torek, december 29, 2009

Drobtinice kulturnih novic - Radio Študent, 19.12.2009

Drobtinice kulturnih novic




Marko A. Kovačič in Prometejeve iskre v Galeriji Kapelica...
V razstavišču Hladilnica mariborske pekarne razstava Nine Šullin...

Če ste v aktualnem novoletnem vzdušju reciklirano občutljivi in razpoloženi, se lahko v Galeriji Kapelica ob 21. uri udeležite predstavitve projekta Marka A. Kovačiča z mitološko obarvanim naslovom Prometejeve iskre. Projekt se osredotoča na problem reciklaže, ki se vsebinsko navezuje na Kovačičeve pretekle projekte, kot sta Civilizacija Plastosov in Izgubljeni horizont. Več o pomenu reciklaže in njeni tokratni ambientalni konstrukcijski postavitvi nam je zaupal sam avtor:









Če vam novoletno popotovanje nameni ogled štajerske prestolnice, si lahko ob 20. uri ogledate interaktivno razstavo Nine Šulin, kjer bodo lahko obiskovalci sami izlivali svoja čustva v besedi in sliki. O namenu in vsebini razstave nam je podrobneje pojasnila avtorica:










Kulturne novice pripravil Mitja

torek, december 15, 2009

Predstava Kovček, Dostop.si, 14.12.2009

Predstava Kovček

13. decembra smo v dvorani Gustaf spremljali dva popotnika. Odvijalo se je gledališko potovanje z naslovom Kovček, ki je s svojim sporočilom dalo misliti prav vsem obiskovalcem.



V GustafTeatru se že nekaj časa trudijo, da bi v Mariboru ponudili dodaten prostor za spodbujanje gledališča. Obisk je sicer zaenkrat še majhen, vendar se povečuje. Letošnja sezona se počasi že približuje h koncu, in sicer jo bodo zaključili to nedeljo, 20. decembra, s predstavo Most na krvi, ki jo vsekakor ne smete zamuditi.
Posebnost Gustafteatra je tudi način pobiranja vstopnine, in sicer obiskovalci imamo na voljo plačilo določene vstopnine ali pa prostovoljni prispevek. Odločitev, kaj bomo izbrali, je prepuščena nam, s tem pa želijo dati možnost obiska predstav tudi tistim, ki morda ne morejo odšteti veliko denarja za vstopnino. Verjamejo, da vsak obiskovalec razume, da v pripravo predstave igralci vložijo veliko dela, in tako namenijo vsaj evro ali dva kot prostovoljni prispevek.

Gledališko potovanje Kovček je predstava, ki je nosila globoko sporočilo. Duša, samota, žalost, usoda, meja in podobne besede so povzročile, da je celotna dvorana ob zavedanju, da gre za današnje stanje v družbi, osupla. V vlogi popotnikov sta se nam predstavila Suzana Grau in Gašper Jarni, ki sta s svojo izrazitostjo in intimnostjo povzročila, da so dlake stale pokonci prav vsem v dvorani.

Gledališka predstava je nastala po literarni predlogi Atomski vek Mateja Bora, ki kljub temu, da je nastala že leta 1957, postaja vedno bolj aktualna. Nam so se še posebej vtisnile v spomin naslednje besede: »Vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj.«

Več o Gustafteatru in predstavi Kovček pa si oglejte v videu.

petek, december 04, 2009

Prvi manifest Surove energije v luči evropske prestolnice kulture 2012 - Večer, 04.12.2009

Prvi manifest Surove energije v luči evropske prestolnice kulture 2012

Surova energija ni projekt ekonomske miselnosti, ki si boleče prizadeva ustvariti skupno - eno samo kulturno identiteto in na ta način prikriti svoje bistvo, da je v njej politike kot javnega rezoniranja le toliko, kot je v neoliberalnem globalnem interesa po zadevah skupnega in skupnosti. Surova energija ni niti projekt, ker ni enkratno dejanje ali storitev korporativistične logike, ki želi svojo logiko kupimprodama naseliti v še zadnja nedotaknjena, periferna, avtonomna ali enostavno ne(s)poznana področja. Surova energija ni parazit, ki bi se napajal ali skrival v abstraktni poplavi ene evropskosti, naj gre za krilatice o "naprednosti", "konkurenčnosti", "dialogu", "posebnosti", "drugačnosti", "tradiciji" ali kakšno drugo novodobno politično ezoteričnost v smislu raznih "sproščenosti", "odprtosti", "samozavestnosti", "zgodb o uspehu", "dodani vrednosti", "medkulturnosti", "vzdržnosti" in kar je še milozvenečih izrazov iz zakladnice bruseljske zaveze, ki prikrivajo naravo izkoriščanja še ne do konca izžetih polj človeške produkcije - v tem primeru kultur(n)e.

Surova energija ne podlega odrešeniški vlogi kulture ali umetnosti, še manj, ko je ta razglašena od domačih gospodov in obilno podprta s strani velikih institucij in njihove sodobnoumetnostne mašinerije, kjer se avtorstvo razume kot skupek odnosov pokroviteljstva in samopodrejanja v razmerju med institucijo in nekom, ki bi rad samo delal, ustvarjal in se izražal, pri čemer mu za vse drugo na tem svetu ni mar. Avtor, ki se odreka aktivni vlogi v procesu omogočanja, interpretiranja in (so)financiranja svojega delovanja, je avtor le toliko, kot je objekt njegove prakse in konec koncev tudi on sam žanrsko umestljiv v predalčke trendovskih tokov. Slednje zmeraj določajo potrošniški slogi množic z različnimi kupnimi močmi ter preživetvene strategije institucij; drugače se pač zgodi, da je avtor "neprepoznaven", "nejasen", s "premalo referencami" ali "strokovnimi objavami". Surova energija tako ni začaran krog podeljevanja (nad)legitimnosti v obliki "umetnosti", "kulture" ali že kakšnega lažnega občega blagra odnosom in dejavnostim, ki ne želijo podlegati kriterijem javnega, transparentnosti, preverljivosti, napredne kritike, opolnomočenja, neprofitnosti, nečesa, kar bi lahko imenovali civilna kultura, v nasprotju z neoliberalno kulturo. Surova energija ni drugo ali tretje ime za deli in vladaj, kjer tisti pri koritu poberejo največji kos pogače in potem dobrohotno razdeljujejo drobtinice med rajo, ki se potem veselo združi, da bi ob očetovem nagovoru malce potožila nad stanjem sveta, ki jim, oh groza, ne omogoča, da bi delali, samo delali, ker bi pač radi delali, ustvarjali in se izražali. Surova energija ni niti pričakovanje in razglabljanje o tem, ali se bo kaj izcimilo iz bahaške velikopoteznosti in medsebojnih zakulisnih izigravanj vpletenih akterjev, saj je že vnaprej jasno, da se bo nekaj izcimilo, kot se pač zmeraj nekaj izcimi, ko se v igro vrže in zmeša velike vsote in velike interese. Surova energija je odločenost, da ravno vpričo omenjenih značilnosti izcimka Surova ne bo privolila v vlogo kolateralne škode, opazovalca ali tihega kritika, ki v kavarniškem zavetju razdeljuje modrosti o pravičnostih, pristojnostih in drugih lepotah iz razsvetljenskega arzenala. Surova energija je odločenost, da prizadevanja za transparentnost in skupnost ter politiko - kultura je itak le njen del - peljemo javno in vsebinsko utemeljeno, zato je najprej treba razkrinkati uradni diskurz, ki prikriva bistvo projekta: ekonomizacijo kulture in kulturizacijo ekonomije, pri čemer bi moralo biti vsakomur jasno, kaj tovrstni proces pod diktaturo profita pomeni. Naslednji korak bi moralo biti reflektiranje kriterijev (vrednot, če vam je ljubše), ki jih nosilci omenjenega procesa za družbeno realnost pomenijo. Razkorak med ugotovljenimi dejstvi in možnim bi moral opogumiti in prepričati še takega omahljivca. In to je prestolnica kulture, kot jo potrebujemo. Za začetek je lahko evropska.

AGD Gustaf, Amore Mio, Coma Stereo, 2:DL, Hiša Galerija, MISC Infopeka, Nina Bulatovix, Pekarna - magdalenske mreže, Radio Ivan, SolarPulseMusic, Trak47, Vortex Magnolia, Za živali!, Zofijini ljubimci

ponedeljek, november 30, 2009

(Z)mešanica v Pekarni - dostop.si, 27.11.2009

(Z)mešanica v Pekarni

Včeraj, 26. novembra, se je zgodil še en izmed mnogih koncertov v organizaciji Solar Pulse music, ki v Maribor za mali denar pripeljejo nekaj drugačnega – alternativo, ki bi jo drugače marsikdo pogrešal.


In kam to sodi? V Pekarno. Namesto prevečkrat slišanih popastih slovenskih glasbenih Barbik in Kenov se v Pekarni pojavi nizozemski čudak, ameriški duo in slovenska “novopečena” zasedba.


Kot prva sta se predstavila brata Jure in Marko, ki sta sicer že dlje aktivna pri We can’t sleep at night, Jure pa je tudi član zasedbe Nina Bulatovix. Skupaj slišita na ime Vortex Magnolia in mariborski publiki sta se prvič predstavila včeraj. Sledil je Zea, ki je najbrž najbolj navdušil publiko, čeprav je bilo slišati veliko pohval tudi na račun Vortex Magnolie. Zea je odbiti nizozemski duo, čeprav je včeraj nastopil le “main man” Arnold de Boer, ki pa je manjkajočega člana nadomestil s posnetimi sampli, med katerimi je preklapljal z rokami, nosom, sam pa se je večinoma “izživljal” nad kitaro. Nizozemski čudak je z mešanico vseh mogočih zvrsti; elektropop, indie, techno, trash beati spravil publiko v gibanje, pri nekaterih pesmih so se zasanjano zibali, spet pri drugih pa noreli in plesali z Arnoldom.

Kot zadnji je nastopil ameriški duo Kanipchen-Fit, ki ga poleg Glorie (pesnice, vizualne umetnice ter vokalistke) sestavlja še kitarist in vokalist M.P. Njuno glasbo označujejo kot (ne)sentimentalno z ironičnimi in družbeno-angažiranimi besedili. Celotni koncert je potekal v intimnem vzdušju, saj so glasbeniki igrali pod odrom, neposredno pred publiko. Organizatorji pa so bili zelo zadovoljni z udeležbo, saj se je v Pekarni več ljudi kot ponavadi. Se pojavlja več zanimanja za tovrstno glasbo?

