Kulturni center Pekarna v Mariboru po štirinajstih letih delovanja obkrožajo nove stanovanjske soseske. Zaradi pritožb novih stanovalcev naj bi bilo zato po mnenju mariborskega župana zdaj v okolici Pekarne potrebno urediti razmere. To naj bi pomenilo selitev kulturnega centra na drugo lokacijo. Uporabniki prostorov v Pekarni v v sredo, 22. oktobra 2008, ob 18.30 v dvorani Gustaf organizirajo okroglo mizo z naslovom: Vsebina ali nepremičnina?
Po 14 letih bi se letos v Pekarni končno morala začeti obnova na podlagi arhitekturnega in investicijskega načrta ter proračuna, ki ga je leta 2007 predlagal župan Franc Kangler in z vsemi glasovi "za" potrdil mestni svet (en vzdržan) Mestne občine Maribor (MOM). Župan Kangler pa si je očitno prenislil in kulturnemu centru v začetku oktobra predlagal selitev, oziroma ustanovitev novega urbanega kulturnega središča v nekdanji kaznilnici. Dodaten razlog za selitev naj bi bila po njegovem Kulturna prestolnica leta 2012 (???). Uporabniki Pekarne selitvi niso naklonjeni in si prizadevajo za izvedbo že pripravljenih načrtov, ki jih je občina pričela pripravljati že pred dobrimi petimi leti.
Nekdanji vojaški kompleks Pekarna je MOM dobila v last od ministrstva za obrambo v letu 2002, ko so kompleks že naselili aktivisti Magdalenske mreže. Namen primopredaje med MORS in MOM je bil ureditev razmer za kulturne dejavnosti. V ta name je MOM v naslednjih nekaj letih porabila kar nekaj sredstev za pripravo projektov, ki jih zdaj župan Kangler očitno namerava pospraviti v predale. Pripravljen je bil ureditveni načrt (Komunaprojekt, 2003), ki je predvideval ohranitev večine objektov in vseboval tudi tehnične rešitve za ublažitev hrupa v okolici. MOM je izvedla natečaj, na podlagi katerega je obdelavo posameznih sklopov kompleksa oddala v obdelavo različnim skupinam mladih mariborskih arhitektov.
Še letos so v Umetnostni galeriji Maribor v sklopu razstave o tekočih projektih v Mariboru predstavili prenovo Pekarne in okolice. V območje Pekarne naj bi se po teh načrtih vključil tudi Mladinski kulturni center Maribor, kompleks pa naj bi dobil mladinski hotel, snemalne studie, rezidenčne ateljeje in druge dodatne vsebine. Z obnovljenimi prostori naj bi 'zaskvotano' vojaško skladišče postalo osrednji prostor za neodvisno umetniško produkcijo in mladinsko kulturo v Mariboru. Mestna uprava pod vodstvom župana Kanglerja pa na ureditev tega dela mesta nenadoma očitno gleda na povsem drugačen način.
Desni breg Drave z delavskimi kolonijami in industrijskimi obrati je v Mariboru vedno veljal za območje, ki je bilo manj privlačno za bivanje. Priljubljenost tega dela Maribora pa je v zadnjih letih očitno zrasla. Brez dvoma so k temu doprinesle tudi dejavnosti v Pekarni, ki je postala pomembna identitetna točka tega dela Maribora. Z možnostjo za razvoj drugačne kulture, organizacijo manjših mednarodnih prireditev in dodatnimi dejavnostmi, kot je bukvarna ali manjši izobraževalni dogodki, je Pekarna počasi a vztrajno dvigovala imidž svoje okolice. Kulturni center je v spalna naselja prinesel dodatne dejavnosti, nove možnosti za preživljanje prostega časa. Pekarna je pomenila dobrodošlo poživitev Tabora in Magdalenskega predmestja, njena okolica pa je v zadnjih letih postala privlačna za investitorje, ki gradijo nova stanovanja.
Zaradi najnovejših novic o spornih menjavah in nakupih zemljišč, v katere je bila vpletena Mestna občina Maribor (MOM), izvajalci kulturnih dejavnosti v Pekarni ter ostala javnost v Mariboru, ki jo skrbi razvoj kulturnih dejavnosti, izražajo sume, da so tudi v ozadju predloga za selitev kulturnega centra Pekarna nepremičninska podjetja, ki jih podpira župan.
Svoja stališča bodo skušali razjasniti na okrogli mizi, kjer nameravajo očrtati dosedanji in novi koncept razvoja Pekarne in pokazati kaj to pomeni za življenja Mariborčanov in mestotvornost. Na okroglo mizo so povabili predstavnike občine na čelu z županom ter mestnim arhitektom, sekretariat EPK 2012, predstavnike nevladnih organizacij in izdelovalce ureditvenega načrta.
| |
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar