sobota, april 24, 2010

Nastajanje mariborskega centra sodobne kulture - MMC RTV Slovenija, 24.04.2010

Nastajanje mariborskega centra sodobne kulture

Projekt prenove Pekarne
24. april 2009 ob 10:13
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Da bi vzpostavili razmere za delovanje sodobnega centra urbane kulture, je Mestna občina Maribor začela projekt obnove kulturnega centra Pekarna.

Obnova, katere finančna konstrukcija naj bi znašala 7,3 milijona evrov, naj bi bila končana do leta 2012, potem ko je Mladinski kulturni center Maribor (MKC) na razpisu ministrstva za šolstvo in šport pridobil 800.000 evrov, je za projekt trenutno zagotovljenih 1,6 milijona evrov. Ta sredstva bodo namenjena obnovi upravne zgradbe centra, sredstva v višini 5,7 milijona evrov, namenjena obnovi drugih objektov, pa bo Mestna občina Maribor poskušala pridobiti iz razpisov evropskih strukturnih skladov.

Sodelovanje med občino in uporabniki
Mariborski župan Franc Kangler je za pripravo projekta imenoval projektno skupino, ki jo sestavljajo zaposleni na občini, k sodelovanju pa so povabili tudi sedanje uporabnike Pekarne in sodelavce MKC-ja, zadnje tudi zato, ker nameravajo v centru urediti tudi kulturno infrastrukturo za izvajanje programov s področja mladinske kulture in sorodnih praks. Uporabniki Pekarne so se povezali v Odbor za Pekarno in skupaj z MKC-jem pri projektu sodelujejo kot konzultanti glede vsebine novega centra. Na občini trdijo, da so večino pripomb in mnenj obeh teles upoštevali in jih vključili tako v projektno kot tudi v investicijsko dokumentacijo.

Mnenje 'Pekarnarjev'
Zgoraj zapisano mnenje občine pa nekoliko negira sporočilo Pekarne. Odbor za Pekarno namreč opozarja, da je občina, potem ko so kar 95 odstotkov pripomb na projektne rešitve podali ravno člani Odbora za Pekarno, komunikacijo z Odborom prekinila in se omejila na obveščanje o dejavnostih, ki pa nikakor ni ažurno. Pekarnarji opozarjajo še na nekatere pomanjkljivosti pri vodenju prenove Pekarne. Najbolj očitne so: nerealne časovnice, prilagajanje pogojem razpisov ne pa potrebnim vsebinam, neobstoj načrta za selitev v času obnove, neusklajevanje dela različnih projektantskih skupin. Pekarnarji zato opozarjajo, da se čutijo izkoriščene in ogoljufane, saj so 15 let gradili neko kulturno infrastrukturo, zdaj pa jim grozi, da bo njihovo delo razvrednoteno in uničeno.


Zavod Pekarna
Iz sedanjega zavoda Pekarna naj bi se v nekaj letih razvil center sodobne kulture. Foto: Zavod Pekarna

petek, april 23, 2010

Demokracija na preizkušnji, Katedra, april 2010

Demokracija na preizkušnji


Pekarna nominated for its INFOPEKA, teh.net, 22.4.2010

Pekarna nominated for its INFOPEKA

INFOPEKA has been nominated as 'The Youth Centre with the highest programme quality in Slovenia', by the Ministry of Education and Sport and its Office for Youth.

Lots of good news are coming form Pekarna magdalenske mreže (Maribor, Slovenia). Despite poor funding, lack of adequate premises and being under-staffed, Pekarna's Youth Informative-Counselling Centre INFOPEKA has been nominated as 'The Youth Centre with the highest programme quality in Slovenia', by the Ministry of Education and Sport and its Office for Youth. Once again it's been proved that no amount of support and funding can substitute imagination and dedication!

Another reason for celebrations at Pekarna these days is the launch of an online platform for information exchange and structural support for enhacement of the volunteer-work in the region, connecting over 47 organisations (http://www.prostovoljstvo-mb.si/). Furthermore, Pekarna has been 'attacked' by a crew from Stanica, led by Tomáš Marný, Czech republic's best light designer of 2008. The participants of his »art of light« workshop will use their newly agained skills in order to make the Pekarna events look better than ever before. The mastermind behind the attack is Pekarna's EVS volunteer from Stanica, Dušan Dobiaš.

And last, but not least; negotiations with City of Maribor about new governance model of soon-to-be-renovated Pekarna continue in positive direction. The New Times New Models conference in January gave governance models a fresh start and new ideas, but, quoting Marko Brumen, programme coordinator and former TEH delegate: "the start of the renovation is however still dragging due to mysterious incompetence on part of the city officials".