Naslednji koncert, ki ga bo organiziral Solar Pulse music, bo že v torek, 1. decembra 2009 prav tako v Pekarni, kjer bosta nastopili zasedbi Carusella in Nina Bulativix. Preberite več o dogodku



Patricija VALENTINUZZI Patricija VALENTINUZZI Jaka JELEN

sreda, november 18, 2009

Epski zvok Pg. Lost Solar Pulse Music cikel. - Vest.si, 8.11.2009

Večer Solar Pulse Music kolektiva so tokrat zaokrožili švedski Pg.Lost. Ob odličnih vizualijah v ozadju je uigrana zasedba na odru dvorane Gustaf predstavila njihov novi album In Never Out, pri katerem je producentsko vlogo prevzel Magnus Lindberg, sicer član Cult of Luna.

Izbira producenta dobro kaže na usmeritev Pg. Lost - njihov zvočni spekter je na trenutke spominjal na epske pasaže zasedbe Isis - bend se očitno hoče izviti iz predvidljive osladnosti ostalih zvenečih imen švedske post rock scene. In to jim na trenutke tudi uspeva.

V intervjuju nam je basist Kristian Karlsson spregovoril o njihovi glasbi, švedski glasbeni sceni ter o slabih in dobrih ljudeh.

Naslednji koncert v cilku se bo zgodil v torek, desetega novembra v Jazz klubu Satchmo. Nastopil bo še en švedski bend. Jeniferever bodo predstavili svojo novo ploščo Spring Tides, ki je izšla za založbo Monotreme Records. Več na www.myspace.com/solarpulsemusic

Jure Lavrin

Danes svetovni dan boja proti nestrpnosti - Večer, 18.11.2009

Danes svetovni dan boja proti nestrpnosti

Ob tej priložnosti bo ZPM s podelitvijo nagrad zaključila že tretji natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti.


V mariborski dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna bodo danes obeležili mednarodni dan boja proti nestrpnosti.

Ob tej priložnosti bo Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor s podelitvijo nagrad zaključila že tretji natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, ki ga je zbirala v okviru projekta 100 ljudi 100 čudi. "Namen akcije ni samo zbiranje sloganov proti nestrpnosti in spodbujanje kreativnega pisanja. V praktičnem delu projekta namreč mlade tudi vabimo v družbo z drugačnimi, s pripadniki drugih kultur, navad, da tako na neposreden način izkusijo drugačnost in jo tako lažje sprejemajo," je dejala koordinatorica projekta Tadeja Dobaj. Letošnja tema je bila "Kulturna pestrost na domačem dvorišču". Tako so na štirih lokacijah v Mariboru skozi delavnice, kulinariko, glasbo, ples, in drugo, mladim predstavili srbsko, makedonsko in romsko kulturo ter jih hkrati spodbujali, da napišejo slogan.

Generalna skupščina Združenih narodov je pred trinajstimi leti sprejela deklaracijo o temeljih za strpnost in razglasila 16. november za mednarodni dan strpnosti. Kot poudarjajo v ZPM, je ta tudi eno temeljnih vodil njihovega vsakodnevnega delovanja, zato bodo s projektom 100 ljudi - 100 čudi nadaljevali tudi prihodnje leto. Najboljše lanske slogane so natisnili na majice in jih oblikovali v radijske oglase, tudi za letošnje pa bodo skušali poskrbeti, da v javnosti ne bodo ostali preslišani.



sta

četrtek, november 12, 2009

Gasilci spontano prevzeli vlogo Združenih narodov - 12.11.2009

Gasilci spontano prevzeli vlogo Združenih narodov

Francoski umetnik se je brez dovoljenja s splavom popeljal po Dravi

Gasilci so menili, da bodo reševali iz Drave, na koncu pa so sodelovali v vaji za umetniški dogodek.
(Daniel Belinger)
Gasilci so menili, da bodo reševali iz Drave, na koncu pa so sodelovali v vaji za umetniški dogodek.

Klic sprehajalca na številko 113, ki je minuli torek gasilcem panično sporočal, da v Dravi nekdo dela samomor, je francoskemu umetniškemu tandemu iz Marseilla, ki gostuje v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, preprečil priprave na včerajšnje zaključno umetniško dejanje. Šestčlanski gasilski intervenciji, v njej so bili tudi potapljači, je ob prihodu na desni breg Drave za trenutek zastal dih. Namesto paničnih klicev na pomoč so bili deležni navdušenega mahanja Gillesa Desplanquesa, ki se je v hiški na rekordno majhnem splavu s sloganom Združeni narodi rešujejo prevažal po reki Dravi. V času Večerove "intervencije" je gasilcem umetnika z vrvmi že uspelo potegniti na suho. Gasilcem se je sicer zahvalil, a preveč srečen zaradi reševalne akcije ni bil.

"Nisem hotel biti tako spontano rešen. Želel sem izpeljati vajo za umetniški performans, ki ga pripravljam jutri (v sredo, op. p,)," je razlagal začudenim gasilcem in jim naznanil, da namerava s splavom prepluti pot od starega do dvoetažnega mostu. Ko so na desni breg reke Drave prispeli tudi organi reda in miru, mu je postalo jasno, da vožnje s splavom morda ne bo smel ponoviti. "Tak dogodek boste morali prijaviti," mu je pojasnil policist, položnice zaradi ogrožanja varnosti pa mu ni napisal. "Umetniki," je nad našim dreganjem policistov, zakaj tolikšna prijaznost, zamahnil eden izmed njih. Disciplinirani Francoz je dogodek včeraj res prijavil. Ob 15. uri je startal pod rdečim mostom, v dvoetažnega pa se mu je, menda zaradi zelo šibkega toka, uspelo zaleteti šele po dveh urah veslanja. Do dokončnega uničenja mu je uro za tem v kilometer oddaljenem razstavišču Hladilnica z ogromnim in uničujočim zvočnim sunkom (194 decibelov), ki je spominjal na pravo eksplozijo, pomagala francoska kolegica Anne Valerie Gasc.


Vesna Lovrec

Zid poljubov v Odprtem ateljeju - Večer, 12.11.2009

Zid poljubov v Odprtem ateljeju

V Odprtem ateljeju na Koroški cesti 6 v Mariboru bodo v petek, 13. novembra, ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Zid poljubov. Razstava je dokumentacija performansa Poljubi, ki se je med 25. in 30. junijem letos zgodil v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Piranu in Novi Gorici. Avtorja performansa in razstave v produkciji Pekarne magdalenske mreže in koprodukciji Plesne izbe Maribor sta Vlasta Veselko in Alessandro Ruzzier. Razstava bo na ogled še od 16. do 20 novembra med 9. in 17. uro.

torek, november 03, 2009

Večer dveh francoskih glasbenikov - Vest.si, 31.10.2009

Večer dveh francoskih glasbenikov

Solar Pulse Music v Pekarni.

Koncertni cikel Solar Pulse Music postaja pomemben del napredne glasbene scene znotraj Maribora. V soboto sta za prijetno glasbeno izkušnjo v dvorani Gustaf, v Pekarni, poskrbela Tamagawa in Raymonde Howard.

Tamagawa je glasbenik, ki prisotne popelje v svet dolgih, repetetivnih kompozicij; kitara in efekti, melodije in šum, otožnost in svetloba. V videu pravi, da njegovo glasbo ljudje velikokrat dojemajo kot žalostno, a so njegovi vzgibi pri ustvarjanju drugačni; psihadelija, kakopak.

V bolj energično nadaljevanje koncerta nas je zapeljala Raymonde Howard, francoska glasbenica, ki deluje znotraj izraznega trikotnika električna kitara, preprosta ritem mašina in vokal, ki ga nemalokrat nasnemava ter s tem ustvarja suverene večglasne izvedbe svojih pesmi. Čutno, igrivo, intimno.


Tamagawa, Raymonde Howard (SOLAR PULSE MUSIC) from Zavod Pekarna on Vimeo.

Solar Pulse Music že v tem tednu pripravlja nov koncert - v Pekarni, v dvorani Gustaf bodo v sredo, 28. oktobra nastopili švedski Pg. Lost, o naslednjih koncertih pa lahko več preberete na spletni izpostavi www.myspace.com/solarpulsemusic.

Jure Lavrin

sreda, oktober 28, 2009

ROCK'N'ROLL FESTIVAL GARAGE EXPLOSION 2009 - Terapija.net, 26.10.2009

ROCK'N'ROLL FESTIVAL GARAGE EXPLOSION 2009, 23.10.2009 @ Pekarna, Maribor (SLO)

Završio je već peti po redu GARAGE EXPLOSION festival, koji nam je i ove godine ponudio hrpu zanimljivih bendova, ovog puta ''samo'' sa ex-Yu scene. Mjesto događaja je i ovaj put bila Pekarna, simpatičan klub Gustaf.
[ The Corrosion ]

The Corrosion © Saša Huzjak

Zbog tehničkih poteškoća (na granici sa policijom, a kasnije i sa autom) stigli smo taman kad su svoju svirku počeli THE CORROSION iliti nekadašnja Korozija iz Novog Sada, otprašivši svoj uigrani ''High Energy Rock and Roll'' mjesto su ustupili zvjezdama večeri BAMBI MOLESTERSIMA koje sam gledao stvarno puno puta, i mogu reći da mi ovaj put nisu nekako legli, sve u svemu standardno i profesionalno odrađen koncert i ništa više.
[ Bambi Molesters ]

Bambi Molesters © Saša Huzjak

(Ja pak moram priznati da već jako dugo nisam vidio Bambi Molesterse i da su me tu večer u potpunosti oduševili! Podsjetili su me koliko instrumentalna glazba može biti uzbudljiva, zabavljalo me, a bome i okupljenu publiku, kako su se oni zabavljali gore na pozornici, što se najviše vidjelo na gitaristu Daliboru ili kroz par Ladinih smiješaka. Nije naodmet ni reći da su u maniri pravog kul benda na kraju svirke i pozvali par ljudi na stage, što je ispao pravi dernek dok neki od njih to nisu iskoristili za vlastitu prezentaciju, niti da su i Dinko i Lada dali svoje instrumente u publiku, na minut dvije. Sve u svemu, mene su i više nego rasturili! op. Sale)
[ dernek @ Bambi Molesters ]

dernek @ Bambi Molesters © Saša Huzjak

A da razbiju monotoniju i festivalu daju poseban štih pobrinuli su se EICHMANN FAMILY novi bend predvođen Goranom Lautarom (ex Babies, Welcomin' Committee In Flames) koji su mjesto za svirku izabrali podij umjesto stejdža, i napravili raspašoj.
Kao što sami kažu : ''Iako imaju kontrabas, a bome, neki od njih i lijepe frizure i znaju se obuć, NISU psychobilly, još manje rockabilly, a ni garaža. Htjeli su zvučat kao Sting Rays, al nije im uspjelo. Šta su smislili, najbolje je da provjerite uživo''.
[ Eichmann family ]

Eichmann family © Saša Huzjak

Nakon njih još jedni povratnici na scenu, nekada meni najbolji garažni bend na ovim prostorima a bome i šire DICKY B.HARDY iz Ljubljane nastavili su svirati dalje ali bez divljeg, karizmatičnog i njihovog zaštitnog znaka, pjevača Nika Novaka. Na njegovo mjesto došao je Bruno Subiotto iz Hic Et Nunc, a tako su mi i zvučali kao Hic Et Nunc, a ne Dicky B.Hardy...
[ Dicky B. Hardy ]

Dicky B. Hardy © Saša Huzjak

Na kraju sve pohvale i čestitke na odlično organiziranom festivalu koji preporučam svim ljubiteljima pravog rock'n'rolla.

faic // 26/10/2009

---> vidi sve fotke

torek, oktober 27, 2009

Garage Explosion 2009 - Dostop.si 24.10.2009

Garage Explosion 2009
Maribor je v soboto, 23.10.2009 utripal v duhu rock'n'roll festivala. V dvorani Gustaf se je namreč s pričetkom ob 20h odvil Garage Explosion 2009. Nastopilo je sedem skupin iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Zvezde večera: The Bambi Molesters!


