Pro & contra
Je selitev Pekarne primerna rešitev
večer, 20.10.2008
Franc Kangler, župan MOM
"Ne mislim, da je rešitev neurejenih razmer v Pekarni s selitvijo boljša. Je pa dejstvo, da bi hitro in učinkovito zagotovila nove prostore ter tako po svoje tudi boljše pogoje delovanja za vse tiste kulturne ustvarjalce, ki sedaj delujejo v Pekarni. Uporabnikom sem ponudil dialog in jim tudi dal vedeti, da brez njihovega soglasja Pekarne ne bom selil na drugo lokacijo. Zato tudi iščemo skupno rešitev. Prednosti selitve pa bi bile naslednje: v času njihovega nemotenega delovanja na sedanji lokaciji bi jim lahko uredili nove prostore, sedanjo lokacijo pa bi ponudili na trgu za katerokoli drugo ustanovo ali potrebe. V tem trenutku še ne vidim, kaj bi tam lahko bilo. Ampak sedanji nerešeni status Pekarne me moti in tako ne gre več naprej. Imamo namreč pravno praznino na območju v središču mesta, prav tako pa tam tudi ni reda. Pritožbe občanov, ki stanujejo v neposredni bližini, prihajajo do mene vsakodnevno ali vsaj nekajkrat tedensko. To so občani, ki v tem mestu živijo, in jaz sem njihov župan. Podoben problem imamo pri azilu za živali in treba ga je bilo reševati. Zame osebno tudi azil ni bil moteč za okolje, v katerem se je nahajal. Za njegove sosede pa je očitno bil. Sedaj pa se postavlja še drugo vprašanje: ali nam bo sploh uspelo pridobiti nekatera dovoljenja za obnovo in uporabno dovoljenje. Bojim se, da se bodo sosedje prijavili kot stranke v postopku. Da se to ne bi zgodilo, je mogoče prav, da iščemo različne rešitve in dane možnosti. Druga moja ponudba bi bila, da na območju Pekarne zadržimo mirni del dejavnosti, kot so denimo Bukvarna, gledališče, likovni ateljeji in literarni ustvarjalci, medtem ko na območje nekdanjih zaporov preselimo glasbene ustvarjalce in lokale, za kar so po moji oceni tam odlični pogoji. Za zdaj so uporabniki o tej ponudbi odgovorili le, da jo bodo sicer proučili, a si Pekarno želijo na sedanji lokaciji zadržati kot celoto. Po eni strani jih razumem, po drugi pa tudi ne, saj bi se društva, kakršni sta denimo potapljaško in planinsko, lahko selila brez večje škode za svojo dejavnost. Svojo zgodovino in preteklost pa imajo tudi nekdanji zapori, ki so prav tako krepko povezani s socializmom. Navsezadnje je tam tudi celica Josipa Broza Tita, medtem ko v kleti še stoji stroj, na katerega je tiskal. Zato mislim, da ti prostori ponujajo enako vsebino, kot jo ima sedaj Pekarna."
Gregor Kosi, Odbor za Pekarno
"Ne nasprotujemo, da se prostori bivše 'Kaznilnice' namenijo urbani in mladinski kulturi. Nasprotno, prav je, da kup akterjev pridobi možnosti za delovanje. Nasprotujemo pa, da se ozemlje kulturnega centra Pekarna nameni dejavnostim, ki ne bi bile prvenstveno namenjene urbani in mladinski kulturi, kakor predvideva prostorski načrt. Razlogi? Pekarna je v 14 letih zrasla v mednarodno prepoznaven kulturni center, kjer deluje več kot 40 različnih skupin in posameznikov. Popolnoma avtonomno so se razvile dejavnosti, ki jim javni interes in kakovost priznavajo mestna občina, ministrstvo za kulturo, Urad za mladino, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... Kultura, ki jo promoviramo, zajema množice ne le kot oblika porabe, kar je značilno za uradno kulturo, temveč tudi kot oblika proizvodnje. Smo tako ustvarjalci kot (u)porabniki. Kar govori o demokratični funkciji naših programov, ki imajo obenem močan emancipacijski potencial in so bistveni regulator pri ustvarjanju sveta - naj gre za politiko ali umevanje družbe na splošno. Vse to je nastalo zgolj in le zaradi kompleksa bivše vojaške pekarne, kjer so konkretni ljudje s konkretnimi praksami ustvarili alternativni prostor družbenosti - kultura in umetnost sta pri tem le dve od mnogih dejavnosti. Obenem je ravno ta družbenost neusahljivi vir za kulturno industrijo in dodano vrednost. Napredne prakse pač najbolje uspevajo v alternativnih okoljih, da se kasneje prodajajo kot nacionalno bogastvo. Pekarna je obenem pomemben dejavnik družbene kohezije in integracije - tukaj se, v centru mesta, druži in ustvarja staro, mlado, belo, črno, visoko, nizko, tisti, ki stavijo na dotik, in tisti, ki se upirajo neznosni lahkosti bivanja in kupimprodama. V to umeščamo tudi sodelovanje s sosedi, pri čemer od občine ali njenih strokovnih služb nismo prejeli še nobenega namiga, da bi želeli posredovati pri tem izzivu. Pekarna je pomemben mestotvorni element, saj opravlja mnoštvo funkcij, ki izginevajo na obrobje ali enostavno odmirajo - mesto živi le še v času delovnih ur kot obedovališče, ostale funkcije pa opravljajo nakupovalni centri, naj gre za družabnosti, kulturo ali zabavo. Mesto pa ne more obstajati pod streho privatnega kapitala, temveč le pod nebom javnega prostora! In to je Pekarna, ki nehote postaja vest Maribora. Zato je ne damo, ker želimo živeti v mestu, katerega podobe ne določata le kapital in anonimna množica smrtnikov, ki ne upajo reči: 'Dovolj.'
Urška Kereži
ponedeljek, oktober 20, 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Tako je to, da je Kangler v dobri navezi s podjetjem MTB in da hči omenjenega direktorja živi v neposredni bližini pekarne. Ker jo moti hrup, se seveda njen oče trudi, da bi na eleganten način hrup ukinil s tem, da bi hkrati še sebi biznis pridobil. Saj, če bo ukinjena pekarna, bo tam bloke sezidal prav MTB... In tako bosta rešeni dve muhi na en mah. Saj pekarne pa itak ni škoda, ker tam se zbirajo sami čudni in "mamile jejo". To so dejstva, upajmo torej, da bo peticija prispela na prava ušesa...
Objavite komentar