Gibalna delavnica s koreografom Davidom Lakeinom

Večer, 20.dec.2005 (pdf)
Kot nadaljevanje prvega festivala eksperimentalnega giba NagiB v septembru, drznega projekta, ki je nastal iz potrebe po razvoju profesionalne sodobne plesne scene v Mariboru, se v Mariboru izvajajo tako imenovane gibalne delavnice. Ena od takšnih je bila Veščine tvorbe podob in predstavitve, ki je potekala minuli konec tedna na Prvi gimnaziji v organizaciji Vlaste Veselko. Vodil jo je David Lakein, ameriški koreograf, režiser, performer in učitelj, ki dela predvsem v Berlinu in Amsterdamu, pri svojem delu pa prepleta gledališče, ples in performans.
Delavnica je bila namenjena raziskovanju odrskega imagea oziroma podob, ki jih uporabljajo ustvarjalci pri pripravljanju uprizoritev. Udeležilo se je je šest plesalcev, tako začetnikov kot profesionalcev. "Upali smo, da bo udeležencev več in da bodo prišli tudi tisti, ki ne delujejo na področju plesa. Takšne delavnice namreč niso namenjene zgolj plesalcem, ampak širšemu krogu, igralcem, showdancerjem, plesnim pedagogom, skratka, vsem, ki delujejo na področju giba in raziskujejo njegovo izrazno možnost," je povedala Vlasta Veselko.

Delavnici z Davidom Lakeinom bo med 20. in 22. januarjem prihodnje leto sledila delavnica Katrine Brown, koreografinje in performerke iz Amsterdama, in med 2. in 5. februarjem delavnica Male Kline. Kot je še povedala Vlasta Veselko, računajo pri izvedbi delavnic na pomoč ministrstva, mestne občine Maribor in Šouma. Nataša Rižnar

Gibalna delavnica z Davidom Lakeinom

Večer, 13.december 2005 (pdf)

Gibalna delavnica z Davidom LakeinomKot nadaljevanje festivala eksperimentalnega giba Nagib se bodo v Mariboru zvrstile tako imenovane gibalne delavnice, namenjene vsem, ki delujejo na področju giba in raziskujejo njegovo izrazno možnost.Delavnica, ki bo potekala v petek, 16. decembra, med 15. in 18. uro ter v soboto, 17., in nedeljo, 18. decembra, med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ima naslov Veščine tvorbe podob in predstavitve. Vodil jo bo David Lakein, ameriški koreograf, režiser, performer in učitelj, ki dela predvsem v Berlinu in Amsterdamu. Njegovo delo je interdisciplinarno, prepleta gledališče, ples in performance. Zanimajo ga določitev in razvoj specifične intencije in fizičnega odnosa v telesu ter pripovedni kontekst, ki ga ustvarja s telesom. V soboto si bo ob 22. uri v dvorani Gustaf mogoče ogledati tudi Lakeinovo predstavo Urgency Breath.Za delavnico se je treba prijaviti Vlasti Veselko na elektronski naslov oveselŽguest.arnes.si ali po telefonu 040/ 322 378 do jutri, srede, 14. decembra. Delavnica bo potekala v mali telovadnici Prve gimnazije Maribor.

Nataša Rižnar

Grafiti v Pekarni

Večer, 8.december 2005 (pdf)

Ko "oblast" odloči, ali si siva stena zasluži grafit

Pogled na mariborsko grafitarsko sceno

V Mariboru najstarejša in najmočnejša scena v Sloveniji

- Stopiti v stik z oblastmi in prositi za ureditev površin za slikanje bi za grafitarje pomenilo samomor

V Mariboru je grafite, najsi gre za poslikave, napise ali simbole, opaziti prav povsod, na podhodih, stanovanjskih stavbah, cerkvah, železniški postaji, šolah... Zanimiv je podatek Maje Novak, sociologinje in avtorice knjige o grafitarstvu na Slovenskem Ko pišem po zidu, me vedno zalot..., da se največ slikovnih grafitov pojavlja prav na mariborskem koncu.

Strokovnjaki ločijo vsebinske grafite na lezbične, v Mariboru opazimo denimo napis "Mož me vara z drugo, jaz pa njega s tretjo", nacionalno-državne, na primer "Naredimo to deželo spet slovensko", ali športnonavijaške, denimo "Olimpija" in mnoge druge. Med simbolnimi grafiti mariborske fasade "krasijo" velika črka A v krogu, simbol za mir, stiliziran list marihuane, simbol za satanizem, simbola za moškega in žensko, križ s štirimi črkami S v cirilici s pomenom "samo sloga Srbina spašava" (teh je sploh veliko) itd. Takšni grafiti v primerjavi s slikovnimi zagotovo ne zahtevajo veliko časa, barv, talenta in domišljije, med njimi so tudi rasistična gesla in grafiti s ksenofobično vsebino, pa vendar, kulturološko gledano, so izraz spontanega odziva na aktualno družbeno dogajanje. Ljudje so nad grafiti bodisi navdušeni bodisi se nad njimi zgražajo, spomnimo se samo, ko so se lani stanovalci Gosposvetske ceste razburjali nad novoposlikanimi grafiti na stanovanjskih poslopjih.
"Maribor ima najstarejšo in najmočnejšo sceno v Sloveniji. Je bolj "napredna" kot ljubljanska v smislu avtorskega izražanja; ni posnemala tuje scene, ampak je ubrala svoj stil. Vendar, medtem ko v Ljubljani na splošno grafitarjev ne preganjajo, je v Mariboru prav nasprotno," uvodoma pove naš sogovornik, mariborski grafitar, ki želi ostati anonimen, pod slikovne grafite pa se podpisuje kot Rattone.

Pekarna, zatočišče grafitarjev

O mariborskih ilegalnih grafitarjih in njihovem delu Rattone ni želel reči niti besedice, čeprav se, kot pravi, vsi slovenski grafitarji med seboj zelo dobro poznajo. Med seboj si, razumljivo, ščitijo hrbet in ne želijo izdati svoje identitete. "Problem je, da ni površin, ki bi bile na razpolago za poslikavo. Stopiti v stik z oblastmi in prositi za ureditev površin za slikanje bi za grafitarje pomenilo samomor, saj bi s tem razkrili svojo identiteto. Mladinske organizacije so mogoče tiste, ki bi morale poskrbeti za to," poudari grafitar. "Sam sem ilegalno slikanje grafitov prenehal. Sedaj jih rišem zgolj v Pekarni, kjer so stene na razpolago." Že osem let "domuje" v ateljeju v Pekarniškem kompleksu, ki ga je dala občina na voljo; v tamkajšnjih ateljejih se zadržujejo tudi drugi grafitarji, koliko, nam ni uspelo izvedeti.

"Grafiti so danes zelo širok pojem, ne gre več samo za nelegalno slikanje po stenah, ampak tudi za poslikave in komercialna naročila. Grafite danes uporabljam kot izrazno sredstvo v slikarstvu. Risati v ilegali je en občutek, ustvarjati grafit z veliko časa, barv in idealno površino pa spet drugi," pravi. Sogovornik organizira grafitarska srečanja po celi Sloveniji, v Mariboru, tudi v Pekarni, ponavadi poleti, ko je najbolj primeren čas za slikanje.

Ko je risal v ilegali, negativnih izkušenj s policijo ni imel. "Vsak grafitar sam poskrbi za to, da ga policija ne ulovi," se zasmeji. Kdaj pa kdaj ga je kak mimoidoči opazil, vendar negativnih reakcij ni doživel. Nikoli ga nihče tudi ni prijavil policiji. In kje je slikal? "Obstaja nenapisano pravilo, da grafitarji drug drugemu ne preslikavamo umetnin. Sicer pa nisem slikal na spomenike ali skulpture. Siva stena je tista, ki si zasluži grafit. Da dobi nekaj barve," je prepričan Rattone.

Za odstranjevanje dva milijona tolarjev in pol

Medtem ko na eni strani sociologi in kulturologi iščejo smisel in vzroke grafitarske umetnosti, na drugi strani policija in sodstvo, skratka "oblast", grafitarje preganjata in iščeta v njihovem početju protidružbeno dimenzijo.