V mariborski Pekarni se je odvil že tradicionalni, 5. Garage Explosion, mednarodni festival garažnega rock'n'rolla. Na samem začetku še maloštevilno publiko so ogreli Celjani God Damn It Boys, ki so po mnenju organizatorja eni izmed upov slovenske rock scene. Nadaljevali so Hare Krišna Hippie Groovies iz Ljubljane. Skupina, ki jo njihov vokalist tudi zaradi svojega glasu, še bolj pa zaradi same pojavnosti nekoliko zasenči. Poseben stas v kombinaciji s samozavestnim nastopom, to je vokalist, ki zaznamuje ljubljansko zasedbo. Naslednji so ob že polni zasedenosti dvorane nastopili prvi gostje iz tujine, bivša kultna zasedba Korozija, zdaj The Corrosion, so se po mirovanju zopet prikazali. Nekje v zlati sredini so koncertirali The Bambi Molesters, zvezde festivala. Zasedba velja za eno najbolj uveljavljenih skupin instrumentalnega surfa. Ob poslušanju The Bambi Molesters se ti pred oči prikrade slika, film, pod katerega je obvezno podpisan eden in edini Quentin Tarantino. The Bambi Molesters in Tarantino gresta z roko v roki. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je njihova glasba takšna, ki… enostavno paše in te smo se lahko nadejali kar slabo uro. Pravo nasprotje pa je bil zagrebški trio Eichmann Family. Vokalist-kitarist, kontrabasist in bobnar sicer slovijo po divjih rock'n'roll izbruhih, kar so nam prikazali/dokazali tudi v Gustafu. Posebnost njihovega koncertiranja je bila že v tem, da niso igrali na odru, kot vsi ostali, ampak kar med občinstvom. Dobra, energična glasba in še bolj energičen nastop. Kontrabasist je prav »mučil« svoje veličastno glasbilo in v določenem delu nastopa celo sestopil nanj. Zanimivo. Presenetili so tudi Slovenci Dicky B. Hardy, poznani iz devetdesetih, ki se vračajo na sceno. Kot zadnji so se zvrstili novosadski Ragman, a z njihovim nastopom festivala še ni bilo konec, saj se je ta preselil v Ilirsko Bistrico, v tamkajšnji MKNŽ, najprimernejši kraj za Garage Afterparty.

Garage Explosion sicer dobiva vedno več sorodnih festivalov, ki se mu postavljajo ob bok. Tako se istoimenski festival odvija v Splitu, v Zagrebu je to Garage Spring Roll, v Beogradu Garage Fire, v Sloveniji pa je ob mariborskem še ljubljanski, z imenom Outta Control.


Tanja ZDOLŠEK Tanja ZDOLŠEK Gregor VERDOVŠEK

petek, oktober 23, 2009

Explozija garaže v Pekarni - TV Večer, 23.10.2009

Muzika
Eksplozija garaže v Pekarni


Danes se bo v mariborski Pekarni zgodil tradicionalni, 5. festival garažnega rock"n"rolla, imenovan Garage Explosion. Festival po besedah organizatorjev ohranja stik z realnim rockovskim izrazom, ki stremi po užitku, akciji, neposredni udeležbi, ustvarjalnem izbruhu in se odpoveduje neposrednemu lagodju, ugodju, malodušju ter naivni multimedijski iztrošenosti in izpraznjenosti plitvega sodobnega sveta.

Od 20. ure naprej bodo obiskovalce z odra v dvorani Gustaf ogrevali God Damn It Boys iz Celja, Hare Krishna Hippie Groovies iz Ljubljane in The Corrosion iz Novega Sada.

Nato jih čaka prva poslastica večera, saj se po daljši odsotnosti na oder vračajo Ljubljančani Dicky B. Hardy. Za mikrofonom tokrat ne bo pevca Nika Novaka, zamenjal ga bo Bruno Subiotto, ki je na festivalu že nastopil s skupino Hic et Nunc.

Sledila bo ena najkvalitetnejših skupin garažnega rock"n"rolla iz bivše Jugoslavije, skupina Ragman iz Novega Sada, festival pa bodo zaključili The Bambi Molesters iz Siska.

Hrvati so ena najbolj uveljavljenih skupin v svetu instrumentalne surf glasbe nasploh. Po skoraj dveletnem nenastopanju so nedavno navdušili na sorodnem festivalu FV v Ljubljani, zdaj pa v sodelovanju s Chrisom Eckmanom (The Walkabouts) pripravljajo novo ploščo. The Bambi Molesters, ki bodo petnajstletnico delovanja zaznamovali z izdajo kompletne diskografije na vinilnih ploščah, se odlikujejo z energičnimi in kvalitetnimi nastopi v živo, to so že večkrat dokazali tudi na mariborskih nastopih

Vasja Košti

četrtek, oktober 22, 2009

Garage Explosion 2009 Garažni rock festival - Delo, 22.10.2009

Garage Explosion 2009
Garažni rock festival

V petek, 23. oktobra, bo ob 20. uri v Pekarni v Mariboru potekal rock'n'roll festival, kjer bodo nastopali The Bambi Molesters (Hr), Dicky B. Hardy (Slo), Ragman (Sr), Corrosion (Sr), Eichmann Familly (Hr) in drugi.

Anna Omarczyk, sre, 21.10.2009

The Bambi Molesters

foto: PromoFoto


Ponovno se vrača festival garažnega rock'n'rolla - Garage Explosion, ki bo potekal v petek, 23. oktobra v Mariboru. Nastopalo bo sedem skupin iz Srbije, Hrvaške in Slovenije.

The Bambi Molesters veljajo za eno najbolj uveljavljenih skupin instrumentalnega surfa. V pripravi je nova plošča, ki nastaja v sodelovanju s Chrisom Eckmanom, bližajočo se petnajstletnico delovanja pa bodo obeležili tudi z izdajo celotne diskografije na vinilnih ploščah. Rogman, novosadska skupina, si privošči nekaj več izletov v svetove garažnega rock'n'rolla. Trojica kot iz stripa pobeglih glasbenikov kljub opevanemu ponočevanju nadaljuje z delom v hiperaktivnem ritmu, saj v zadnjem času ni bilo leta brez izdaje njihove nove, vsakič tudi vse bolj prepričljive plošč.

The Corrosion so ena iz najbolj kakovostnih, a žal tudi najbolj spregledanih skupin garažnega rock'n'rolla na tleh nekdanje skupne države, ki je nastala v začetku devetdesetih letih. Dicky B. Hardy bodo imeli na vokalu namesto karizmatičnega Nika Novaka Bruna Subiotta, ki je na festivalu že nastopil s skupino Hic et Nunc. Prav s slednjo in z Res Nullius so Dicky B. Hardy v devetdesetih tvorili jedro ustvarjalnega rock'n'rolla na Slovenskem. V pripravi je nova plošča, zaradi številnih neznank pa njihov nastop sigurno sodi med enega najbolj pričakovanih letos.

Na petem festivalu Garage Explosion bodo tudi nastopali Eichmann Family. Zagrebški trio v zasedbi vokalist-kitarist, kontrabasist in bobnar slovi predvsem po divjih, brezkompromisnih in nemalokrat tudi destruktivnih rock'n'roll izbruhih. God Damn It Boys so en največjih upov slovenske rockovske scene. Očarljivo nepredvidljivi, ko v trenutku delujejo kot prvič iz hleva izpuščeni bikci, takoj zatem pa šokirajo z zavidanja zrelim in artikuliranim zvočnim izrazom. Skupina Hare Krišna Hippie Groovies je sestavljena iz dveh nekdanjih članov The Real Things, basovskega kitarista ter vokalista odličnega glasu in stasa.

Garage explosion v Gustafu - 22,10,2009

Garage explosion v Gustafu

V dvorani Gustaf v Pekarni bodo v petek, 23. oktobra, od 20. ure ponovno pele kitare. Garage explosion festival ohranja stik z realnim rokovskim izrazom, ki stremi po užitku, akciji, neposredni udeležbi, ustvarjalnem izbruhu in se odpoveduje neposrednemu lagodju, ugodju, malodušju ter naivni multimedijski iztrošenosti in izpraznjenosti plitvega sodobnega sveta. Na že petem festivalu bodo na odru eksplodirali The Bambi Molesters (Sisak), Ragman (Novi Sad), Dicky B. Hardy (Ljubljana), Corrosion (Novi Sad), Eichmann family (Zagreb), Hare Krišna Hippie Groovies (Ljubljana) in God damn it, boys (Celje).

četrtek, oktober 15, 2009

Beda urbane radikalnosti - Večer, 15.10.2009

Beda urbane radikalnost

BOJAN RADEJ,  ALVATOR
BOJAN RADEJ, ALVATOR

Da politična ureditev in družbene razmere danes v Sloveniji niso niti blizu tistemu, "za kar smo se borili" v osemdesetih in devetdesetih, je jasno vsakomur, razen nekaj stotim privilegiranim koritnikom, skledarjem in kar je še takih, ki so si v igri z ljudstvom tako lepo opomogli. O tem iz dneva v dan berete na ostalih straneh tega časopisa, zato si sam zadajam drugačno nalogo, ki pa je precej bolj nespodobna kot le zmerjanje oblasti.

