Res le niz nenavadnih naključij?
Župan Franc Kangler in direktor MTB Viktor Lednik kategorično zavračata očitke o vezani trgovini v štirikotniku MTB-toplarna-MOM-Pekarna
večer, 16.10.2008

Medtem ko je bilo iz predstavitve projekta bodoče toplarne mestnim svetnikom mogoče razumeti, da potrebuje občina za njeno gradnjo le še eno od manjših zemljišč in da pogovori z lastniki že potekajo, vpogled v zemljiško knjigo kaže drugače. Velikost zemljišč, ki jih občina že ima v lasti, ne dosega niti desetine načrtovanih, večji del jih je v lasti podjetij Mik in MTB. Izpisek iz zemljiške knjige tudi kaže, da sta podjetji postali lastnika zemljišč na osnovi kupoprodajne pogodbe z dne 3. septembra 2008, kar je v povsem drugačno luč postavilo trditve župana MOM Franca Kanglerja, ki je svetnikom med drugim povedal: "Nobenega trgovanja ni bilo. Sosednje zemljišče je v lasti Doma Smreka, lastnika tega pa sta podjetji Mik in MTB."

Pismo o nameri že februarja

Če odmislimo dejstvo, da Mik in MTB nista lastnika Doma Smreka, to je namreč podjetje Oil Metal, je vprašanje o trgovanju z zemljišči na mestu. Kako tudi ne, ko pa sta Mik in MTB zemljišče uradno kupila le slab mesec prej, kot je občina izkazala interes zanj. Kangler dogovarjanje z MTB, ki je pred dvema letoma financiral njegovo volilno kampanjo, kategorično zanika: "To so čiste laži in neumnosti. Zemljiškoknjižni izpisek ni narejen na dan, ko se zemljišče proda. Nekdo lahko proda zemljišče dve leti prej, preden ima izpisek."

Podobno razlaga tudi direktor MTB Viktor Lednik: "Že konec prejšnjega leta je od lastnika Doma Smreka na naše podjetje bilo naslovljeno vprašanje, ali bi bili zainteresirani za nakup omenjenega zemljišča. Načelno je vodstvo našega podjetja izrazilo interes za nakup zemljišča." MTB se je na ponudbo odzval, z arhitekturnim birojem Doming pripravil idejno zasnovo in jo 29. januarja letos posredoval Zavodu za prostorsko načrtovanje. Pogovori z lastnikom Doma Smreka so se potem nadaljevali in 28. februarja rezultirali v podpisu pisma o nameri z Oil Metalom, s čimer naj bi si bil MTB, po besedah Lednika, zagotovil neke vrste predkupno pravico. "29. aprila smo pogodbo o nakupu zemljišča končno podpisali in jo dan kasneje predali v hrambo notarju. Sledilo je zapiranje finančne konstrukcije, ki je zaradi zaostrenih pogojev poslovnih bank za odobravanje tovrstnih sredstev trajalo dalj časa od običajnega, v nakup zemljišča pa se je vključil tudi naš dolgoletni partner Mik Celje. Pogodba s poslovno banko za kreditiranje nakupa zemljišč je tako res bila podpisana šele 10. septembra, pogodba za nakup zemljišč pa 3. septembra, in to med podjetjema MTB in Oil Metal," pojasnjuje Lednik. Mimogrede, MTB je nameraval na tej lokaciji, ki je velika dobre tri hektarje, izvajati proizvodno in skladiščno dejavnost.

MTB ne razmišlja o pozidavi Pekarne

Vendar na možnost, da v poslu vendarle ni bilo vse čisto, ne nakazuje zgolj naključje, da so se pogodbe med MTB in Domom Smreka podpisovale tik pred javno objavo lokacije toplarne s strani MOM, ampak tudi sočasna ponudba občine za selitev Pekarni. MTB je namreč investitor stanovanjskih blokov v neposredni bližini Pekarne, zato so mnogi v tem poslu prepoznali sledi vezane trgovine. MTB naj bi bil namreč pridobil informacije, da bo MOM potrebovala zemljišče za toplarno pri bivšem Dinosu, zato ga je kupil in naj bi ga bil pripravljen z občino zamenjati za Pekarno.

"Te kombinacije sploh nikoli ni bilo in ne vem, kdo je to tako spotenciral, da ima zdaj MTB roko nad Pekarno. Lahko vam zagotovim, da nikoli nismo razmišljali o pozidavi tega območja, res pa je, da so datumi pogodb slučajno sovpadli. A kot že rečeno, MTB se je z Oil Metalom o nakupu zemljišč začel pogovarjati že konec lanskega leta," pravi Lednik. Kangler pa dodaja: "Pekarne nismo kot zamenjave za zemljišče, na katerem bo stala toplarna, ponudili nikomur. Na to v življenju nisem niti pomislil. Se pa pogajamo, da bomo toplarno zamenjali za zemljišče za Europarkom in pod Pohorjem, ne pa za Pekarno. Tukaj mešamo hruške in jabolka. Saj ne moremo tega delati na tak način."

Ob toliko naključjih, ki so zanetile teorijo o vezani trgovini z zemljišči, pa ta čas ne gre pozabiti na nezavidljiv status Pekarne, v katerega se je ujela prav zaradi večnih obljub občine o obnovi, počasnega pridobivanja dokumentacije in nenehnega pomanjkanja finančnih sredstev. Stavbe namreč nezadržno propadajo in že jutri se lahko inšpekcijske službe odločijo, da zaplombirajo prostore, Pekarno pa zapišejo začetku konca.

IGOR SELAN, URŠKA KEREŽI