V policijski upravi Maribor statistike o tem, koliko nelegalnih grafitov je bilo poslikanih denimo letos, ne vodijo. Sicer pa so grafiti prekršek, denarna kazen zanj je do 120 tisoč tolarjev (500 €) ali zapor do 30 dni. V zadnjih dveh letih so policisti prijeli pet grafitarjev, vendar lastniki objektov niso podali predlogov za pregon, zato policija zoper njih ni ukrepala.

In kako se z grafitarsko umetnostjo na javnih prostorih soočajo na občini? "V mestni občini Maribor še ni posebne lokacije za poslikave z grafiti. V preteklosti je že bilo nekaj predlogov, vendar je treba pri določanju lokacije tudi ugotoviti, kdo je lastnik objekta. Predvideno je, da bodo na Zavodu za prostorsko načrtovanje preverili možnosti lokacij, na katerih bi grafitarji lahko ustvarjali," se je glasil odgovor, ki ga je iz Mestne občine Maribor posredovala Marija Osvald Novak. Da grafiti "oblasti" niso samo nadloga, dokazuje ljubljanska občina, ko skupaj z Mladinskim klubom Ljubljanski grafiti vsako leto organizira akcije, v katerih daje grafitarjem na razpolago podhode in prehode, subvencionira tudi nakup barv in podobno. Za kaj takšnega, pravijo na mariborski občini, "trenutno v proračunu ni predvidenih sredstev".

Sicer pa grafite v Mariboru odstranjuje Snaga. Tamkajšnji operativni vodja Sebastijan Soršak je postregel s podatkom, da je bilo v proračunu za letos za odstranjevanje grafitov namenjenih dva milijona tolarjev in pol. Najpogosteje jih odstranjujejo v pešconah. "Postopkov čiščenja je več: prvi je pranje z visokotlačnim čistilcem, ki je primeren samo za trde podlage, kot so kamen, beton, tlak. Drugi postopek je prebarvanje grafita, to pride v poštev v starem mestnem jedru, kjer so fasade občutljivejše. Obstajata še postopka odstranjevanja s finim peskanjem in s suhim ledom, a sta zelo draga in pri njiju se pojavljajo mehanske poškodbe fasad, zato se jih ne poslužujemo," je razložil Soršak.

Nataša Rižnar

Harmonika, Jazoo, rock in didžeji

Večer, 8.december 2005 (pdf)

Ne prav vsakdanji ali vsaj vsakotedenski, zato pa toliko bolj glasbenim sladokuscem namenjeni cikel samostojnih koncertov Solosolo, ki ga v mariborskem multikulturnem centru Pekarna pripravljajo že nekaj let, se bo drevi ob 21. uri podaljšal za še en dogodek. V dvorani Gustaf bo namreč nastopil mojster srbske ljudske harmonike Uroš Jezdić s programom lastnih skladb in priredb tradicionalne balkanske in romske glasbe. Jutri ob 22. uri bo na istem odru nastopila še mednarodno uveljavljena skupina Jazoo iz Slovenj Gradca, ki združuje rock sedemdesetih, latinofunk osemdesetih, etnofusion devetdesetih, sodobni ambiental-lounge in izvirno glasbeno improvizacijo. Bogdan Dobnik (kitara), Franci Krevh (tolkala), Matjaž Mlakar (saksofoni), David Novak (baskitara) in Tomaž Pačnik (klaviature) bodo predstavili svoj drugi album Retro Future, ki je prejšnji mesec izšel pri švicarski založbi Membrane Records in nadaljuje tradicijo njihovega (tako v prvi kot v dodatni izdaji razprodanega) prvenca On Time iz leta 2002. Hkrati z nastopom skupine Jazoo bo mogoče v sosednjem klubu Mc brezplačno prisluhniti eksperimentalni hardcore skupini Gu Guai Xing Giu, ki jo sestavljajo glasbeniki iz Francije in Kitajske. Pojutrišnjem, v soboto, 10. decembra, bosta prav tako od 22. ure naprej (pa do nezavesti) v Gustafu na rednem Kljubingu za "vrtenje na vosku" v ritmih jazza, funka, hiphopa, reggaeja in še česa skrbela didžeja Splinter in Jah Bhang, v Mcju pa se obeta nekaj podobnega v bolj rockovski izvedbi. V nedeljo, 11. decembra, bo v klubu Mc ob 21. uri nastopila še priznana danska rock"n"roll skupina The Breakers.
Darinko Kores Jacks

Bolj glasbeno kot pekovsko

Večer, 2.december 2005 (pdf)

V mariborskem multikulturnem centru Pekarna bodo, vsaj v klubu Mc, drevi ob polnoči spet postregli s svežimi žemljicami, sicer pa bo večer od 22. pa do zgodnjih jutranjih ur v znamenju brezplačne klubske zabave, ki jo bo vodil didžej Gobec. Hkrati, vendar brez žemljic (pač pa s simbolično vstopnino), bo v bližnji dvorani Gustaf potekala breakbeat zabava Total Fusion VII, ki jo bodo pripravili didžeji Loco, TadiTouch in Ruff Roga ter njihov posebni gost Sanjin iz skupine House Movement. Prav tam, a že ob 21. uri, bodo jutri zvečer odprli punk"n"roll koridor med Mariborom in Puljem ter Reko na Hrvaškem, po katerem bodo drvele in divjale štiri glasbene skupine - domači Malo morgen in Blutwurst, puljska Pas maters in reška Enpe. Ljubitelji le malenkost manj divje mešanice glasbenih slogov, kot so dub, reggae ter drum"n"bass, vseh skupaj v precej underground izvedbi, pa bodo hkrati brezplačno prišli na svoj račun v klubu Mc, kjer bosta nastopili madžarski skupini Brains in Incubus Cover, sledil pa bo še podaljšek "v mrtvo", ki ga bo pripravil didžej Dioniz. Ljubitelje težkih kovin v klubu Mc še opozarjajo, da bo tam v torek, 6. decembra, okrog 22. ure nastopila legendarna finska folkmetal skupina Korpiklaani, za ogrevanje pa uro prej še slovenska skupina Temnava; koncert izjemoma ni brezplačen, pač pa je na prej omenjenih prireditvah mogoče v predprodaji kupiti vstopnice s popustom. (dkj)

Delavnica, koncert in didžeji

Večer, 17.nov.2005 (pdf)

Kdor se želi naučiti žongliranja ali se izpopolniti v tej plemeniti veščini, lahko to (kot skoraj vsak četrtek) brezplačno stori drevi od 18. ure naprej v dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna. Nekaj metrov stran in nekaj ur kasneje, v klubu Mc ob 22. uri, pa lahko nato prisluhne in si ogleda še nastop italijanske skupine Posthuman - njeni bizarni nastopi in glasba po slogu in izrazu sledijo liku in delu Marilyna Mansona. 24 ur kasneje se bo v Gustafu začel didžejevski dub večer, ki ga bodo uprizorili Splinter, Atak, Ydaki, kolektiv Dub System in orientalsko navdahnjeni gost iz Francije Fedayi Pasha. Hkrati ob zvokih elektronskega ozvočenja pod didžejevskim nadzorom tudi v klubu Mc potekala plesna zabava, vstop nanjo je brezplačen. Enako velja tudi za sobotni videokoncert (napovedani nastop celjske novorockovske skupine Stranci, ki naj bi se začel ob 22. uri, namreč iz zdravstvenih razlogov odpade), sledilo pa mu bo nadaljevanje petkove zabave. Hkrati bo nekaj podobnega v ritmih breakbeata pod imenom Total Fusion 4 potekalo tudi v Gustafu, za glasbo in razpoloženje pa bodo skrbeli didžeji Loco, TadiTouch in Ruff Roga ter vidžej Inocybe. (dkj)

S strožjim izborom lahko še boljši

Večer, 9.november 2005 (pdf)