Kadar je oblast slaba, se najboljše po navadi skriva tam, od koder delujejo silnice proti njej. Ker imamo danes domnevno neke vrste demokracijo ali resneje rečeno, vsaj grobi približek temu, kar je njen minimum, in se nasprotnikom vladajočega režima ni več treba skrivati po pisateljskih klubih, založenih z buteljkami odličnih vin in spodobno jedačo, ampak jih najdemo ob belem dnevu s piksnami piva in s špineli med prsti v avtonomnih conah kot novodobnih centrih urbane radikalnosti. Kakšne so torej v tej sistemski retardaciji domovine razmere v slovenskih protisistemskih gibanjih, kot ta nova žarišča družbenega radikalizma poimenuje levičarski sociolog Wallerstein?

Do tega preizpraševanja me je nazadnje privedlo vabilo urednika letošnje 7.-8. številke Dialogov. Vodilna tema je bila osvetliti pot, ki jo je v petnajstih letih prehodila mariborska avtonomna cona Pekarna oziroma s tem projektom povezana skupina aktivistk in aktivistov, še posebej v luči idej mestnih veljakov, da bi Pekarno na sedanji lokaciji zaprli in preselili kam drugam. Po mojem sicer dislociranem mnenju je vzpon Pekarne zaslužen za marsikaj, med drugim za to, da Maribor danes ne živi več kot veliko predmestje livadam, ki ga obdajajo, brez lastnega urbanega presežka.

Prispevek v nadaljevanju vendarle ni napisan kot kritika mestne oblasti, čeprav ta Pekarni še naprej streže po življenju. Ponujena priložnost je raje zlorabljena kot neobjektivno zgražanje nad pomanjkanjem radikalnih vsebin avtonomnih con v Sloveniji, ki bi bile lahko neprecenljiva protirežimska silnica, pa je to, kar se je iz njih izcimilo, prej legitimizacija samooklicanega kozmopolitizma provincialnih oblastniških kopitarjev.

Z manjšimi lepotnimi popravki gre torej rojstnodnevna voščilnica Pekarni takole: "Pekarne, Metelkove, art centri, mladinski centri, kudi in kar je še svetinj slovenske urbane antiscene, se bolj malo zanimajo za mnenje tako neeminentnega osebka, kot sem sam. Kadar se to vendar zgodi, pa se vedno iz enakega razloga. Dotični nepogrešljivi del antiscene je v škripcih, bodisi ker mu hoče kdo kaj vzeti - po navadi kaj, kar je sicer javna ali skupna dobrina, ali pa, ker mu kdo česa noče dati - po navadi česa, kar je sicer javna ali skupna dobrina. Ampak to zdaj ni pomembno. Gre za klice v sili, ki neeminentnim osebkom nalagajo razumevati črno-belo iztočnico, ki jo zastavi vsakični nepogrešljivi, in svoj gnev usmeri v neki drug eminentni osebek, ki ima kaj za bregom v zvezi s prvo eminenco. Tako rekoč bi moral biti vesel, da se včasih - pa četudi kot pešak z navadnimi vilami - lahko udeležim pohoda za svetle cilje ob boku zamaskiranih tovarišev (ki se razkrijejo le za izjavo za dnevnik na komercialni televiziji), ki se, kot pravijo, razdajajo za cel svet.

V resnici pa je urbana radikalnost razvrednotena. Najava spomladanske manifestacije v Ljubljani proti nasprotnikom graditve džamije s hujskaško produkcijo neonacizma (Andrej Kurnik iz avtonomne cone Rog) je samo pika na i v rutinskih praksah teh skupin in njihovih protagonistov, da si rišejo monstruozne nasprotnike, zle (in po možnosti zraven še pijane) župane, naciste, kapitaliste, elitiste, G20, Nato, WTO, Svetovno banko.. Ti so tako veliki, močni, do ljudstva tako brezbrižni... in tako nesporni simboli naših vsakdanjih neravnovesij, da sami po sebi docela prikrijejo majhnost, praznost in izgubljenost tega nasproti jim razšopirjenega in spakujočega se obvezno zamaskiranega urbanega radikalizma.

Med tistimi, ki se imajo za najbolj čisto radikalno nasprotje enoumju globalnega kapitalizma, je v resnici še vedno v ospredju boj za priznanje njihove pravice do družbene infantilnosti: da si prisvajaš javno in skupno, podpisuješ pogodbe, ki jih ne spoštuješ, jemlješ kredite, ki jih ne vračaš, da pridigaš humanizem in živiš kot trgovinski posrednik v dampinški prodaji piva na drobno. Kaj lahko še kdo naredi antisceni, česar si ni že sama? Urbani radikalizem je sprevrženo dvoličen, motiv te dvoličnosti pa je izsiljevanje posebnih ugodnosti zase pri oblasti - ne za visoke cilje, ki so v njihovih teorijah itak neuresničljivi (kot piše njih vzornik, Antonio Negri), ampak le, da bi na tuj račun vztrajali v bratstvu enoumne sistemske, režimske negacije. Nedvomno trajni proizvod avtonomnih con po desetletju in pol njihovega obstoja so notranje strukture, na novo nastale upravne, uredniške, menedžerske elite industrializiranih prodajalcev marginalnih subkultur ter povezave z javnimi in političnimi etabliranci, ki jim omogočajo materialno in strukturno preživetje.

Ker imam torej na voljo samo vile, bodo najprej usmerjene v strukture urbanega radikalizma; prej vanje kot v kakega provincialnega povzpetnega prenapeteža, ki si misli, da je v njegovem mestu oblast najpomembnejše orodje vladanja. Moč vladajočih je umišljena in se lahko uresniči samo, dokler ljudje, ki so dovolj svobodni, da prevzamejo odgovornost zase, tega zaradi svoje oportunosti, ki jo hranijo javne subvencije in institucionalnost domnevno avtonomnega prostora, niso zmožni doseči in se namesto tega in v čisto zadovoljstvo oblastnikov raje gredo urbani teater radikalizma. Beda.



(Marko Vanovšek)
BOJAN RADEJ

nedelja, oktober 04, 2009

Maratonski tek - Dnevnik, 03.10.2009

Maratonski tek

Koncert je več vreden kot ena objava v mediju, več koncertov zaporedoma pa veliko več kot serija ponatisov medijskega obvestila, ki jo s pomočjo priljubljenega računalniškega ukaza "copy and paste" (kopiraj in prilepi) anemično in nezainteresirano ponatisnejo časopisi in revije, spletni portali in televizijske strani.

Danes mlade skupine med že(l)jo po slavi in uspehu preveč fantazirajo o tem, da jih bodo za zvezde "naredili" visokoproračunski videospoti, preproducirani in skompresirani hiti, zunanji videz, vojska pohlepnih agentov in posrednikov, nastavljanje novinarjem in patetične ekshibicije za občinstvo. Na tej poti, oslepljeni od svetovnih malikov in različnih tekmovanj, mečejo stran lopate energije. Medtem ko brez misli posnemajo vzornike, zanemarjajo avtorski kredo in pozabljajo na ključni element tisto, po čemer se razlikujejo in ločijo od drugih in kar jih dela unikatne, originalne in avtentične. Ustvarjalnost je zapostavljena za ceno uspeha, nabiranje koncertne kilometrine pa nadomeščajo intervjuji in obiski medijskih studiev, v katerih se izgublja čas in otresa besede o velikih koncertih in načrtih.

Čeprav so v takšnem mentalnem okolju in medijskem svetu klubski koncerti odrinjeni na stran, ti ostajajo izjemno pomemben korak, brez katerega ne gre na trnovi poti iz anonimnosti. Klubi so neprecenljive vrednosti. So odskočna deska v glasbeni svet. V njih se kalijo nova imena in kuje vroče železo. So kovačnica legend. Vsaka uveljavljajoča se skupina si mora želeti klubskih koncertov in turnej. Z njimi utrjuje svojo obstojnost. Zaradi anonimnosti, obrobnosti, drugačnosti, neprilagodljivosti in nevsakdanjosti se je marsikateri nadobudni zasedbi ali avtorju težko prebiti do klubskega koncerta, zato je uvrstitev v karavano Klubskega maratona Radia Študent več kot dobrodošla. V mesecu dni kroženja po Sloveniji si izbranci nabirajo prepotrebnih koncertnih kilometrov in izkušenj. Še več, seznanijo se s klubskim utripom pri nas, z razlikami med prostori in organizatorji, s skrivnostmi in tegobami domače klubske mreže in navežejo neposredne stike. Gre za iniciacijo, ki obrodi sadove šele po maratonu, ko skupina samostojno nadaljuje pot brez neposredne pomoči organizatorja Klubskega maratona in ko čas pokaže, iz kakšnega testa je.

Dosedanja osemletna glasbena bera Klubskega maratona ni zanemarljiva. Moveknowledgement, Melodrom, Ruins Matador, Corkscrew, Muškat Hamburg, Salamandra Salamandra, Sphericube, Intimn frizurn, The Lift, ŠKM Banda, We Can't Sleep At Night, Coma Stereo, Nikki Louder, Dance Mamblita je hiter nabor imen, brez katerih bi bila aktualna domača glasbena produkcija vse prej kot razgibana in raznovrstna. Maratonski spisek zapre usta tistim, ki tarnajo, da pri nas ni scene in da je Klubskemu maratonu ni uspelo vzpostaviti. Nasprotno, v devetih letih nabrane brazgotine so ga okrepile in tako zopet pošilja po več kot dvajsetih klubih in mladinskih centrih novo šesterico skupin Barely Modern, Flyspoon, Loudspeaker Alliance, New Wave Syria, Radical Improvisation Duet, Zircus. Skupine torej imamo, medije, ki jih posredujejo, in klube, po katerih igrajo, tudi. Imamo publiko? Brez nje ni scene!

Med včerajšnjimi sanjami in današnjo resničnostjo - Večer. 03.10.2009

Med včerajšnjimi sanjami in današnjo resničnostjo

"Če bi rekel, da prostorsko vizijo projekta EPK lahko speljemo brez sodelovanja države," pove Emanuel Čerček, "bi bilo enako, kot če bi si omislili vilo na Beverly Hillsu: znam jo kupiti. Vem celo, kje danes dobiti najboljšo ponudbo za pol cene! Denarja pa nimam, da bi jo plačali"

Vizija mariborske občine glede realizacije prostorske vizije mesta do leta 2012 in EPK je vredna približno 120 milijonov evrov. Smo željo po mercedesu že zamenjali z dostopnejšo škodo?
Vizija mariborske občine glede realizacije prostorske vizije mesta do leta 2012 in EPK je vredna približno 120 milijonov evrov. Smo željo po mercedesu že zamenjali z dostopnejšo škodo?

