Iz(z)venevanje

večer, 30.10.2008

Da kultura mestni vrhuški ni ravno med prvimi prioritetami, čeprav se še kako rada baha s projektom evropske kulturne prestolnice, je (vsaj) letos, ob vsesplošnem krčenju sredstev in slepomišenjih z multikulturnim centrom Pekarna (pa še čem), postalo jasno celo slepim. A če "klasična visoka" umetnost že zaradi prestiža še nekako lebdi nad gladino, popularna (kvazi)kultura (ki je, kot kaže, intimno bližje občinskim vrhovom) pa ob vse večji komercializaciji in primitivizaciji živi, raste, cveti in vse bolj lukrativno poneumlja široke ljudske množice, je vse tisto vmes - kar je sodobno, inovativno, avantgardno, angažirano, nekonvencionalno ... - aktualna mariborska oblast očitno obsodila na životarjenje. Da ji ustrezno ministrstvo (resda v odhajanju, kar budi vsaj up v potrtih prsih ustvarjalcev in potencialnih uživalcev) pri tem pridno pomaga, pa je zgolj pika na i. Letos odpadli jazz festival Izzven je le najbolj opazna kolateralna žrtev; še mnogo več jih do zavesti javnosti sploh ne pride. Bomo torej kar tako pustili propasti prav tisti del kulture, ki naj bi predstavljal njen najbolj živahni, kreativni in perspektivni segment? Najbrž sicer ne, a vendar ...O prejemnikih občinskih sredstev za kulturo formalno sicer (so)odločajo dobronamerni nepolitiki in neposlovneži oziroma predstavniki interesnih skupin z vsaj nekaj strokovnimi kompetencami. Malo pri tem že sledijo lastnim preferencam, a še bolj, vsaj intencionalno, interesom lokalne kulturne skupnosti kot celote. A tu se praviloma zaplete vsaj dvakrat: pri koordinaciji med področnimi komisijami (ki delujejo vsaka zase) in pri delitvi vse bolj zanemarljivih dotacij. Vsote teh pa seveda ne določa stroka, ampak kar mestna uprava. Ki po drugi strani meče mnogo večje kupe denarja dobesedno stran, ko na primer ne uveljavlja predkupnih pravic za zemljišča, ki jih malenkost kasneje kupuje za mnogo večjo ceno ali baranta z zamenjavami za najbolj privlačne parcele - celo za tiste, kjer biva ali se dogaja kaj zares pomembnega, čeprav ne nujno tudi profitabilnega.Najbolj žalostno pri tem pa je, da je žarek upanja nedavno posijal prav z najbolj mračne strani. Grožnja gospodarske krize namreč že zmanjšuje povpraševanje po nepremičninah in s tem dobičke pri njihovi (pre)prodaji. Torej gradbena podjetja - resda (še) ne tisto, ki je zadnje čase najbolj razvpito - "zamrzujejo" že začete investicije in zmanjšujejo apetite po novih. A take "rešitve" za kulturo in naturo si najbrž ne želijo niti njuni najbolj vneti angeli varuhi.
DARINKO KORES JACKS