Skok z lanskih 12 na letošnjih 95 prikazanih filmov nekoliko preveč optimistična poteza festivalskih organizatorjev - Prihodnje leto nujen bolj jasen in osredotočen izbor filmovMaribor ni ravno filmsko mesto. Med drugim je dolgo čakalo na svoj multikino Kolosej, ki pa je sprožil še zaprtje mestnih dvoran. In je tudi edini večji domači kraj, kjer umetniška kino mreža nima kje prikazovati filmov. A od lani ima mesto svoj filmski festival Dokumentarci v Mariboru - DokMa. Filmski festivali niso tuji našim krajem; Izola ima Kino Otok / Isola Cinema, Celje in Portorož sta (že bila) gostitelja Festivala slovenskega filma, letos so v Ljutomeru prvič organizirali festival digitalnega filma, da o izrazito festivalski Ljubljani sploh ne govorimo.Toda mariborski DokMa je precej drugačen. Določa ga usmerjenost v dokumentarne filme, ki pritegnejo bolj specifično občinstvo, presenetljiv pa je tudi njegov obseg. Letošnjih 95 filmov je bilo ogromno za mesto, vajeno zlasti hollywoodskega "popcorna" s Kolosejevega rednega sporeda. To so pokazale včasih tudi povsem prazne dvorane ob zgodnejših projekcijah, vendar so večerne popravile vtis. A vzrok za bolj prazne dvorane je treba iskati tudi drugje kot pri občinstvu.Festival se je že v letošnjem drugem letu izjemno razširil, tako iz marginalne Pekarne v osrednje mestne dvorane kot z lanskih 12 filmov na 95. Le ljubljanski mednarodni festival LIFFe ponudi več (letos 109 filmov), medtem ko so ostali načeloma osredotočeni na enega ali dva filma dnevno. A LIFFe ni tako ozko zastavljen, hkrati pa ima večji sloves kot DokMa, saj mnogi gledalci pridejo bolj zaradi festivala kot konkretnega izbora filmov. Sledi seveda vprašanje infrastrukture. Dve mariborski dvorani, kino Gledališče in Udarnik, sta v solidnem stanju in primerni za projekcije, medtem ko je bil Partizan že nekaj let pred zaprtjem potreben prenove, zadnje leto samevanja pa je pustilo obupen smrad in pokvarjeno ogrevanje.Za festival je vsekakor ključen program. Izbor filmov na DokMa je bil zelo dober, a bi s strožjim izborom lahko bil še boljši. Organizatorji (Pekarna Magdalenske mreže in društvo PIFF) so se sicer potrudili izpostaviti nekaj filmov, vendar zlasti tiste, za katere so dobili plakate in ki niso nujno bili najzanimivejši. Dokaz uspeha promocije je film z največ občinstva - avstrijski Operacija Spring, ki je tudi odprl festival in predstavil konkretne težave iz nam sosedske države, a je bil filmsko šibkejši kot nekatera druga dela, npr. romunski Veliki komunistični rop, ruski Prvi na Luni, danski Max po naključju ali zmagovalni norveški Nov začetek.Drugi DokMa je pokazal precej večjo ambicioznost kot lanski previdni začetki, a v kolikor naj bi si ustvaril ime in pridobil zvesto občinstvo, bo moral prihodnje leto ponuditi bolj jasen in osredotočen izbor filmov. Zagotovo pa bi koristilo, če bi se v Mariboru že pred tem pojavila možnost ogleda Koloseju alternativnega programa.

Igor Harb

Sklenjen festival Dokumentarci v Mariboru DokMa

Večer, 7.11.2005 (pdf)

Zmagal intimistični norveški dokumentarec

Drugi festival Dokumentarci v Mariboru DokMa se je sinoči končal. V petih dneh je bilo v treh mestnih kinodvoranah predstavljenih 95 filmov, ki si jih je ogledalo več kot tisoč obiskovalcev, vsaj kolikor je podatkov o plačljivih predstavah.Največ gledalcev je imel otvoritveni avstrijski dokumentarec Operacija Spring o največji avstrijski policijski akciji, v kateri so aretirali in obsodili sto večinoma nigerijskih prosilcev za azil. Žirija je podelila nagrado intimističnemu norveškemu dokumentarcu Nov začetek avtorjev Alexandra Daria Nilsena in Clausa Mortena Pedersena.DokMa je v svojem drugem letu vsekakor presegel lansko uverturo, a so organizatorji v svojem zanosu morda vseeno pokazali nekoliko preveč ambicij. Skoraj sto filmov s po dvema ali več projekcijami je vsekakor zalogaj, ki ga od Koloseja otopela publika ni zmogla prav sprejeti.
IH

Z drugega festivala Dokumentarci v Mariboru DokMa

Večer, 5.november 2005 (pdf)

Prvi na Luni - in drugi
Dokumentarec in nepravi dokumentarec o komunistični preteklosti pritegnila gledalce.

Čeprav so organizatorji festivala Dokumentarci v Mariboru (DokMa) ugotovili, da opoldanske in zgodnje dopoldanske projekcije ne pritegnejo gledalcev, pa je zato nadoknadil četrtkov večer. Predvsem sta navdušila ruski film Prvi na Luni in romunski dokumentarec Veliki komunistični bančni rop.

Prvi na Luni sicer ni pravi dokumentarec, temveč se uvršča med t. i. neprave dokumentarce, po angleško mockumentary, ki zgolj izrabi obliko dokumentarca, a prikaže igrane posnetke, ki so videti kot dokumentarni (konkretno vohunski posnetki KGB), da pove svojo zgodbo. In pravzaprav film ne razkrije, ali je za prikazanim tudi kaj resnice, temveč to odločitev prepusti gledalcu. Sama zgodba prikazuje sovjetske poskuse spraviti človeka na Luno že leta 1936, urjenje nesojenih kozmonavtov, načrtovanje in izdelavo vesoljskega plovila ter neuspešno izstrelitev, ki se konča kot sum, da je v Čilu padel meteor (oz. ognjena krogla). Film je mojstrsko dodelan, posnetki so sicer očitno sodobni, saj imajo denimo odličen zvok, a z uporabo nekaterih tehnik precej spominjajo na burleske tridesetih. Sicer je to prvenec režiserja Alekseja Fedorčenka, a glede na videno ga čaka še zelo uspešna kariera, film pa je bil že tudi nagrajen na Beneškem filmskem festivalu.

Čeprav "pravi" dokumentarec, je romunski Veliki komunistični bančni rop po strukturi precej podoben ruskemu filmu. Razlika je v tem, da je dejansko sestavljen iz filmskih arhivov romunske tajne službe Sekretariat in izjav še živečih akterjev dogajanja iz leta 1959. Tisto poletje je Romunijo kot strela z jasnega pretresel oborožen bančni rop, v katerem je bilo izpred banke ukradenih 20 tisoč delavskih plač, danes ekvivalent slabemu milijonu evrov. Kot je pokazala obsežna preiskava, ki je po komunističnem modelu vključevala nepotrebna mučenja in usmrtitve nedolžnih ljudi, so bili storilci nekdanji partijski veljaki, vsi Judi, ki so z denarjem hoteli omogočiti sebi in drugim Judom pobeg v Izrael. Čeprav so Judje, Madžari in druge manjšine med nemško okupacijo Romunije predstavljali jedro komunističnega odpora, se je v letih po osvoboditvi to pričelo spreminjati in Judje so nenadoma pričeli drseti proti robu družbe. A najbolj zanimiva stvar tega dogodka in tudi osrednji motiv filma ni sam rop, temveč dogajanje po njem. Roparjem so oblasti ponudile nižjo kazen (čeprav so jih kasneje postrelili), če sodelujejo pri snemanju propagandnega filma o ropu kot glavni igralci. Ta film, Rekonstrukcija, so kasneje prikazovali članom partije kot opozorilo pred nevarnostmi buržujskih elementov, saj so iz filma odvzete vse reference na judovstvo. Dokumentarec tako na izjemno zanimiv način prikaže absurde in zablode komunističnega režima, preživeli policijski obveščevalci in prijatelji roparjev pa v izjavah razložijo, da so stvari pač tako potekale. A v precej blažji obliki smo podobne absurde preživeli tudi v SFRJ.