Ali recimo tako - imeli bi nov avto. Za polovičko imate, za drugo je zmanjkalo. Računate, da bi vam lahko vsaj nekaj denarja primaknila družina, pa vam ne dajo konkretnega zagotovila. Zato razmišljate, da boste denar morali od nekod vzeti sami. Najprej pregledate, ali bi lahko kaj pogrešali od stvari, ki jih že imate, in jih skušate prodati na eBayu? Bi najeli kredit? Ali naj kljub vsemu še malo pritisnete na družino? Dileme, natančno enake občinskim pri izpeljavi in realizaciji prostorske vizije mesta do leta 2012, vredne približno 120 milijonov evrov, ko naj bi Maribor postal Evropska kulturna prestolnica. Smo željo po mercedesu že zamenjali z dostopnejšo škodo? Kako daleč so včerajšnje vizije od današnje resničnosti?

Mali čudeži

Za obnovo Rotovškega trga in ureditev Mariborske knjižnice naj bi bile vse potrebne aktivnosti praktično že izvedene. Kar pomeni, da naj bi bila naslednje leto zgodaj spomladi prva faza priprave celotne projektne dokumentacije narejena. Ujeli naj bi tudi tempo za pripravo dokumentacije za novo Umetnostno galerijo, ureditev nabrežja in za izgradnjo pešbrvi nad Dravo. Javni mednarodni natečaj naj bi bil kmalu objavljen. "Tisti hip, ko bo končan, izdamo naročilo za projektiranje. Prej ne moremo naročiti ničesar. Ali je to komu všeč ali pa se mu zdi neresno - ne moremo pomagati," pove koordinator omenjenih investicij Emanuel Čerček.

V zelo kratkem času naj bi steklo tudi projektiranje Trga Leona Štuklja in z zmagovalcem arhitekturnega natečaja za ureditev Slomškovega trga Borisom Podrecco se dogovarjajo o sklenitvi pogodbe za njegovo dokončno izdelavo, upoštevajoč zadnjo varianto natečaja, ki ne umika dreves. Tudi natečaj za ureditev Koroške ceste in Glavnega trga je že objavljen. "V nekaj mesecih bomo imeli rešitev," zatrdi Čerček. Sledi priprava projektov in drugo leto naj bi dela stekla. Do zaključka idejnega projekta naj bi prišla tudi obnova Mariborskega otoka. Tukaj pa se zgodba investicij v EPK danes počasi končuje. In kaj potem? "Ne vem," odgovori Čerček. "Na špekulacije o tem, ali je MOM sposobna izvesti EPK ali ne, pa lahko odgovorim samo nekaj: pokazali bomo mali čudež. Četudi bodo urejeni samo trije trgi. A če bi rekel, da prostorsko vizijo EPK lahko speljemo brez sodelovanja države, bi bilo enako, kot da si omislimo vilo na Beverly Hillsu: znam jo kupiti. Vem celo, kje danes dobiti najboljšo ponudbo za pol cene! Denarja pa nimam, da bi jo plačali. Ali nas bo vlada drugo leto podprla? Sem prepričan, da nas bo. Prosim pa medije, da zelo skrbno pregledajo, kaj bo pisalo v državnem proračunu," še doda Čerček.

Priložnosti za evropski denar se počasi zapirajo

Za pripravo omenjene dokumentacije mesto v tem trenutku razpolaga le z 1,5 milijona evrov iz junijskega rebalansa občinskega proračuna. "Drugih virov za zdaj nimamo," prizna Čerček. Razpisi ministrstva za kulturo namreč predvidevajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. To pomeni, da se nanje lahko prijavljajo le investicije, zasnovane že pred kandidaturo Maribora za EPK. Na aktualni razpis kulturnega ministrstva v skupni višini 10 milijonov evrov so zato pravkar prijavljene investicije v Fotografski muzej, ki naj bi nastajal na Koroški cesti 19, v sodelovanju z Odborom za Pekarno sta prijavljeni tudi 2. in 3. faza investicije v Kulturni center Pekarna, objekta Lubadar in Hladilnica, ki naj bi postala pomembno središče številnih programskih dejavnosti s področja sodobne urbane mladinske kulture, Minoritska cerkev, v kateri načrtujejo izvajanje vrhunskih glasbenih in uprizoritvenih programov, kar je naslednji korak pri vzpostavitvi kulturnega kompleksa na zahodnem Lentu, katerega del je tudi prijavljen projekt Zunanji avditorij. Največji prijavljen investicijski projekt pa je vsekakor III. faza prenove Mariborskega gradu.

"Vemo, da naj bi bila kulturna prestolnica na ministrstvu prioriteta, kar pomeni, da projekti dobijo dodatno število točk. Res pa je, da je v EPK vključenih pet občin partneric, kar pomeni, da se tudi one prijavljajo na razpise. Zato nisem niti približno optimist, da smo omenjene projekte že uspeli rešit. Upam pa, da bomo s kakšnim vendarle uspešni."

Če sredstev tokrat ne bo, se predvidoma še vedno lahko prijavljajo na naslednje razpise, a okno priložnosti za evropski denar se počasi zapira in bo z zaključkom leta 2013 dokončno zaprto.

Kredit - velika in umna gesta države?

Dejstvo je torej, da bo drugo leto, če bo želela še naprej držati korak s projektantskimi in izvedbenimi fazami, občina morala zagotoviti med 5 in 10 milijonov evrov iz lastnega proračuna. Glede na nacionalno pomembnost projekta, na MOM seveda računajo na sredstva iz državnega proračuna. Če tega ne bo, bodo ponovno najemali kredit? "Predlagam, da se sprejme zakon, ki bi MOM dovolil povečati obseg zadolževanja. Po sedanji zakonodaji velike možnosti namreč nimamo več. Za dolg bi jamčila država, MOM pa bi pri črpanju omenjenih sredstev morala predložiti strokovne dokumente in analize, ki dokazujejo smotrnost porabe. To bi bila velika in umna gesta države. Saj bi imela popoln nadzor nad tem, kje bi vzeli, zakaj bi vzeli in zakaj bi porabili. Če bi prišlo do odstopanj, bi MOM nastalo škodo morala kriti iz lastnih sredstev. Postopek bi tako vključeval vse regulativne inštrumente," pove Čerček, ki naj bi omenjeni predlog že ponudil na seji poslancev državnega zbora, a se boji, da ga niso slišali.

Med možnostmi za nabiranje sredstev pa se vse pogosteje razmišlja tudi o dezinvestiranosti mesta. O analizi, ki bi pokazala, kaj je poslovno potrebno premoženje in kaj ne. Skoraj 60 odstotkov premoženja v starem mestnem jedru je namreč v lasti MOM, od lokalov do stanovanj, ob katerih je prihodek iz najemnin neredko nižji od amortizacijskih sredstev. Popis premoženja zato že nastaja, a problemov ne manjka: etažiranje, denacionalizacija, neurejena lastniška stanja ... "Globoko pa bi bilo treba pogledati tudi v nedrje takšnih in drugačnih zavodov in družb, katerih (so)ustanoviteljica je občina. Če želimo izpeljati projekte, moramo izterjati svoj denar!" poudarja Čerček.

Mesto bo prepleskano!

Kje je torej prostorska vizija EPK danes? Čerček pove: "Želel sem si, da bi v jeseni imel pred sabo že vse projekte. Vemo pa, kakšne težave smo imeli s proračunom MOM, ki je kazal primanjkljaj, ker so nam na službi vlade za lokalno samoupravo ukinili določena sredstva. Ta smo nato morali pokriti iz tekočega poslovanja, tudi iz projektov EPK. A v Mariboru se zavedamo resnosti problema, ki ga imamo ta trenutek. Projekt EPK bo treba postaviti kot prioriteto. Če tega na bo, bomo ostali na nivoju večjega festivala Lent. Zato bo treba razumeti, da se v naslednjem letu mogoče ne bo naredil neki vodovod ali zgradila cesta in da se ne bodo odkupovala zemljišča ..."

Začeti pa bi se morala obnova trgov, javne razsvetljave, ureditev pročelij v starem mestnem jedru ... Ob slednjem Čerček zagotovi: "Mesto bo prepleskano! Pa če bo stroške morala plačati občina sama in šele nato iskati poti, da bo denar izterjala nazaj, ali pa bodo to morali narediti lastniki. Ker tisti, ki mislijo, da mesto lahko ostane takšno, kot je, se motijo!" zaključi Čerček. In tovrstni lepotni popravki niso vezani na mega denar, mega investicije in mega probleme, ki so realno tukaj.

URŠKA KEREŽI

četrtek, oktober 01, 2009

Štrleči – Marko Širec - Dostop.si 21.09.2009

Marko Širec je vsestranski umetnik, programer, športnik in borec za kulturo v Mariboru. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer medijske komunikacije in je tako eden izmed prvih diplomantov svojega letnika.

Kaj pa je na njem tako posebnega, da »štrli« iz povprečja? Odgovor na to je preprost in sicer vedno si upa več kot drugi, ruši tabu teme v glasbeni umetnosti in se trudi vedno znova šokirati javnost s svojimi ekscentričnim nastopom na odru ter tudi s posebno glasbo, ki jo ustvarjajo. Njegovo mnenje je, da je javnost potrebno šokirati, da se zave sveta okoli nje. Trudi se ozavestiti ljudi okoli sebe o kulturnem dogajanju v Mariboru še posebej na področju alternativne umetnosti.

Ime: Marko

Priimek: Širec

Status: glasbenik, študent, razvijalec programske opreme

Tri besede, ki te najbolje opisujejo?
Delaven, len, zabaven.

Torej malce kontradiktoren?
A se ti zdi? (smeh). Saj se da vse istočasno. Najprej si moraš poiskati takšno delo, na katerem si lahko len in hkrati delaven.

Igraš v več bandih. V katerih?
V bistvu igram v več skupinah, ampak koncertno aktivni sta trenutno samo dve, to sta Nina Bulatovix in Coma Stereo.Helika pa je en tak projekt, ki ni koncertno aktiven, ampak je studijski projekt.

Ti si basist. Od kdaj igraš bas?
Bas igram od drugega letnika srednje šole. Takrat sem po osmih letih treniranja košarke šport opustil in se posvetil glasbi. Ne vem no, vedno me je nekako vleklo h kitari, s katero sem tudi začel, nato pa presedlal na bas. Eno leto sem se sam učil, nato sem si našel prvo skupino v Mariboru, to je bila skupina Twist the knife pa smo igrali priredbe. Potem pa sem si le našel eno orng skupino v Krškem, kjer sem igral dve leti. Nato pa sem leta 2005 začel igrati v skupini Coma Stereo.

