Franc MTB, župan Maribora

Dnevnik, 17.10.2008

Mariborskemu gradbenemu podjetju MTB se je vložek v predvolilno kampanjo Franca Kanglerja več kot obrestoval. Podjetje, ki se je še leta 2004 med svojimi referencami hvalilo s tem, da je družini Krajnc zgradilo hišo, podjetniku Ploju pa avtopralnico, je namreč v minulih dveh letih prevzelo vodilno vlogo v mestni gradbeni panogi.

(Foto: Matej Povše)

Ni dvoma, da je za nenadni razcvet podjetja (ne)posredno zaslužno vodstvo občine, saj MTB izvaja nekatere največje naložbe, ki se financirajo iz virov mestnega gospodarskega sistema. Na javnih razpisih občine so bili pač najugodnejši ponudnik. Če slučajno niso bili, je župan z naknadnimi pogajanji dosegel, da je posel dobilo »pravo« podjetje.

Zaradi množice »občinskih« gradbišč MTB, pa tudi zaradi razkritja, da je Kangler lani postal lastnik stanovanja v bloku MTB pod Pohorjem, se župan že nekaj časa otepa očitkov, da daje prednost temu gradbenemu podjetju. Po dveh letih županovanja svoje naklonjenosti podjetju v lasti Blaža Mlinariča niti ne skriva več. S samozavestno logiko »lokalnega šerifa« svoje ravnanje dojema kot dvigovanje podjetniškega ozračja v mestu. Ali kot je povedal v intervjuju za Gazele: »Omogočamo pritok svežega kapitala v mesto: če nekdo kupi zemljišče, ki ni primerno za gradnjo gospodarskih objektov, mu pomagamo.«

Zato Kangler ne zardi, ko mora javnosti razložiti vlogo občine v ozadju sumljivih nepremičninskih špekulacij. Zanj sploh ni sporno, če se pod Pohorjem preprodajajo nezazidljive parcele, občina pa sproži postopek spremembe njihove namembnosti takoj po tistem, ko jih kupi MTB. Legalnost in legitimnost pomoči gradbincem je za Kanglerja zagotovljena že s tem, da bodo v velikem stanovanjsko-turističnem kompleksu Pohorska livada, ki ga hoče zgraditi MTB, bivali udeleženci univerzijade. Pri toplarni pa se je župan, kot kaže, prvič resno opekel. Razkritje preprodaje zemljišč, ki se je zgodila v času tajnega iskanja bodoče lokacije sežigalnice, in ponovne vpletenosti MTB je celo Kanglerju zavezalo jezik. O spornih nepremičninskih poslih, ki po oceni opozicije vsebujejo indice korupcije, naj bi spregovoril šele danes. Verodostojno zgodbo bo težko sestavil predvsem zaradi izjav podžupana Danila Burnača, ki je Dnevniku prostodušno priznal, da so se s podjetjema MTB in MIK že od aprila pogajali, na katere parcele bi umestili toplarno, čeprav podjetji tedaj sploh še nista bili uradni lastnici zemljišč. Podžupanova razkritja so za Kanglerja še bolj neprijetna zato, ker vodstvo MTB vztraja, da se z občino nikoli ni pogajalo v zvezi s temi zemljišči. Kdo torej laže?

Kangler bo moral razložiti, kako sta MTB in MIK lahko sklenila kupoprodajno pogodbo z Oil Metalom tik pred javnim razkritjem lokacije toplarne, čeprav si je občina že aprila zagotovila predkupno pravico na teh parcelah. In zakaj v občinskem gradivu ni bilo podatka, da sta lastnika večine zemljišča za toplarno MTB in MIK? Še težje bo v bližnji prihodnosti pojasnjeval, da morebitno hitenje pri občinskem odkupu ali zamenjavi zemljišč nima zveze s tem, da morata MTB in MIK do 10. marca vrniti 10 milijonov evrov posojila, ki sta ga zavarovala s spornimi parcelami.

Kanglerjevi argumenti bodo morali biti zelo prepričljivi. Sicer bo toplarna poleg mestnih smeti upepelila tudi njegovo politično kariero.

Tomaž Klipšteter