Igor Harb

Festival velikih ambicij

Večer, 4.november 2005 (pdf)

Otvoritveni film izpostavil velike težave avstrijskega pravnega sistema in samovoljo policije - V letošnji različici bo prikazanih kar 97 filmov

S poletjem je Maribor zapustila Art Kino mreža in mestne kinodvorane samevajo, so ta teden ponovno končno srečale gledalce ob drugem festivalu Dokumentarci v Mariboru (DokMa).

V letošnji različici se DokMa lahko kosa z večino evropskih festivalov dokumentarnega filma, saj bo prikazanih kar 97 filmov, mnogi med njimi ob različnih terminih. Že pred uradno otvoritvijo v sredo zvečer je bilo čez dan prikazanih nekaj filmov, ki pa še niso pritegnili večjega števila gledalcev, zato pa je otvoritveni film do polovice napolnil dvorano Kina Partizan. Ta lokacija se je sicer izkazala za ne najbolj primerno, saj bi bilo to staro dvorano treba dodobra prezračiti pred tem začetkom začasnega obratovanja. Otvoritveni govor je pripadal predsedniku kulturnih društev Franciju Pivcu, ki je Maribor primerjal z angleškim Manchestrom v osemdesetih in izpostavil pomen informacijskih tehnologij ter predvsem vsebin za razvoj nekdanjega industrijskega mesta.
Otvoritveni film festivala, avstrijski dokumentarec Operacija Spring sta pospremila tudi režiserja Angelika Schuster in Tristan Sindelgruber, ki sta po filmu bila na voljo tudi za vprašanja. Sam film se uvršča med reportažne, novinarske dokumentarce in razkriva največji avstrijski pravni škandal, posledice policijske operacije Spring, v katerih so kriminalisti z uporabo vprašljivih metod prisluškovanja in video nadzora aretirali preko sto Afričanov, večinoma prosilcev za azil. Obtoženi so bili preprodaje drog in za to tudi obsojeni, čeprav so dokazi večinoma bili več kot trhli oziroma tudi povsem neobstoječi. Avtorja celo izpostavita povezavo s smrtjo nigerijskega državljana med izgonom iz Avstrije, ki se je zgodila v začetku 1999 in demonstracijami proti policijski krutosti, ki so temu sledile. Večina aretiranih je namreč sodelovala v teh demonstracijah, za obsodbo pa so zadostovali motni in slabo slišni video- in avdioposnetki, ki so povrh vsega bili zelo vprašljivo prevedeni. Kljub vsem pomanjkljivostim so avstrijska sodišča prav vse aretirane Afričane tudi obsodila na večletne zaporne kazni in povečala pristojnosti policije.

Festival se je včeraj nadaljeval z začetkom retrospektive dokumentarcev Želimirja Žilnika, ki bo potekala vsak dan v Kinu Udarnik in tekmovalnim programom, med katerimi je treba izpostaviti ruski film Prvi na Luni, romunskega Veliki komunistični bančni rop ter srbskega Očetov avto.

DokMa poteka do nedelje v mestnih kinodvoranah in Pekarni.

Igor Harb

Začetek festivala DokMA

Delo, 2.november 2005

S projekcijo avstrijskega dokumentarca Operacija Spring (Operation Spring) Angelike Schuster in Tristana Sindelgruberja se bo drevi ob 22. uri v mariborskem kinu Partizan pričel 2. mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru - DokMA. V glavnem programu, medregionalni retrospektivi, sekciji Veliki dokumentarci in programu Vzporednice bo predstavljenih 97 filmov iz 32 držav.

Medregionalna retrospektiva bo letos prvič tekmovalnega značaja, podeljena bo nagrada"školjka trikotničarka". O nagrajencu bo odločala mednarodna žirija, v kateri je programski vodja Slovenske kinoteke Koen van Daele, predstavnik švedskega nacionalnega festivala v Goeteborgu Ulf Sigvardson in srbski režiser Želimir Žilnik.

Festival, ki ga organizira Pekarna magdalenske mreže, bo potekal na več prizoriščih - v kinu Partizan, kinu Udarnik, kinu Gledališče, dvorani Gustaf v Pekarni in galeriji MediaNox.

DOKMA 2005

Delo, 2.november 2005

2. edicija festivala Dokumentarci v Mariboru (2. 11.–6. 11.)

V zadnjem desetletju se je pri nas zanimanje za dokumentarni film prav neverjetno povečalo. Lahko bi rekli, da se je vse skupaj začelo s sekcijo za dokumentarni film znotraj ljubljanskega filmskega festivala, se nadaljevalo z njeno osamosvojitvijo na eni in novo porojeno kinotečno nanizanko D-Day: dan za dokumentarec na drugi strani, kulminiralo pa tako v večji produkciji dokumentarnih del kot tudi rojstvu novih manifestacij, ki promovirajo to specifično formo filmskega izraza. Ena izmed slednjih, ki nam z ambiciozno zastavljenim konceptom in bogatim ter raznovrstnim programom omogoča dober vpogled v aktualno dogajanje na področju dokumentarnega filma, je nedvomno DokMa, mladi festival dokumentarnega filma v Mariboru, ki se letos predstavlja v delno prenovljeni podobi, saj je postal festival tekmovalnega značaja. Sekcijo Medregionalna retrospektiva, ki so jo sami organizatorji označili kot programski eksperiment, saj je zasnovana na odprtem sistemu prijavljanja filmov, nastalih v zadnjih petih letih (kar ji omogoča, da se v prvi vrsti predstavlja kot pregled dela določene generacije ustvarjalcev), so preoblikovali v tekmovalno. Tako bodo vanjo vključena dela avtorjev, prihajajočih iz evropskih držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in med njimi bo tričlanska mednarodna žirija (Koen Van Daele, Ulf Sigvardson, Želimir Žilnik) izbrala dobitnika nagrade školjka trikotničarka, ki bo avtorju poleg prestiža zmagovalca prinesla tudi strokovno in finančno podporo pri razvoju nadaljnih projektov. Pozornost občinstva bo poleg tekmovalnega programa nedvomno v največji meri pritegnila sekcija Glavni program, saj bodo v njej predstavljena dela, ki bi jih lahko označili za nekakšne vrhunce sodobne svetovne dokumentaristične produkcije. Iz te sekcije tako prihaja tudi otvoritveni film festivala, avstrijski dokumentarec Operacija spring (Operation Spring) avtorskega dvojca Angelike Schuster in Tristana Sindelgruberga, ki je na premierni predstavitvi na graškem festivalu Diagonale dvignil veliko polemik, saj prinaša analizo postopkov avstrijskih represivnih organov. Nadvse zanimivo delo je tudi dokumentarec finske režiserke Pirjo Honkasalo Tri sobe melanholije (Three Rooms of Melancholia, 2004) – zanj je režiserka prejela nagrado na prestižnem amsterdamskem festivalu dokumentarnega filma –, v katerem se ozre na posledice rusko-čečenskega spopada. Nenazadnje pa velja znotraj glavnega programa opozoriti tudi na poseben sklop, ki predstavlja mejne in inovativne oblike dokumentarnega filma – letos bodo tako predstavljena dela, ki jih označujemo kot fake dokumentarce oziroma s tujko »mockumentary«. Ob omenjenih sekcijah festival prinaša še program Veliki dokumentarci, v katerem bodo predstavljena dokumentarna dela Želimirja Žilnika, ter sekcijo Vzporednice. Vsekakor gre za dobrodošlo in nadvse zanimivo manifestacijo, ki bo še v večji meri pripomogla k afirmaciji dokumentarnega filma pri nas. Denis Valič

Različna prizorišča v Mariboru. Za današnji program glej filmski spored v Mariboru.

Slovensko-indijska jazzovska naveza

Večer, 28.oktober 2005 (pdf)

Mariborska glasbena skupina Sagar, ki igra sodoben jazz na osnovi svetovnih tradicionalnih glasb, je marca letos dalj časa prebila v Indiji. Tam je skupaj z domačimi glasbeniki posnela material za svojo najnovejšo zgoščenko Ragas, ki je pravkar izšla. Mariborski publiki jo bodo z gosti premierno predstavili v nedeljo, 30. oktobra, ob 21. uri v dvorani Gustaf multikulturnega centra Pekarna. Indijske rage in še kaj v izvirnih jazzovskih priredbah bodo igrali Igor Bezget (kitara), Damir Višič (sarod), Tadej Kampl (bas), Sharat Srivastava (violina), Gian Singh (tabla) in Nino Mureškič (tolkala).