Si pa samouk?
Ja, ponosen samouk!

Slišala sem tudi, da te še posebej fascinira golota. Razloži!
(Smeh)
Se mi zdi, da golota fascinira vsakega človeka. Pride pa večer, ko je res fajn demone ven spustit na odru in se osvobodit vsega kar te obkroža in takrat pač pride do zanimivih momentov. Ni pa to vsak dan.

Torej do nazga?
Ja, parkrat je bilo tako. Ampak zdaj že dolgo ne več.

Kaj te pa zadržuje?
Dobro vprašanje… predvsem drugi člani skupine. Ni mi dovoljeno več tega počet. Ne, hecam se! Ne vem, pač mladost je norost, mogoče pa se še kdaj vrne.

Kakšno glasbo pa igraš ti in tvoji bandi?
S Coma Stereo igramo nek space rock. To je bolj vesoljska glasba in nekonvencialna v instrumentalnih vodah. Pri Nini Bulatovix gre za noise, bolj vokalni punk. Samo bas, bobni in trije vokali. S Heliko pa igramo bolj etno pop, gre za bolj umirjeno varianto.



Ne dolgo nazaj si diplomiral na Feriju, na programu Medijske komunikacije, tudi delaš že, kako ti uspe poleg vseh obveznosti najti čas še za glasbo?
V življenju imam štiri stvari med katerimi balanciram. To je moja punca, glasba, delo in šola. Včasih je res težko, moram kar priznati, ker pride dan ko imam dela čez glavo, potem letim na vaje, zvečer pa naredim še kaj za faks. S punco se vidiva redko, ker ni iz Maribora in je treba res vse skoordinirat. Ampak na koncu koncev bi se brez vsega tega počutil res praznega, zato mislim, da je kar fajn, da sem tako zaposlen.

Odpravljate se tudi na turnejo. Kam, kako?
Prvi koncert turneje je bil na lokalnih tleh, v Jazz Clubu Satchmo v Mariboru. Drugi dan se nadaljuje prav tako v Sloveniji, v Ljubljani. Potem pa Zagreb, Beograd in naprej proti jugu. Najdaljša postaja bo Makedonija, potem pa spet nazaj gor.

Nekaj časa so te fascinirali tudi tatooji in piercingi. Se je to zdaj malo umirilo?
Ne, ne. Še vedno vidim neko estetiko v tem, da modificiraš svoje telo, ampak seveda na blage načine in nič ekstremnega. Glede tatoojev… če bi morda imel več denarja, bi najverjetneje še nadaljeval to mojo pot, ampak trenutno pa na žalost vse skupaj malo stoji. Glede piercingov pa je tako, da se moje telo zelo slabo odziva na to umetnost. Vedno sem imel neke reakcije. Tudi po enem letu je nekako telo reklo: »Ne hvala, daj to ven!« Sicer bi še zdaj tu in tam bil kakšen.

Ali imaš kakšnega idola, mogoče kakšnega basista, zaradi katerega si v začetku sploh posegel po bas kitari?
Pa dobro, teh je kar nekaj. Mi je pa bilo res žal, ko je odšel Nick Oliveri iz Queens of the Stone Age, ker takratna postava, ko so snemali z Daveom Grohlom; recimo Josh Homme, Nick Oliveri, Dave Grohl, to je bil sanjski band takrat. Sicer je ogromno teh glasebnikov po katerih se zgledujem in ni nujno, da so vsi basisti, ker igram tudi kitaro in klaviature. Dokler glasbenik izkazuje neko mero inovativnosti in se vidi, da dela res z občutkom, potem mi je všeč. Pač, če me zagrabi za jajca, metaforično rečeno, potem je fajn.

Ali imaš željo osvojiti še kak drug glasbeni inštrument?
Ja, kontrabas, predvsem pa čelo. To slednje me še posebej zanima. Zdaj na žalost nimam denarja, drugače sem imel načrtoval nakup čela. Tudi čelo bi se naučil igrati sam in ga vključil v Coma Stereo, pa tud kakšne efekte zraven. Na nek nekonvencialen način, da bi dodali klasično glasbilo. To me zadnje čase precej fascinira, ampak moram najti čas za to.



Turneje s Coma Stereo so stalnica. Kaj se ti je na njih takšnega naredilo, kar ne boš nikoli pozabil?
Uffff. Najtežje je vedno pozabiti tiste »skoraj nesreče« na avtocestah. Ko se vsak dan voziš po pet, šest ur po evropskih cestah se zgodi veliko takih nevarnih momentov, ki jih je seveda najtežje pozabiti. Od zabavnih momentov pa seveda kake zabave. Najhuje pa je, da te tišči, ko si na avtocesti in stojiš v koloni, ker seveda tudi po poti spiješ kakšno pivo. Ko ne voziš, seveda. In kaj storiti? Gre se za življenje in smrt! Ali uspeš oditi ven in priti nazaj, ali pa ob tvojem prihodu ne bo več kolone niti kombija. To so takšne smešne štorije. Sicer pa velja, da kar se zgodi na turneji tudi ostane na turneji, tako da o tem ne morem govorit.

Sodelujete tudi z glasbeniki izven Slovenije?
Seveda, z ogromno glasbeniki sodelujemo. Furamo tudi kolektiv Solar Pulce Music, s katerim organiziramo koncerte v Mariboru pa tudi s tujimi skupinami organiziramo njihove turneje po Sloveniji in po Balkanu. Največ sodelujemo z italijanskimi skupinami in srbskimi, predvsem iz Beograda. Prav tam se je v zadnjem času razvila zelo dobra scena nekih alter, space skupin. Sodelujemo pa tudi s slovenskimi skupinami. Na primer Nikki Lauder, We can`t sleep at night…

Skupina Coma Stereo pa je locirana v Pekarni?
Ja, mi veljamo domači band Pekarne. Imamo vaje v Gustafu, prav na odru vadimo. Hvalabogu, ker na začetku naše poti smo imeli grozne probleme s prostori za vaje. Pa ne, ker se ne bi znali obnašati, ampak je pa le glasno in nekateri nimajo posluha za bande. Sploh občina, ki v bistvu ima prostore, to so zaklonišča, ampak jih ne rada daje bandom v najem. Če jih pa le da, pa jih da na podlagi raznih vez in zvez. Pri nas je bilo tako, da so nam na koncu v Pekarni ponudili, da lahko tam vadimo, v zameno pa jim organiziramo koncerte. Tam smo zdaj že nekje tri, štiri leta in je res super. Se pa zdaj malo bojimo, kar se bo zgodilo z nami, ko je na obzorju obnova Pekarne. Najverjetneje bodo dvorano Gustaf porušili in nato zgradili novo, ampak v tem času bomo mi spet brez prostora za vaje. Ampak, bomo videli.

Kaj svetuješ tistim muzičarom, mladim bandom, ki komaj začenjajo z vajami
Joj, zdaj si me to vprašala tako, kot da sem že neki stari ata. Jaz bi svetoval predvsem to, da čimprej opustite priredbe in začnete delat na svojih lastnih komadih, na avtorski glasbi. Ob tem začnite poslušat glasbo, ki se ne vrti samo na Mtv-ju in na Radiu City. (smeh) Poskušajte najti neko svojo nišo, v kateri se boste dobro počutili. Predvsem to, no. Pa poskušajte čim več igrat, čim več koncertov. Manj energije vložite v neko promocijo, marketing, imidž in več v samo igranje. Ali igrate nekje v kleti ali pa nekje na podstrešju, karkoli, samo da se igra in da so izkušnje. Skozi to dobivaš znanje, veš kako naprej, tudi sebe najdeš in se glasbeno odkrivaš, kakšna glasba najbolj leži tebi in bandu, tako da, predvsem igrajte.

Tanja ZDOLŠEK, video: Gregor VERDOVŠEK

četrtek, september 24, 2009

Dialogi - tematski sklop o Pekarni

Dialogi, revija za kulturo in družbo, številka 7-8 2009, tematski sklop o Pekarni

Avtorji:
Gregor Kosi, "Uvodnik v tematski sklop", "Od skvotiranja do institucionalizacije"
Miko Poštrak, "Prostor svobode se oži in širi"
Bojan Radej, "Beda urbane radikalnosti"
Tomaž Grušovnik, "Pekarna kot faktor v družbenem okolju ustvarjalnosti"
EX-garaža in iniciativa za tunel-pasažo-prehod-javni prostor v Pekarni, "Živa Barva - Odprto pismo (lastniku zemlje)"
Vesna Jauk, "Petnajst let"

>>> PDF Celega članka!






Klik na slike!

ponedeljek, september 21, 2009

Surova energija proti čisti - Večer, 18.09.2009

Surova energija proti čisti

Apel kulturnih ustvarjalcev, ki so "izviseli" z mednarodnimi projekti, ostal brez odgovora

"Podpisani akterji pod skupnim imenom Surova energija javno pozivamo odgovorne, da javnosti pojasnijo, zakaj letos poziva za mednarodne projekte s strani Mestne občine Maribor ne bo. Alegorično (?) je namreč, da ta informacija ni bila posredovana v času, ko je bil odprt javni poziv za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture, na katerega bi se izvajalci prijavili s svojimi mednarodnimi projekti. (...) Predlagamo, da v kolikor občina sredstev za mednarodne projekte ne bo zagotovila, naj prevzame odgovornost in poveže zavode, društva, posameznike z gospodarskim sektorjem in tako na njih apelira, da podprejo mednarodne projekte, ki so zaradi pomanjkanja sredstev in naknadnega, neažurnega obveščanja javnosti, izviseli. Pristojne na Mestni občini Maribor pozivamo k odgovornemu ravnanju!"

Takšen apel so 3. septembra podpisali in poslali v javnost, in na občino, nekateri samostojni ustvarjalci na področju kulture in nekatere institucije (festival dokumentarnega filma DokMa, Društvo za vizualno komunikacijo Magdalena, Plesna izba, festival Nagib, Pekarna magdalenske mreže, Zofijini ljubimci...) Pred dvema dnevoma podpisnikom z občine še niso odgovorili, vsi odgovori in pojasnila, ki so jih zahtevali v pismu, so prišli do njih preko medijev. No, očitno tudi tale.

