Po junijski idejni zasnovi o obnovi kompleksa Pekarne presenetila nova ponudba MOM
 Foto: Igor Napast Kmalu po zasedbi nekdanjega kompleksa Pekarne je poseben problem pričela predstavljati dotrajana infrastruktura, ki je sprva propadala zaradi nerešenega lastništva, kasneje zaradi neurejenih uporabnih dovoljenj. |
Ponudba, ne prisila
Pred poldrugim desetletjem so kompleks Pekarne zasedli posamezniki, skupaj z AGD Gustav in Društvom prijateljev delfinov. Od tedaj neprekinjeno kreirajo socialni in družbeni eksperiment, ki je totalitarno institucijo spremenil v platformo mladih umetnikov, zatočišče alternativcev, svoje prostore pa so tam našla tudi najrazličnejša društva, od športnih do kulturnih. Kmalu je poseben problem pričela predstavljati dotrajana infrastruktura, ki je propadala sprva zaradi nerešenega lastništva, kasneje zaradi neurejenih uporabnih dovoljenj. Ko je malo po praznovanju letošnje obletnice že vse kazalo, da se tudi Pekarni naposled obetajo boljši časi, saj je bila izbrana idejna zasnova za prenovo, se je pred dnevi ponovno zgodil preobrat - prišla je ponudba MOM za selitev.
"V lanskem letu je bil sprejet dokument identifikacije za območje Pekarne, v proračunu pa za enkrat pač ni sredstev, ki bi bila namenjena za izvedbo oziroma za prenovo. Po drugi strani je na strani župana oziroma MOM dozorela ideja, ponudba, glede na to, da smo obnovili prostore v tako imenovani Karanteni, nekdanji mariborski kaznilnici, ki stoji za Europarkom. Odprta bo v mesecu oktobru in tja se bodo selile tudi dejavnosti, ki se trenutno izvajajo v Unionu. Ob njej je mariborska razvojna agencija, v kratkem se bo pričela še gradnja mladinskega hotela, ob vsem pa ostaja prazno občinsko zemljišče, na katerem bi želeli zgraditi kulturni urbani objekt. V tega, če bi se vi seveda strinjali, bi lahko selili tudi vse vaše dejavnosti," je ponudbo MOM predstavila Simonič Steinerjeva. Gre sicer le za ponudbo, je zatrjevala, pri oblikovanju katere bi sedanji uporabniki prostorov v Pekarni lahko aktivno sodelovali. Tako bi bili prostori prilagojeni njihovim potrebam, je še dodala. MOM odgovor pričakuje v naslednjem tednu. Sociološke študije o tem, kaj bi selitev dejansko pomenila, pa še niso naročili.
Večjega nasprotovanja ni bilo zaznati
Če bi obnovo sedanjih prostorov vendarle izvedli, so še poudarjale predstavnice MOM, bi bili pekarnarji nekaj časa brez prostorov. Fazna prenova, o kateri so govorili še poleti, pa naj ne bi bila več mogoča, saj razpisi za evropske strukturne sklade po besedah Bulatovičeve takšnemu načinu obnove naj ne bi bili naklonjeni. V primeru selitve naj bi v enem letu pridobili potrebno dokumentacijo, do leta 2012 naj bi bil objekt zgrajen. Obljuba, ki preseneča, če pomislimo, da za obnovo sedanjih prostorov sredstev naj ne bi bilo, prav tako pa je MOM vsaj idejno zasnovo za prenovo že pridobila, kar prav tako stane. Simonič Steinerjeva na pomisleke odgovarja: "V bistvu do sedaj za Pekarno še nismo porabili nobenih sredstev, saj je izdelan le dokument identifikacije. Za to območje ni narejenih še nobenih projektov in ničesar. Junija je bila narejena le idejna študija, zanjo pa prav tako nismo porabili nobenih sredstev." Čeprav sta izbrana mlada ustvarjalca prejela nagrado? Odobrena proračunska sredstva v višini 160 tisoč evrov naj ne bi bila izčrpana.
Na MOM naj bi od bližnjih stanovalcev nenehno dobivali tudi pritožbe. 20, 30 na mesec, pravi Simonič Steinerjeva. "Na novi lokaciji, v centru urbane kulture pa ne bi motili nikogar. Vemo, da so tukaj stanovalci. Želimo vam ponuditi nekaj novega, boljšega," je zbrane še poskušala prepričati Bulatovičeva.
Večjega nasprotovanja pekarnarjev na sredinem sestanku ni bilo zaznati. Nekateri so ponudbo sprejeli z odobravanjem, medtem ko drugi, kljub kasnejšemu ogledu predlagane lokacije, potrebujejo še čas za premislek. "Predlog župana in mestne uprave bomo do določenega roka preučili in se do njega tudi opredelili. Posebno pozornost bomo posvetili predvsem vprašanjem, ki so doslej še vedno neodgovorjena; vprašanje modela upravljanja, legalizacije našega delovanja ne glede na lokacijo, koncentracije in getoizacije kulturnih vsebin ter smiselnosti dosedanjih stroškov za arhitekturni razpis za obnovo Pekarne," je po pogovoru o odločitvi povedal odbor, sestavljen iz predstavnikov tistih uporabnikov Pekarne, ki so v njej najaktivnejši in najbolj angažirani.
URŠKA KEREŽI
Ni komentarjev:
Objavite komentar