Darinko Kores Jacks

Festival DokMA

Večer, 27. Okt.2005

Od 2. do 6. novembra bo v Mariboru potekal 2. mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru, na katerem bodo predstavili 97 filmov iz 32 držav.

Del festivala bo pohvalno potekal v kinematografih, ki so bolj ali manj mrtvi- Partizanu, Udarniku, Gledališču; ter dvorani Gustaf in galeriji MediaNox.

Po mnenju organizatorjev dokumentarni film "vsebuje potencial, ki lahko pozitivno spreminja svet". Program, ki bo predstavljal filme in ustvarjalce, ki "preizkušajo meje filmskega ustvarjanja in se zapisujejo v svet, da bi postal boljši, lepši, bolj iskren, ambiciozen,demokratičen in svoboden" so razdelili na Glavni program, MedRegionalno retrospektivo, Velike dokumentarce, Vzporednice in delavnico filmske teorije.

V glavni program so uvrščeni filmi, ki so veliko dosegli na umetniškem področju in mednarodnem priznanju.

Sekcija MedRegionalne retrospektive je posvečena evropskim ustvarjalcem, ki se ne počutijo del sedanje Evropske skupnosti.

V Velikih dokumentarcih boste lahko videli filme, ki si zaslužijo vsesplošno priznanje. Sem spadajo tudi starejši dokumentarci, ki so ali bi morali uživati status kultnega dela.

Sekcija Vzporednice je najbolj odprta in demokratična, namenjena pa je vsem, ki se želijo udeležiti festivala.

Za piko na i dodajajo še tridnevno delavnico filmske teorije za vse gledalce, kritike ali le ljubitelje filma.
AK

Stare kinodvorane bodo spet oživele

Večer, 26.oktober 2005 (pdf)

Tudi razstavi, predavanje, delavnica filmske teorije in večeri, namenjeni druženju

V stare mariborske kinodvorane, ki so od odprtja Koloseja bolj ali manj samevale, se vsaj za kratek čas spet vrača življenje. Od 2. do 6. novembra bo namreč tam (pa tudi v dvorani Gustaf v Pekarni in Galeriji Media Nox) potekal drugi mednarodni festival dokumentarnega filma Dokumentarci v Mariboru - DokMa.

Na festivalu bo v več kategorijah predstavljenih 97 dokumentarnih filmov iz 31 držav. V kategoriji Glavni program bodo predstavljeni vrhunski dosežki v sodobni svetovni dokumentarni produkciji. Otvoritveni film bo avstrijski dokumentarec Operacija Spring, ki je bil premierno prikazan na avstrijskem festivalu Diagonale v Gradcu, predstavlja pa analizo policijske akcije in sramotnih sodnih procesov. Glavni program se bo končal s filmom finske režiserke Pirjo Honkasalo Tri sobe melanholije, ki je prejel nagrado na največjem svetovnem festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Potem ko so na lanskem festivalu DokMa predstavljali animirane dokumentarce, bodo letos namenili pozornost t. i. igranim dokumentarcem (fake documentary).

V kategoriji Veliki dokumentarci bodo predstavili retrospektivo dokumentarcev srbskega režiserja Želimirja Žilnika ter pregled hrvaških dokumentarcev iz 60. in 70. let. V kategoriji Vzporednice bodo prikazovali slovenske, evropske in svetovne dokumentarce. V kategoriji Medregionalna retrospektiva bodo prikazani filmi, ki jih bo ocenjevala mednarodna žirija: Koen van Daele, programski vodja Slovenske kinoteke, Želimir Žilnik in Ulf Sigvardson, predstavnik švedskega nacionalnega festivala v Göteborgu.

Poleg predstavitve dokumentarcev bo poskrbljeno tudi za drugo dogajanje. Med 3. in 5. novembrom bo v kinu Partizan ob 15. uri delavnica filmske teorije, v četrtek, 3. novembra, ob 18. uri pa v Media Noxu predavanje Igorja Koršiča z AGRFT o prehajanju med dokumentarno in igrano formo.

V Pekarni bo med festivalom samostojna razstava dokumentarnih fotografij Mance Juvan, v preddverju kina Gledališče pa bo razstava filmske tehnike, ki jo ob 35-letnici delovanja pripravlja Film in video klub Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem. Med festivalom bo v bližini kinematografov na voljo brezplačen dostop do brezžičnega interneta, večeri v Pekarni po 21. uri pa bodo namenjeni druženju.

Mojca Grandovec

No Border Jam Festival

Falter, 38/05

Naš Titej (pekarniški)

Na spletni strani Central Europe Review smo našli tole fotko našega največjega playboya iz stare Juge.
Spomenik se seveda nahaja v našem, pekarniškem dvorišču in je eden redkih še preostalih.


titej

Christian D. Guerematchi v Gustafu

Večer,28.sept.2005

V torek, 4. oktobra, bo ob 20. uri v dvorani Gustaf mariborske Pekarne izveden avtorski projekt Christiana D. Guerematchija Painted Rhythm. Predstavo so soustvarili Maša Kagao Knez, Nino Mureškič in Damir Višič.Plesno-glasbeni performance Painted Rhythm je mešanje sodobnega, afriškega in indijskega plesnega stila. Glasbeno prav tako kombinira najrazličnejše muzikalne vzorce. Že ime Painted Rhythm lahko pomeni ples, tako da plesalca od invokacijske bele barve preideta do zemeljske in nato do zlate barve in sta ritem. Predstava je pozitivno motiviran, tako imenovani etno projekt in je posvečena dvema otrokoma v Čadu ter poziva, da se zavemo lastne sreče in jo tudi delimo. Vstopnine ni.
mbk

Vabilo h gibalnim delavnicam

Večer, 28.sept.2005 (pdf)

Pekarna Magdalenske mreže priredi v oktobru, novembru in decembru plesno-gibalne delavnice, ki so namenjene dijakom in dijakinjam, študentom in študentkam ter ostalim, ki jih zanima raziskovanje giba.Delavnica improvizacije bo enkrat na teden, ob sobotah, med 16. in 19. uro v dvorani Gustaf.Delavnice, ki jih bo vodila Vlasta Veselko ali gostujoči pedagog iz Ljubljane ali tujine, se pričnejo v soboto, 8. oktobra. Trajale bodo do konca decembra. Prijavite se lahko še do 5. oktobra.Delavnico Misleče telo bo vodila Katrina Brown in bo od 21. do 24. oktobra vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijave sprejemajo do 14. oktobra.Delavnico Image-making and Performance skills (Veščine tvorbe podob in performansa) bo vodil David Lakein. Potekala bo od 2. do 5. decembra, vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijavite se do 25. novembra. Za vse delavnice je število udeležencev omejeno.Prijave sprejemajo in dajejo informacije v Pekarni Magdalenske mreže, Ob železnici 8, na telefonski številki 02/300-78-70, faks 02/300-78-71 ali na naslovu: http://www.pekarna.org/nagibfestival/.
mbk

Po prvem festivalu eksperimentalnega giba NagiB

Večer, 27.09.2005 (pdf)