Iz kabineta župana MOM so na vprašanja "koliko sredstev je bilo lani razdeljenih iz postavke mednarodni projekti in komu? Ali so bili prijavitelji vnaprej obveščeni o letošnji ukinitvi postavke in so torej lahko prijavljali svoje projekte na druge postavke? Ali jim je omogočeno kandidiranje za sredstva iz postavke 'evropska prestolnica kulture' (EPK)?" odgovorili: v letu 2008 so na proračunski postavki Mednarodni programi in projekti zagotovili 23.000 evrov. O letošnjem umanjkanju razpisa pišejo: "V letošnjem letu je v teku več zahtevnih investicijskih projektov na področju javne kulturne infrastrukture, ki v seštevku predstavljajo znatno obremenitev proračuna, sredstva je že v letošnjem letu potrebno zagotavljati tudi za pripravo in izvedbo EPK. Kljub temu smo na MOM na področju podpore programskim vsebinam na področju kulture izvedli Javni razpis za izbor programov v javnem interesu na področju kulture ter Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture, za izvedbo Javnega poziva za mednarodne projekte na področju kulture pa nam z rebalansom proračuna konec junija letos žal ni uspelo zagotoviti dovolj sredstev." Na vprašanje, ali prijavitelji res niso bili obveščeni o ukinitvi postavke, odgovora nismo dobili, vendar je iz konteksta jasno, da je bila odločitev jasna (oziroma javnosti predstavljena) šele po izvršeni prijavi. Zanimiv pa je zadnji del odgovora: "V letošnjem letu pripravljamo izvedbo večjega podpornega mehanizma od prej omenjenega; v sodelovanju z nosilno organizacijo EPK (Narodni dom) bomo izvedli javni poziv za kulturne programe v okviru podpore programom EPK. Pričakujemo, da bomo z izvedbo tega podpornega mehanizma lahko zagotovili znatno višja sredstva, kot bi jih lahko na javnem pozivu za mednarodne projekte, in da bomo v tem smislu lahko kvalitetnejše sofinancirali kulturne programe. Pričakujemo, da bo ta javni poziv objavljen še v mesecu septembru."

Ker se "surova energija" postavlja nasproti "čisti energiji", promocijskemu geslu Maribora kot EPK, bo zanimivo videti, kako se bo odrezala na omenjenem pozivu. Kako znatno višja bodo skupna sredstva v okviru tega podpornega mehanizma, pa bo znano kmalu.


Petra Vidali

ponedeljek, september 14, 2009

Še vedno alternativka - Dnevnik, 11.09.2009

Še vedno alternativka

Nekateri rojstnih dni ne praznujejo, Metelkova pač jih. Vsako leto. Vsako leto ob tem času se zvrsti serija obhajanj, dogodkov, katerih namen je poudariti smisel obstoja scene in dogajanja v bivši vojašnici. Dokaj zahtevno. Kajti Metelkova za svoj rojstni dan ne ponudi samo žurke, ampak zahteva tudi premislek.

Take narave je pač, zato naj ji bo ustreženo. Bržkone je bilo to najbolj spokojno leto v vsej njeni zgodovini. Leto z najmanj pritiski od zunaj in leto, ki je minilo domala brez paranoje, da obstaja tajni načrt porušitve. Bržkone je to posledica dogodka izpred leta dni, ko je lastništvo stare vojašnice z ministrstva za obrambo prešlo na Mestno občino Ljubljana oziroma pod pristojnost njenega večinskega lastnika Zorana Jankovića. Svet onkraj njenih zidov je s tem bistveno izgubil status stalno prežeče nedoločene nevarnosti, s katero je avtonomna cona prej redno obnavljala svojo izhodiščno vitalnost ali pa v najslabšem primeru vsaj privid le-te, hkrati pa je dobila novega šefa, ki ji je ponudil dialog. In tega je delno sprejela oziroma pristala na pogoje delovanja. Po lanskih županovih zagotovilih lahko metelkovci avtonomno vodijo program in vsebine znotraj svojega območja, vendar pa je zahteval tudi, da bodo morali postati pravna oseba, ki bo poslovala v skladu z zakonodajo. In to je problem. Najprej notranji. Del skupnosti se s tem malodane radostno strinja in že deluje po zakonodajnih uzancah, saj je na tak način prišel do več kot solidnih klubsko-zabaviščnih prostorov, za katere ni treba plačevati najemnine, se jih pa da normalno tržiti.

Drugi del pa - sklicujoč se na osnovno skvotersko izročilo - to zavrača. K temu je treba dodati tudi, da se je tako imenovana alternativa v vseh teh letih logično razvila in sprofesionalizirala oziroma postala podobna vsakemu drugemu poslu s svojimi pravili, utečenimi povezavami, izborjenimi vlogami ter drugimi podobnimi predpostavkami. To je po eni strani sicer dobro. Na tak način se je vendarle zvišala kakovost storitev za uporabnike. Seveda ima zadeva tudi slabo stran, ta pa je, da je na Metelkovi vedno bolj merodajen denar oziroma svojevrstna komercialnost. Zdi se tudi, da je zastalo kroženje oziroma pretok ljudi. In če živahnost dogajanja v minulem letu primerjamo z živahnostjo dogajanja izpred petih let, potem je treba ugotoviti, da tolikokrat med tednom opustela, kot je bila lani, bržkone ni bila še nikoli. Sploh pa ne v še ne tako davnih časih, ko so vsak dan obratovala vsaj tri prizorišča. Zato bi Metelkovi danes težko pripisal frivolnost 16-letnice, prej svojevrstno preračunljivost alternativke sredi svojih dvajsetih, torej mladenke, ki je postala ženska ter še redkokdaj troši svojo energijo za prazen nič. Pa vendarle. Še vedno je alternativka. In če Metelkovo z vsem naštetim postavimo v širši kontekst življenjsko-zabaviščnih umetniških praks, je to še vedno skrajno edinstveni prostor, ki edini nudi možnost za kreativne izlive, ki so povsod drugod še vedno obsojeni na ignoranco. Bere se kot priložnostna rojstnodnevna fraza, a tako pač je. Še vedno. Vse najboljše.

četrtek, september 10, 2009

Iz Pekarne v TV Metka - Večer. 10.09.2009

Iz Pekarne v TV Metka
Pekarnarji še zmeraj ne vedo, kje bodo v času "izgnanstva" našli azil

Čeprav so na mariborski občini spomladi napovedovali, da naj bi se postopna obnova kulturnega centra Pekarna pričela konec avgusta ali v začetku septembra, se to ni zgodilo. Trenutne napovedi omenjajo november oziroma december. Zamude, ki naj bi nastale zaradi zahtevnosti usklajevanj idejnih projektov, direktor občinskega urada za kulturo in mladino Aleš Novak pojasnjuje: "Glede na natečajno rešitev iz leta 2004 je bilo na vsebinski ravni treba upoštevati veliko sprememb. Usklajevanje z uporabniki tako poteka nekoliko počasneje od načrtovanega, vendar nam to omogoča znatno kvalitetnejšo pripravo investicije. Revidiranje in priprava dokumentacije potekata za celoten kompleks naenkrat, ne samo za upravno zgradbo, ki predstavlja prvo fazo investicije. Do časovnega zamika prihaja tudi zaradi tega, ker upravna enota še ni izdala gradbenega dovoljenja, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh."

Na Mestni občini Maribor (MOM) tako načrtujejo, da bi se gradbena dela na upravni stavbi lahko pričela v novembru ali decembru letos. Vsa gradbena, obrtniška in inštalaterska dela pa naj bi bila po novi časovnici zaključena konec poletja ali v jeseni 2010.

Spremenila naj bi se le dinamika črpanja sredstev

Celoten projekt sodobnega centra urbane kulture, ki naj bi nastal z obnovitvijo Pekarne, o katerem smo na naših straneh že veliko pisali, vreden 7,320.500 evrov, naj bi bil po prvih napovedih zaključen v začetku leta 2012. Po uspešni prijavi na razpis Ministrstva RS za šolstvo in šport, Urada za mladino, je za investicijo v upravno zgradbo, obnova katere naj bi v celoti znašala 1,590.614 evrov, do zdaj zagotovljena dobra polovica ali 800.000 evrov iz evropskih strukturnih skladov. Iz slednjih naj bi si MOM prizadevala počrpati tudi večino preostanka celotne vrednosti obnove kompleksa, kar znaša še dodatnih 5,729.886 evrov. Če pri tem ne bo uspešna, naj bi sredstva prispevala mestna občina sama. Zamik pri obnovi naj ne bi imel negativnih posledic pri črpanju evropskih sredstev. Spremenila naj bi se le dinamika črpanja (v letošnjem letu manj, v naslednjem pa več), kar naj bi bilo urejeno z aneksom k pogodbi med javnim zavodom MKC Maribor in Ministrstvom za šolstvo in šport.

300 kvadratnih metrov ne bo dovolj

Selitev uporabnikov je treba opraviti nekaj tednov pred začetkom opravljanja del. Nadomestna lokacija za zdaj še zmeraj ni znana. "Pripraviti moramo načrt, ki bo določil nadaljevanje delovanja. Želja je, da kompleks tudi v tem času deluje kar se da nemoteno, obstajajo pa tudi nadomestne možnosti," je konec aprila zatrdil podžupan Andrej Verlič. Do sedaj naj bi si pekarnarji, skupaj s predstavniki MOM, ogledali več možnih lokacij. Kot najprimernejše naj bi izbrali prostore, ki jih je v uporabo ponudil MKC Maribor. Gre za sklop prostorov na Koroški cesti 18, kjer je delovala TV Metka, zraven Kulturnega inkubatorja. Prostori merijo nekaj več od 300 kvadratnih metrov, a jih je pred vselitvijo treba še infrastrukturno urediti.

"Te dni pričakujemo stališče uporabnikov o tem, koliko prostorov zraven teh na Koroški cesti še potrebujejo. Skladno z možnostmi, ki so nam na voljo, bomo skušali izpolniti njihove potrebe. Pripravljenih je tudi nekaj dodatnih opcij," še zatrjuje Novak.

Težave s sredstvi za programe

Kljub vsemu pa nerešeno vprašanje "azila" ustvarjalcem med obnovo pušča neprijetne posledice, opozarjajo pekarnarji. Prav sedaj namreč potekajo razpisi za projekte, na katere se ne morejo prijaviti, saj je na obrazce treba navesti tudi, kje se bodo projekti izvajali in koliko udeležencev bodo predvidoma imeli. Ker je seveda odvisno od prostorskih možnosti. Tako se v Pekarni bojijo, da jim bodo sedanje negotove razmere onemogočile črpanje dobršnega dela sredstev, potrebnih za izvedbo programov.

Novak ob tem odgovarja: "Podobni problemi se pojavljajo ob vseh večjih investicijah. Upamo, da bodo gradbene faze potekale hitro in da bo produkcija čim manj motena. V času prenove je treba razmišljati o alternativnih možnostih, na MOM želimo skladno s svojimi možnostmi uporabnikom omogočiti kontinuiteto njihovega delovanja. Se pa zavedamo, da bo to obdobje zahtevno."



