četrtek, junij 29, 2006

Prenova obstala na mrtvi točki

Večer, 29.junij 2006m (pdf)
V proračunu za leto 2006 ni bilo predvidenih sredstev za prenovo kompleksa Pekarna
Kdaj bo Pekarna obnovljena, ni znano - V
prašanje Pekarne povezano z dejstvom, da Maribor še vedno nima izdelanega razvojnega načrta v kulturi

"Leto dni je minilo, odkar smo nazadnje pisali o načrtovani prenovi kompleksa Pekarna in obenem leto dni od odprtja razstave natečajnih arhitekturnih del za njeno prenovo. Na občini, ki je lastnik kompleksa, želijo, da Pekarna postane sodoben kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo, vendar je, kot kaže, do te uresničitve še dolga pot. Prenova Pekarne je za zdaj obstala na mrtvi točki. Vodja referata za kulturo mestne občine Maribor" Bojan Labović je pojasnil, da so "pristojne službe za kulturo že v letošnjem letu načrtovale izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za prenovo kulturnega kompleksa Pekarna, vendar v proračunu za leto 2006 žal ni bilo sredstev za ta namen". Prenova se bo tako premaknila v leto 2007. Na vprašanje, ali je že narejen finančni načrt za prenovo in ali je občina že kandidirala za državna ali mednarodna finančna sredstva, je Labović dejal, da bo "treba najprej pripraviti kompletno projektno dokumentacijo, ki je obvezna pred pričetkom gradnje, šele na osnovi te se bo pripravila tudi preciznejša analiza in strategija finančnega načrtovanja izgradnje, tako v smislu gradnje po fazah kot pridobivanja morebitnih evropskih in državnih sredstev". Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za prenovo Pekarne, še ni znano. Tudi ni znano, kdaj bo center zaživel v takšni obliki, kot so si ga zamislili arhitekti. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da se bo prenova najverjetneje pričela s prireditvenim centrom Gustaf in objektom Hladilnica, kamor naj bi se po arhitekturnih idejnih načrtih prenove tudi preselila uprava kompleksa in plesne dejavnosti, ki v Mariboru nimajo ustreznih prostorov. Kdaj, se ne ve.
Kot kaže, tudi še ni jasno, kdo bo izdelal celotno strategijo delovanja bodočega kulturnega centra, ali bo to občina, država ali kulturniki, in kdo bo bodoči upravljavec centra ter kakšen bo status centra. "Prihodnji upravno-organizacijski status organizacijskega središča, ki naj bi omogočal delovanje predvsem dejavnikom neinstitucionalne kulture in moral prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam, je odvisen tako od celotnega načrtovanja kot dinamike in faznosti prenove," je v besedah skromen Labović. Vodja referata za kulturo je še dejal, da je končni cilj ustanovitev sodobnega kulturnega centra, ki bi opravljal predvsem upravno-produkcijske-tehnične funkcije in koordinacije ter "bdel nad tem, da se programski del v Pekarni opravlja na dovolj kvalitetni ravni". "

"Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, je povedal, da se pogoji za delovanje Pekarne še vedno niso izboljšali: "Uporabniki v kompleksu delujemo v duhu dobrega gospodarja, skrbimo za njeno vzdrževanje, občina pa vanj ne investira." Ob tem je pripomnil, da naj bi znotraj posameznih oddelkov na občini obstajali gradbeni in komunalni lobiji, ki bistveno vplivajo na potek adaptacije Pekarne in obstoj tovrstnih lokacij na mestu: "Menim, da na občini obstajajo posamezniki, ki bi jim zelo ustrezalo, da bi se na območju Pekarne zgradila profitna stanovanja," je dejal Wenzel.

Wenzel meni, da so se prenove Pekarne lotili z napačnega konca; "namesto o vsebinah se govori le o objektih". S tem je želel povedati, da mesto Maribor še vedno nima razvojnega načrta v kulturi, kar vpliva tudi na Pekarno, njeno trenutno in prihodnje delovanje. "Vprašanje je tudi, kdaj se bo pričel proces prenove, glede na to, da občina še nima izdelanega proračuna za leto 2007. Po mojem mnenju je do prenove Pekarne še nekaj let," je prepričan Borut Wenzel.
Nataša Rižnar