Manjka primerna dvorana

V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie;

o podobnem bi bilo vredno razmisliti tudi v Mariboru

Od preteklega petka do nedelje so se v okviru 1. festivala eksperimentalnega giba NagiB v Pekarniškem kompleksu v Mariboru zvrstili dve plesni delavnici, projekcije plesnih filmov, gibalno-plesne predstave. Ta drzni projekt je nastal iz potrebe po razvoju profesionalne sodobne plesne scene v Mariboru, želja organizatorjev pa je, da se v prihodnjih letih festival razširi. Festivalski proračun je bil sila skromen (nekaj denarja so prejeli od občine), vloženega je bilo veliko volunterskega dela, gostujoči umetniki so se odpovedali honorarjem. Še posebej zanimivi sta bili dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera, ki sta skozi raziskovanje izražanja z gibom vodila mnoge udeleženke - iz Maribora, Ljubljane, Trbovelj in z Dunaja, med njimi je bil le en fant. Vlasta Veselko, vodja festivala NagiB, mnogo manjši interes fantov za (sodobni) ples pripisuje staršem. O rezultatih delavnic, meni, da je težko govoriti. "Kar si odložil vase, shranil v spomin, uporabiš kasneje, ko sam ustvarjaš." Slaba plat delavnic je bil le neprimeren prostor, Gustaf je pretemen, zadušljiv, ima betonska tla... Vlasta Veselko je sicer hvaležna Pekarni, da je festival lahko bil izveden v njenih prostorih, vendar, "... potreben je prostor, primeren za ples. Problem je, da v Mariboru ni primerne dvorane. V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie. In v Mariboru so opuščene tovarne.Ob festivalu je bilo tudi znova izpostavljeno, da pogojev za delo profesionalnih sodobnih plesalcev v Mariboru ni: "Plesna izba je, kar se tiče sodobnega plesa, edini prostor, vendar ni primeren za profesionalno delo," pravi Veselkova, samostojna ustvarjalka na področju kulture, plesalka in performerka.Za prihodnje bodo organizatorji razmislili tudi o okroglih mizah in podobnem, tudi o povezovanju. "Želimo, da se v prihodnosti sodobnoplesno dogajanje ne osredotoči samo na obdobje festivala, torej treh dni v letu, ampak čez celo leto. 8. oktobra pričenjamo s plesno delavnico improvizacije, ki bo enkrat mesečno, v soboto popoldne v dvorani Gustaf, vodila jo bom sama. Med 21. in 24. oktobrom pa bo ponovno v gosteh Katrina Brown s svojo delavnico," je dejala Veselkova. Tukaj pa se načrti ne končajo, povezani so z denarjem. V prihodnosti upajo na pomoč občine, sponzorje za sodobni ples pa je zelo težko najti.

Nataša Rižnar

Falter, 38/05

Iskanje novih načinov izražanja z gibom

Večer,24..sept.2005 (pdf)

Z včerajšnjim odprtjem razstave fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB se je v Pekarni v organizaciji neformalno združene skupine plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže uradno pričel 1. festival eksperimentalnega giba NagiB. Odprtju razstave je na parkirišču pred Pekarno sledil, v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin, dveh mladih slovenskih plesalk in koreografinj, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru. Eksperiment, ki so ga izvedle Barbara Gabrielle, Maruša Majer, Lili Mihajlovič in Tamara Sokolovič, je opisan z besedami: "Prostor - parkirišče. Prostor, kjer se sekajo poti, se izoblikuje frekvenca prihajanja, odhajanja, gibanja, valovanja okolja in oseb, ki prostor določajo in polnijo... Kje se vzpostavlja komunikacija?"

Festival, katerega namen je odpreti nov scenski in umetniški prostor in s kvalitetnim programom omogočiti napredek kulturne podobe okolja, iz katerega izhaja, in tudi celotne podobe eksperimentalnega giba in sodobnega plesa v Sloveniji, se nadaljuje danes in jutri z delavnicama, ki ju bosta vodila gosta umetnika Katrina Brown in Phillipe Riere, z gibalno-plesnimi predstavami in s projekcijami plesnih filmov.

Nataša Rižnar

Od petka v Pekarni festival NagiB

Večer, 21.09.2005 (pdf)

"Odločile smo se, da bo širši okvir festivala gib kot izrazna forma, ki išče in raziskuje," je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila Vlasta Veselko, vodja festivala eksperimentalnega giba NagiB, ki bo od 23. do 25. septembra v Pekarni prvič odprl svoja vrata. Festival, ki ga organizira neformalno združena skupina plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže, s prikazom sodobne raziskovalne gibalne produkcije, delavnicami, razstavo fotografije gibalnega eksperimenta in plesnimi filmi, severovzhodni del Slovenije vključuje v sodobne evropske plesne in performerske tokove.Na eni strani je festival namenjen plesalcem: "V Mariboru ni profesionalne plesne scene, zato je cilj festivala omogočiti njen razvoj," pravi Vlasta Veselko. Po drugi strani pa: "Kritična masa za tovrstni festival je zagotovo majhna. Potrebno je izobraziti občinstvo, vendar najprej ji je treba nekaj ponuditi, zato festival NagiB. Želimo si, da se festivala udeleži čim več ustvarjalcev in širok krog občinstva," poudarja Veselkova. K sodelovanju so povabljena vidna in priznana slovenska in mednarodna imena in tudi mladi ustvarjalci, svoje delo pa bodo lahko predstavili tudi lokalni umetniki. Finančni budget festivala je majhen, veliko je sponzorskih sredstev, prostovoljnega dela, plesalci se tudi odpovedujejo honorarju.V petek, 23. septembra, bo festival ob 18. uri v Hladilnici odprla razstava fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB. Sledil ji bo, ob 20. uri na parkirišču pred Pekarno, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin. Za konec prvega dne festivala bo ob 21. uri v Hladilnici še projekcija filma Dom svobode skupine EnKnap.Drugi in tretji dan festivala bo možna udeležba v delavnicah, na katere so vabljeni dijaki, režiserji, igralci... Predznanje ni pogoj. Sobota, 24. septembra, se bo v Gustafu ob 10. uri pričela z raziskovalno-improvizacijsko delavnico Poslušajoči plesalec, pod vodstvom Katrine Brown, koreografinje in performerke iz Amsterdama. V delavnici se bodo udeleženci osredotočili na partnerja in kontakte, kar jih bo približalo poslušajočemu telesu. Raziskovali bodo, kako gibajoče se telo vzpostavlja dialog s prostorom in situacijo okoli njih. Tej delavnici bo ob15. uri v Gustafu sledila druga delavnica, Uprizarjanje, vodil jo bo Phillipe Riere, plesalec in performer. Udeleženci se bodo poigravali z različnimi strategijami spreminjanja, nasprotovanja in poudarjanja različnih scenarijev, pa tudi z osnovami, kakršne so prezenca, partnering, prostor, čas in kontekst. Ob 21. uri bo v Gustafu solo nastop Rojena sem bila v nedeljo, izvedla ga bo Urška Vohar (tudi avtorica koreografije), študentka School for New Dance Development v Amsterdamu, nato pa bo nastopila še Katrina Brown (tudi avtorica koreografije) z Linijo. Drugi dan festivala se bo končal s projekcijama filmov Narava Beso skupine EnKnap in Travelling light v Hladilnici ob 22. uri.Zadnji dan festivala, v nedeljo, se bosta v Gustafu nadaljevali delavnici prejšnjega dne, Poslušajoči plesalec in Uprizarjanje, prva ob 10., druga ob 15. uri. Ob 21. uri bodo v Hladilnici projekcije filmov skupine Superamas, temu bo sledil razgovor z avtorjem Phillipom Riero. Zaključek festivala bo koncert Igorja Bezgeta in plesnih DJritmov v Gustafu.
Nataša Rižnar