URŠKA KEREŽI

Mednarodna izmenjava kulturnih izkušenj - Večer, 10.09.2009

Mednarodna izmenjava kulturnih izkušenj
Panelna razprava v okviru cikla Marburg-Gradec

Kaj lahko veliki institucionalci povedo manjšim, in obratno? SNG Maribor in Karantena
(Janko Rath, Igor Napast)
Kaj lahko veliki institucionalci povedo manjšim, in obratno? SNG Maribor in Karantena

V torek zvečer je počitniški premor v Umetnostni galeriji Maribor prelomila že sedma panelna diskusija Gradec-Marburg. Številni obiskovalci so bili v kulturno inspirativnem prostoru priča dvojezični razpravi z naslovom Velike kulturne ustanove in alternativna kultura, ki jo je povezoval urednik mariborske redakcije Dela, Peter Rak. Debata, pri kateri so imeli vsi udeleženi organizirano simultano prevajanje, je trajala dobri dve uri. Iz vsakega mesta sta bila povabljena dva gosta. Tako sta v imenu Maribora gostovala Danilo Rošker, direktor mariborskega SNG in Mojca Kasjak, predsednica Plesne izbe Maribor. Graško predstavništvo pa sta sestavljali Ursula Gigler-Gausterer, predsednica IG Tanz in Eveline Koberg, direktorica Kulturzentrum Minoriten.

Gostje so spregovorili o tem, kje različne institucije v mestu najdejo stično točko, kako se njihova dejavnost prepleta in kaj lahko ponudijo druga drugi za boljšo komunikacijo s publiko. Rdeča nit razprave je bilo dejstvo, da tako velike nacionalne institucije kot manjše in neodvisne skupine ustvarjalcev pomembno bogatijo mesto z umetniškim programom ter vzpodbujajo razvoj kulturnega kapitala. Pri tem ima vsaka svojo specifično vlogo. Prve se posvečajo predvsem produkciji večjih projektov na nacionalni, tudi mednarodni ravni, druge - manjše, pa so zaslužne za kontinuirano izobraževanje in možnosti eksperimentiranja mladih avtorjev.

Med razpravo je svoje težave prostorske in finančne narave prezentirala predsednica Plesne izbe Maribor, ki sicer za predstave svojih plesalcev uporablja oder mariborskega SNG, vendar ji zasedenost slednjega ne dopušča možnosti zadovoljevanja celotnih plesnih potreb. Diskusija zaide že na znani tir - Maribor potrebuje infrastrukturo. Graški sogovornici, ki živita v nedavno arhitekturno preurejenem kulturno-infrastrukturno-prijaznem mestu, replicirata: "Sama struktura ni dovolj. Problem je v kvaliteti. Slednja je ključna. Kljub temu da imamo pri nas ustrezno infrastrukturo, opažamo, da so plesni ustvarjalci idejno izmučeni." Prav tako pa Avstrijki opažata, da je interes po kulturnem ustvarjanju, zaradi skromnejših finančnih kapacitet manjši. Tudi Mojca Kasjak ima težave s financiranjem: "Odvisni smo od razpisov. Od sponzorjev dobimo plakate in kruh. Težava je v pridobivanju denarja."

Sogovorniki se strinjajo, da je problem tudi vrednotna razporeditev kulturnih zvrsti. Tako naj bi v Mariboru bila gledališčna kultura na prvem mestu, sodobni ples pa bistveno nižje. Graški sogovornici predlagata rešitev v sodelovanju različnih kulturnih ustanov, tudi v obliki abonmajev. Diskusija se zaključi s harmoničnim predlogom o kulturnem sodelovanju med obema mestoma. Naslednja razprava bo 13. oktobra na temo Kunsthaus - Evropska prestolnica kulture.

(Janko Rath, Igor Napast)
TAJA KORDIGEL

sreda, september 09, 2009

Omerzujeve Solze kot uvod v bienale lutkovnih ustvarjalcev - Večer, 09.09.2009

Omerzujeve Solze kot uvod v bienale lutkovnih ustvarjalcev

Silvan Omerzu
(Robert Balen)
Silvan Omerzu

Pred bienalom lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je Pekarna-magdalenske mreže z Lutkovnim gledališčem Maribor v ponedeljek zvčer v razstavišču Hladilnica na ogled postavila instalacije Silvana Omerzuja Solze. Umetnik združuje vse scenske, likovne in teatrske elemente, ki vplivajo na človekove čute, je zapisal likovni kritik Jure Mikuž.

Vizualno in pomensko so Omerzujeve predstave, prostorske postavitve in razstave celovito umetniško delo: so estetsko popolne in obenem filozofsko globoke, je še zapisal Mikuž.

Omerzu (1955) je po Pedagoški akademiji v Ljubljani študij nadaljeval v Pragi in tam končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Po vrnitvi v Ljubljano je svojo avtorsko poetiko, namenjeno odraslemu občinstvu, najizraziteje uresničeval v gledališču Konj.

"Njegove predstave so bile dionizično razvratne, polne črnega, obešenjaškega in obscenega humorja: v likih razvpitih brezsramnežev Don Juana, kralja Ubuja in Don Cristobala so združevale nizkotnost s plemenitostjo, pogrošnost z estetskim in tradicijo s sodobnostjo," so ob razstavi zapisali v Pekarni.

Sčasoma so se groteskne lutke prelevile v prefinjene asketske postave, ki se ne rogajo več svetu in samemu sebi, temveč vtkane v mrežo usode premišljujejo o smislu življenja in magiji smrti, čisti umetnosti in božanski popolnosti ter o skrivnosti stvarjenja.

Razstava s postavitvijo Solze, ki jo je umetnik pripravil že leta 2006 v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki (in zanjo leto pozneje prejel nagrado Prešernovega sklada), bo na ogled do 26. septembra. Postavitev instalacije so pripravili v sklopu bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki se bo uradno začel konec septembra.

kr

torek, september 08, 2009

Mednarodni projekti ostali brez financ - Večer, 4.9.2009

Mednarodni projekti ostali brez financ

Pred začetkom festivala eksperimentalnega giba Nagib so se kulturniki povezali v civilno iniciativo Surova energija, v okviru katere od mariborske občine zahtevajo določena pojasnila

Nova predstava slovenskih koreografinj - Sugar Rush
Nova predstava slovenskih koreografinj - Sugar Rush

Dimenzije eksperimentalnega giba bodo že peti september zapored preizkušali ustvarjalci in plesalci mednarodnega plesnega festivala Nagib. Festival, ki na programsko shemo uvršča avtorje z osebnim in izvirnim pečatom, svojo podobo pa gradi na kvaliteti in razvijanju komunikacije med ustvarjalcem in občinstvom, je tudi letos zasnovan na glavnem in spremljevalnem programu. V okviru prvega se bodo od 9. do 12. septembra poleg domačih umetnikov predstavili ustvarjalci iz Nemčije, Belgije, Španije, Nizozemske, Portugalske in Izraela, ki bodo nastopili na Malem odru SNG ali v Pekarni. V spremljevalnem programu, namenjenem širši publiki, pa bo letos moč videti premiero plesne video projekcije Svetobolje št. 1, avtoric Lucije Smodiš in Vlaste Veselko, otroško predstavo Muca Copatarica, od četrtka do sobote pa bodo naslednji teden potekali tudi diskusijski zajtrki, kjer bodo plesalci razpravljali o videnih predstavah. V festival so organizatorji vključili tudi najmlajše, ki se bodo lahko udeležili delavnic in ustvarjalnic s Sašo Lončar, starejši izkušeni plesalci pa delavnic z nizozemskim ustvarjalcem Aimarjem Perezom Galijem. Pozabiti pa ne gre niti notorične zaključne zabave, ki bo na zadnji dan festivala v Pekarni ob 23. uri.

Omeniti gre tudi dve premierni uprizoritvi na festivalu Nagib. V četrtek, 10. septembra, bo ob 21.30 na Barvarski ulici premierno odplesana predstava Snježane Premuš in son:DE z naslovom Barvarska ulica med Sao Paolom in Tirano, 12. septembra ob 20. uri na Malem odru SNG pa predstava slovenskih koreografinj Sugar Rush. Vlasta Veselko, umetniška vodja festivala, je sicer povedala, da so letos zaradi lažjega povezovanja na sodobni plesni sceni svojega dolgoletnega producenta Pekarno magdalenske mreže zamenjali s Plesno izbo Maribor.

Župan samovoljno zamenjal komisijo

Je pa na včerajšnji novinarski konferenci o problematiki odnosa mestnih oblasti do sodobne scenske umetnosti spregovorila še Mojca Planšak, predstavnica na novo ustanovljene civilne iniciative Surova energija, ki je med kulturniki nastala kot odziv na informacijo, da letošnje leto občina zaradi pomanjkanja sredstev ne bo izdala poziva za mednarodne projekte, zaradi česar bodo brez sredstev ostali festivali, kot so Nagib, Magdalena, Etnika, Dokma in cela vrsta samostojnih ustvarjalcev. "Če so lani vzeli denar za pokritje minusa Festivala Maribor iz naslova EPK, zakaj sedaj naenkrat ni denarja za mednarodne akcije? Gre za diskriminatornost do neprofitnih, nevladnih organizacij v primerjavi z javnimi institucijami," je nad rezanjem kulturnih sredstev, še posebej pred EPK, med drugimi ogorčena tudi Mojca Kasjak, direktorica PiM. Kritizirala je tudi "drobiž", ki se iz strani občine deli za kulturne projekte, prav tako pa sestavo strokovne komisije, v kateri "je župan samovoljno zamenjal strukturo," in jo namesto strokovnjakov iz različnih umetniških področij letos sestavljajo samo gledališčniki iz SNG Maribor. "Rezultati razpisa (Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture, op.p) so bili, da je SNG za en projekt dobilo dva tisoč evrov, projekt pa je dobilo tudi društvo upokojencev," je navedla Kasjakova in "nenavadno" razdeljevanje denarja po "nepričakovanih merilih" ponazorila s primerom, da jim je občina zavrnila enega od projektov, ki naj bi jim ga strokovna komisija na Ministrstvu za kulturo ovrednotila zelo visoko.

Naj ob tem omenimo še, da se po desetih mesecih od uradne otvoritve kulturniki in z njimi tudi PiM še zmeraj niso preselili v Karanteno, čeprav so nam na mariborskem uradu za kulturo zatrjevali, da bo selitev stekla že pred letošnjim poletjem.

JASMINA CEHNAR