četrtek, april 22, 2010

Družbena odgovornost kot naložba gospodarskih subjektov, Večer, 22.4.2010

Družbena odgovornost kot naložba gospodarskih subjektov

Šola politične pismenosti bo danes, v četrtek, ob 19. uri v KC Pekarna razmišljala o družbeni odgovornosti. Predavanje in pogovor pod omenjenim naslovom bo vodil Matjaž Mulej, doktor ekonomskih znanosti s področja teorije sistemov in doktor menedžmentskih znanosti s področja inovacijskega menedžmenta, zaslužni profesor teorije sistemov in inovacij, zaposlen na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Mulej bo predstavil tudi delovanje Instituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO iz Maribora. Ta družbeno odgovornost pojmuje kot dolgoročno naložbo predvsem gospodarskih subjektov, pa tudi posameznikov, v razvoj svojega družbenega in naravnega okolja. Gre za diametralno nasprotje idealom neokonservativne ekonomije, ki stremi predvsem za večanjem takojšnjih in stalnih dobičkov, ne upoštevajoč njihovo družbeno in okoljsko ceno.

sreda, april 21, 2010

torek, april 13, 2010

Osvobajanje Iraka - Večer, 13.04.2010

Osvobajanje Iraka

V četrtek, 15. aprila, bo v sklopu Šole politične pismenosti, tokrat izjemoma ob 17. uri, v dvorani Gustaf prestavitev nove številke ČKZ na temo Osvobajanje Iraka. Na predstavitvi bodo med drugimi sodelovali dr. Primož Šterbenc, politolog in sociolog, raziskovalec na področju mednarodnih odnosov, Medard Kržišnik, politolog in samostojni novinar, Ana Podvršič, absolventka sociologije kulture in francoščine na Filozofski fakulteti ter novinarka Radia Študent ter dr. Marta Gregorčič, sociologinja in kulturologinja.

Urška Kereži

petek, april 09, 2010

Mcdonaldizacija kulturne ponudbe - Večer, 09.04.2010

Mcdonaldizacija kulturne ponudbe

Razpravljavci na javni razpravi Mariborska glasbena scena so se strinjali, da stanje ni rožnato, o vzrokih za to pa soglasja niso dosegli

Frame je ena od skupin, ki so v Štuku  nastopile na prvem festivalu mariborskih glasbenikov.
Marko Vanovšek
Frame je ena od skupin, ki so v Štuku nastopile na prvem festivalu mariborskih glasbenikov.

Konec minulega tedna je mariborski Štuk gostil tridnevni Festival Scena 2010, prvi festival mariborskih glasbenikov. Ob festivalu, na katerem je v treh dneh nastopilo skoraj trideset mariborskih glasbenih skupin iz metal, alt rock in punk žanra, je organizator, Kulturno društvo MC IndiJanez, organiziral tudi javno razpravo z naslovom Mariborska glasbena scena.

Razpravljavci so se osredotočili predvsem na pet tem: stanje glasbene scene v Mariboru, tehnične težave glasbenikov, vključitev lokalne scene v evropsko prestolnico kulture, podpora medijev in avtorske pravice. Organizatorji, ki so v Mariboru našteli kar 70 delujočih bandov, namreč ugotavljajo, da večina skupin še zmeraj vadi po garažah, v javnosti pa ne dosega želene odmevnosti. Razprava, razen ugotovitev, da je prostorov, v katerih lahko bandi danes koncertirajo, dovolj, in da bi zasedbe same morale bistveno več delati na lastni promociji, sicer ni dala skupnih ugotovitev. Je pa bila po besedah organizatorja razprave Ramiza Derliča dobrodošla predvsem zato, "ker kaže na prve pozitivne premike na sceni, predvsem v smislu povezovanja skupin, organizatorjev in drugih akterjev z željo doseganja sinergijskih učinkov."

Še najbolj je razpravo razburkal Smiljan Kreže, organizator koncertov, ki je današnje stanje primerjal s stanjem v osemdesetih: "Bandi so takrat imeli na razpolago eno, največ dve prizorišči, danes pa jih je, za mesto, kot je Maribor, skoraj preveč. Dogaja se ogromno. Predvsem bandi so tisti, ki se morajo vprašati, kaj je z njimi narobe, če na njihov koncert pride deset ljudi."

Ali je nekaj narobe z ljudmi ali pa z muziko

Da naj bi krivdo za premajhen obisk koncertov mariborskih skupin imeli mediji in organizatorji večjih dogodkov, ki naj jim ne bi bili dovolj naklonjeni, je menil Marko Širec iz skupine Coma Stereo, katerih koncerte naj bi v tujini obiskovalo več ljudi kot pri nas, medtem ko je Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, slabo obiskanost koncertov in nasploh premalo posluha za kulturo pripisal dejstvu, da Maribor nima humanistične fakultete. "Klubska scena ima problem tudi na sistemski ravni, ker se ne ve, kam sodi, ter kdo in od kod naj jo financira. Posledično je tudi brez primernega oglaševanja," je menil Novak.