Zamisel dobra, izvedba manj

Večer, 19.sept.2005 (pdf)
Festival Etnika v mariborskem multikulturnem centru Pekarna
Romski "trubači" z juga Srbije so garancija za dober obisk in sproščeno zabavo Etno je v glasbi definitivno "in". To velja celo za manj znane in prav nič komercialno naravnane izvajalce, pa tudi prireditelje koncertov in festivalov. Mariborski multikulturni center Pekarna se je za začetek sezone 2005-2006 torej odločil za kar pravšnjo potezo, da ob koncu poletnega mrtvila opozori nase s festivalom etnično obarvane glasbe. Etnika so ga poimenovali in ga konec preteklega tedna pripravili v dvorani Gustaf. Za razliko od festivala etnične glasbe, ki ga že nekaj let v jesenskem času prireja Mladinski kulturni center in je bolj komorne sorte, program pa z nastopi posameznih izvajalcev razpršen na daljše obdobje (in ponavadi tudi na več krajev), so se v Pekarni odločili za strnjen spored. Dva večera s po štirimi skupinami, vsak sicer tematsko nekoliko drugače opredeljen, a vendar dovolj ohlapno, da je bilo moč vanju uvrstiti precej različne izvajalce: etno v petek in balkansko-ciganska glasba v soboto. A za prvi večer bi lahko brez pretiravanja zatrdili, da nanj ni sijala kaka posebna milost. Za začetek je nagajala dotrajana ozvočevalna tehnika, ki se sicer za silo kosa z elektronsko ali vsaj magnetno ozvočenimi rockovskimi bendi, nekoliko več težav pa ji delajo "izštekani" akustični inštrumenti, ozvočeni s pomočjo navadnih (pevskih) mikrofonov. Tonske vaje so se zato zavlekle krepko čez uro, ko bi se moralo že zdavnaj začeti zares. In še ko se nekaj čez pol enajsto namesto ob devetih zvečer je, je "sound" vse prej kot "štimal". Tudi datum najbrž ni bil izbran najbolj posrečeno. Zaradi populističnega megadogodka na Glavnem trgu je bila osrednja pekarniška dvorana namreč porazno prazna. Za začetek prvega večera, rezerviranega za domače izvajalce, je nastopila skupina Uluru. Njihova glasba je zanimiv eksperiment, ki temelji na prepletu (pred)klasične in (pretežno slovenske) ljudske glasbe, obdelanem na način, ki je blizu mehkemu artrocku in umirjenemu šansonu. Osrednja figura je kantavtorka Xenia Jus s kitaro in glasom, dopolnjuje jo violina, za ritmično podlago skrbita različna kompleta tolkal. Kar daje skupini poseben in precej nenavaden zven, pa so kar trije (ali občasno štirje) didžiriduji, čeprav uporabljeni precej drugače kot pri avstralskih aboridžinih. Bolj dinamična glasba v etnorockovski maniri je sledila z nastopom skupine Aritmija. Že njeno ime namiguje na neenakomerno ritmično strukturo, ki jo črpajo iz sinkopirane glasbe Balkana, predvsem Makedonije. Zvezdniški zasedbi večera, mariborski skupini Afir Bafir in Siti hlapci, sta začeli svoja nastopa ob urah, ki so po napornem delovnem dnevu morda primerne za kako manj obvezujoče plesno ali družabno sproščanje ob glasbeni spremljavi, za resno poslušanje pa nikakor. K sreči lahko tako predelave zahodnoafriških poliritmij kot malce jazzovsko niansiran jamajški reggae v izvedbi obeh skupin dovolj pogosto slišimo tudi sicer. Precej drugače pa je potekal drugi večer. Ozvočenje je organizatorjem uspelo za silo nastaviti, začetna zamuda je bila (za Pekarno nenavadno) majhna, balkanska in še posebno balkansko-romska glasba s srbskimi "trubači" za "desert" pa je uspela dvorano tudi zelo spodobno napolniti. Za ogrevanje je trio v Mariboru delujočega makedonskega kulturnega društva Bljana zelo korektno odigral izbor tradicionalnih makedonskih napevov. Gostje iz Italije, tržaški vokalno-instrumentalni sekstet Balkan Babau Orchestra, je nadaljeval z jazzrockovskimi predelavami balkanskih, romskih in malce tudi brazilskih ljudskih "evergreenov". Kvintet Langa, brata Kontrec sta ga ustanovila pred osmimi leti in je doslej širom Slovenije požel že mnogo uspehov, je po zasedbi sicer le delno romski, a njihova glasba se v celoti osredotoča na tradicijo romskih godcev. To pa pomeni značilno svobodne predelave najrazličnejših virov, ki jim predvsem pihalec Vasko Atanasovski dodaja še krepko mero jazzovske improvizacije. Za plesno-žurerski zaključek je poskrbel devetčlanski trobilni orkester iz Bojnika pri Leskovcu na jugu Srbije, ki ga vodi lanski dobitnik "zlate trobente" festivala v Guči Srdjan Azirović. Skupina z nenavadno močno ritmično in basovsko sekcijo (trije tolkalci, suzafon in tri tube ob solistu in le še enem članu s krilovkama) tudi igra temu primerno dinamične priredbe "vsega živega" - od srbskih čočkov in kol ter tradicionalnih romskih napevov do judovskega klezmerja, starih jazzovskih standardov in sodobnega "globalnega" popa. Vsem začetniškim težavam navkljub lahko festival Etnika torej ocenimo kot dokaj uspešen. Tako tematsko kot terminsko se namreč trudi zapolniti vrzel, v kateri je vsaj v Mariboru še kar nekaj prostora. Darinko Kores Jacks

Botri prijetne poživitve

Večer,17.09.2005 (pdf)

Kam naj se pravzaprav dam? Mestno središče je pravcata puščoba. Saj ni, da bi prosti čas v njem preživljal zgolj med ogledom kakšnega filma, gledališke predstave ali se pomešal med na srečo ne tako maloštevilne kofetarske druščine. Se bo končno našel še en Rukavina, ki bo našel poživilo za prijeten, družabno zanimiv mestni vrvež v popoldanskih in večernih urah?
Mariborčani smo bili takšne in podobne črnogledosti že kar vajeni in v pričakovanju, da bomo le dočakali družabni utrip v mestnem središču, ki bo iz tedna v teden prijazno vabilo za druženje. Pa nam pogled na to, kako je dihalo mestno jedro v tem tednu, ponuja obet, ki smo ga lahko pristaši raznoterih živahnosti v središču mesta, prav veseli. Poglejmo!
Špasfest je te dni ponudil vrsto prireditev, (čeprav) podobnih tistim, ki jih že leta prirejajo v nekaterih evropskih mestih, med njimi tudi Ljubljana. Gospodarsko-interesno združenje GIZ Stari Maribor je v treh mesecih pripravilo prireditev, ki je pritegnila Mariborčane in okoličane, naveličane prostočasne enoličnosti.
GIZ Stari Maribor je združba kakih 500 somišljenikov, predvsem tistih lastnikov lokalov v središču mesta, ki niso hoteli stati križem rok, potem ko so jim veliki trgovci speljali goste iz mestnega središča. GIZovi Srednjeveški dnevi se bodo končali v nedeljo in prihodnji teden bomo najbrž že zvedeli tudi za statistično potrditev hvalevredne zamisli, namreč, ali jim je v mestno središče uspelo privabiti pričakovanih nekaj tisoč obiskovalcev.
Sinoči je za dobro zabavo poskrbel s koncertom na Glavnem trgu Radio Center, le nekaj ur zatem, ko smo na Grajskem trgu lahko prisluhnili bralnemu maratonu, že tretjemu po vrsti, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine, ta pa zna tudi sicer privabiti mlade na zanimive prireditve v mestu. Le čez Glavni most pa so se iz strogega mestnega središča morali odpraviti te dni tisti, ki imajo radi ljudsko glasbo. V Pekarninem Gustafu so se lahko na dvodnevnem mednarodnem etno festivalu Etnika naposlušali veliko tega, kar ponuja tovrstna domača in tuja glasbena scena.
Da se torej v mestu, ko zapre vrata Festival Lent, nič ne dogaja? Dober odgovor je dogajanje minulega tedna, za katerega pa si želimo, da ne bo ostal izjema. Se bodo našli dobri botri za podobno prijetno druženje in zabavo še v deževnih jesenskih in zimskih tednih? Prav veseli in hvaležni bomo!
Še utrinek o tem, da je tudi dobrega, zanimivega komu izmed mestnih zdolgočasnežev, hitro preveč. Prireditev Grajski mojstri vsako poletno soboto privabi v mestno središče veliko Mariborčanov. Zvrstijo se obisk tržnice pa klepet ob skodelici kave, prisluhneš lahko glasbeni skupini... Živahno je bilo, ko so dijaki in študentje na stojnicah ponujali učbenike in študijsko gradivo. Družbo so jim delali še mladi umetniki, plesalci in glasbeniki...In je ta pestrost na Grajskem trgu nekatere tako zmedla, da so se spet pridružili dežurnim nergačem, češ: "Saj ne vem, kam naj se obrnem in kaj naj poslušam"!"
Kornelija Golob