Da neobstoj humanistične fakultete ne more biti razlog za premajhno odmevnost dogajanja na kulturni sceni, pa je menil Kreže: "Maribor je konec šestdesetih, v začetku osemdesetih ter sredi devetdesetih imel različne in zelo odmevne scene, pa fakultete takrat prav tako ni bilo. Ali je torej nekaj narobe z ljudmi ali pa z muziko, ki jo ti bendi ustvarjajo." Omenjeni sklop razprave je sicer lepo zaokrožila misel organizatorja koncertov Dušana Hedla, ki se razprave ni udeležil, je pa v pismu prisotnim zapisal: "Priča smo mcdonaldizaciji kulturne ponudbe."

Pogoj za uspeh proaktivnost

Nekateri razpravljavci so izrazili tudi razočaranje zaradi premajhne podpore medijev, predvsem nacionalke, ki naj bi ukinila večje število oddaj, v katerih so se nekomercialne skupine lahko predstavljale, kot tudi komercialnih radiev. "Bandom očitno manjka proaktivnosti. Kljub temu da je v Mariboru 70 skupin, so v zadnjih dveh letih na naša vrata potrkale le kakšne tri," je na to odgovoril Bor Greiner, odgovorni urednik Radia City.

Razpravljavci so odprli tudi debato o bližajoči se EPK, pri čemer je Derlič menil, da bi bilo treba lokalno glasbeno sceno sistemsko vključiti v dogajanje, toda tudi pri tem vprašanju se je potrdilo, da bo ključ prav v lastni promocijski aktivnosti skupin. "Sem eden tistih, ki si najbolj želijo mestne ustvarjalce vključiti v EPK. Toda glasbena scena bo v EPK vključena toliko, kolikor se bo znala sama organizirati," je menil Novak, med drugim tudi v. d. programskega direktorja EPK.

V želji, da bi se glasbena scena v Mariboru razvijala še naprej in pustila širši pečat v družbi, so si organizatorji zadali cilj, da Festival Scena organizirajo vsako leto. Ob tem bodo redno posodabljali tudi evidenco mariborskih glasbenih skupin.

IGOR SELAN

sreda, april 07, 2010

Delavnica socialnih iger in socialnih veščin - Večer, 07.04.2010

Delavnica socialnih iger in socialnih veščin

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, ki se s svojimi dejavnostmi pridružuje evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti v četrtek, 15. aprila, med 10. in 15. uro v svojih prostorih Ob železnici 16 pripravlja že drugo delavnico socialnih iger in socialnih veščin na temo revščine in socialne izključenosti. Delavnica je namenjena izkustvenemu učenju s pomočjo simulacijskih iger, igranja vlog, kresanja nazorov in idej, vodenih diskusij in samorefleksije, preko katere bodo udeleženci praktično spoznavali, kako lahko posameznik pripomore k odpravljanju posledic revščine in socialne izključenosti. Delavnico bosta izvedli Moira Kobše in Adrijana Kos. Rok prijave je četrtek, 8. april, na elektronskem naslovu infopekaŽinfopeka.org. Število udeležencev je omejeno.

Jasmina Cehnar

petek, april 02, 2010

Maribajkovanje bo brezplačno, Večer, 2.4.2010

Maribajkovanje bo brezplačno

Danes se v Turistično-informacijskem centru (Tic) Maribor že četrto leto zapored začne sezona izposoje koles. Na razpolago bo dvanajst koles, ki so bila od začetka namenjena le turistom, lani pa so jih ponudili tudi Mariborčanom. Za dvourno kolesarjenje je treba odšteti en evro, za celodnevno izposojo pet evrov, varščina znaša 20 evrov. "Plačilo izposoje koles ostaja simbolično. Tako so ljudje bolj pazljivi pri uporabi. Cena je postavljena tudi zaradi stroškov rednega vzdrževanja. Še vedno pa so kolesa primarno namenjena turistom, ne glede na plačilo," razloži Simona Pintarič, vodja Tica. Leta 2008 si je Maribor z izposojenim kolesom ogledalo 291 turistov, lani 282.

Izposojo koles bo 24. aprila ponudil tudi Športni center (ŠC) Pohorje, in sicer pri spodnji in zgornji postaji vzpenjače. "O cenah izposoje, kavciji, znamki in številu koles se še dogovarjamo," iz ŠC Pohorje sporoča Matej Obu. Kolo si je v Mariboru možno izposoditi še na železniški postaji, Pekarna Magdalenske mreže pa se je poleg stalne ponudbe izposoje treh koles letos podala v projekt Maribajkovanje. "To je projekt prostovoljcev Infopeke. Ljudi smo pozvali, naj podarijo stara kolesa, mi jih bomo popravili in prebarvali ter v brezplačno izposojo ponudili Mariborčanom," je razložila Urška Breznik iz Infopeke.