Etnika v dvorani Gustaf

Večer, 13. sept.2005 (pdf)

Ljudska glasba v bolj ali manj svobodnih in sodobnih predelavah je že dalj časa zelo popularna, pa tudi njena kakovost (vsaj v boljših in manj populističnih izdajah) zaradi količinske poplave ne trpi preveč. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so se torej - času in trendom primerno - odločili pripraviti dvodnevni mednarodni festival Etnika, ki bo ta petek in soboto zvečer v tamkajšnji dvorani Gustaf predstavil dosežke domače in tuje etnično obarvane glasbene scene.Prvi festivalski večer bo v celoti namenjen slovenskim ustvarjalcem in izvajalcem, ki pa se poleg domače ljudske tradicije ozirajo tudi po širnem svetu. V petek, 16. septembra, bo tako za uvod festivala ob 21. uri nastopila skupina Uluru, ki izvaja glasbo za didžiriduje po vzoru avstralskih aboridžinov; sledila bo balkanska fešta s skupino Aritmija, ob 23. uri tolkalni orkester Afir Bafir, ki pod vodstvom Nina Mureškiča proučuje predvsem zahodnoafriške ritme, za konec večera pa še Siti hlapci, ki izvirno predelujejo reggae in sorodne jamajške in nasploh karibske plesne ritme. V soboto, 17. junija, se bo prav tako ob 21. uri začel balkansko-romski večer. Za začetek bodo nastopili glasbeniki makedonskega kulturnega društva Biljana, sledili bodo italijanski oboževalci balkanske melodike Balkan Babu Orchestra, pa domača romska "banda" Langa in za veliki finale orkester srbsko-romskih "trubačev", ki jih vodi dobitnik lanskega priznanja festivala v Guči Srdjan Azirović.Čeprav ta teden povsem v znamenju Etnike, pa Pekarna tudi sicer ne bo povsem mirovala. Do srede bodo v Gustafu vsak večer filmske projekcije za člane kinokluba (to lahko postane prav vsak - vpisati se je mogoče pred začetkom predstave pri vhodu), v četrtek ob 19. uri pa brezplačna učna in izpopolnjevalna delavnica žongliranja. Brezplačno bo do petka, 6. oktobra, v Garaži za umetniško fotografijo na ogled tudi razstava E = mc2 - Fotografija = rezervni spomin ali nova realnost?. Razstavljena bodo dela, ki jih je ustvarila absolventka filmske režije na FAMU v Pragi Janja Glogovac, razstavo pa bodo odprli tik pred začetkom Etnike - v petek, 16. septembra, ob 19. uri. Darinko Kores Jacks

Podaljšan rok za prijavo filmov na DokMo

Večer, 6.september 2005 (pdf)

Na predlog programskega oddelka festivala Dokumentarci v Mariboru, DokMa 2005, ki bo potekal med 2. in 6. novembrom v organizaciji Zavoda Pekarna magdalenske mreže in PIFF, društva za preoblikovanje družbene komunikacije, je festivalski odbor podaljšal rok za prijave filmov v tekmovalno kategorijo Medregionalna retrospektiva in kategorijo Vzporednice do vključno 15. septembra 2005.Filmski program drugega filmskega festivala DokMa bo v petih dneh obiskovalcem obširno in celovito predstavil dokumentarno filmsko zvrst v štirih kategorijah: Glavni program, Veliki dokumentarci, Medregionalna retrospektiva in Vzporednice. Novost letošnjega festivala je, da kategorija Medregionalna retrospektiva postaja tekmovalni program.V kategorijo Medregionalna retrospektiva, ki je odprtega tipa in je posvečena evropskemu dokumentarcu, se lahko prijavijo dela, ustvarjena v zadnjih petih letih v evropskih državah, ki niso članice EU. Kategorija Vzporednice, tudi odprta za prijave, je namenjena predstavljanju evropskih dokumentarnih filmov, ki jih tekmovalna kategorija ne vključuje, obenem pa kategorija predstavlja pestrost neevropskih dokumentarnih del ter spodbuja nacionalno, regionalno in lokalno dokumentarno produkcijo. Prijavnica za obe odprti kategoriji (Medregionalna retrospektiva in Vzporednice) je dostopna na spletni strani festivala http://www.dokma.net, skupaj s predogledno kopijo filma pa jo je treba poslati na naslov DokMa, Pekarna magdalenske mreže, Ob železnici 8, Maribor. Vse bodoče sodelujoče avtorje organizatorji naprošajo, da ob prijavi svojo pošiljko napovejo s kratkim sporočilom po elektronski pošti na naslov: programme dokma.net.

Zdravilna moč gonga

Večer, 31.avgust 2005

Danes, v sredo, ob 12. uri se bo v razstavnem salonu v Grajski ulici 7 na tiskovni konferenci, ki je dostopna širši javnosti, predstavil mojster gongov in svetovni ambasador miru Don Conreaux iz New Yorka. Ob 20.30 bo v klubu KGB mogoče poslušati zvoke gongov. Don Conreaux bo imel tam koncert z naslovom Gong sutra. Gong je starodaven inštrument, katerega zvok se je širil po svetu že 3500 let pred našim štetjem. Ob poslušanju njegovih zvokov naj bi izgubili občutek fizičnosti in težnosti, časovnega toka, harmoniziral naj bi delovanje čaker, organov, čustev in uma. Mojster gonga bo jutri, v četrtek, ob 20.30 nastopil še v Pekarni, v dvorani Gustav.

V Pekarni prvi Festival eksperimentalnega giba

Večer, 30.avgust 2005 (pdf)

Od 23. do 25. septembra bo v prostorih kulturnega centra Pekarna v Mariboru prvi festival eksperimentalnega giba NagiB. Na tridnevnem dogajanju se bodo zvrstile štiri gibalno-plesne predstave domačih in tujih ustvarjalcev, fotografska razstava BigGib z že uveljavljenimi fotografi, projekcije filmov skupin Superamas, Enknap in slovenskega ustvarjalca Jurija Konjarja ter dve dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera.Festival združuje slovenska in mednarodna vidna ter priznana imena s področja uprizoritvene umetnosti in tudi mlade ustvarjalce, s tem pa spodbuja, da svoje delo predstavijo tudi lokalni umetniki. Težnja festivala je iskanje novih poti združevanja plesno-gibalne odrske umetnosti z alternativnimi vidiki razvoja uprizoritvene umetnosti in združevanja gibalno-plesne umetnosti z drugimi mediji. Prav pridih eksperimentalnosti ponuja možnost odpiranja novih ustvarjalnih kanalov in skupaj s prostorom, ki ga nudi kot prizorišče Pekarna, dopušča alternativno izražanje s telesnim medijem - gibom.
Nataša Rižnar

Nakupovalni center Pekarna

Večer, 22.avgust 2005 (pdf)

Še pijanemu punkerju je jasno, da Pekarna potrebuje konkretno obnovo: vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za prireditve, ne potrebuje pa gradov v oblakih

Umetniki mi grejo na živce. Zakaj? Da ne bi kdo mislil, da gre za averzijo do lastnega polja aktivnosti. Ne. Umetnik v zgolj romantičnem smislu pojmovanja umetnosti nikoli ni obstajal. Še posebej pa je to prišlo do izraza v moderni družbi. To ni diskriminacija v ortodoksnem smislu. Črnobela tehnika v praksi nikoli ne vzdrži, ampak vseeno: po izkušnjah sodeč lahko današnje ustvarjalce delim na trgovce in umetnike. To ni delitev po poklicnem razlikovanju, temveč po duhovnem sprejemanju sveta. In kaj mislite, kateri so pravi umetniki? Trgovci. Za umetnike pa še ne vem, kam bi jih ali bomo stlačili. Umetnik dandanašnji ne predstavlja zgolj romantičnega umetniškega ustvarjanja, to mora združevati z menedžerskimi sposobnosti, biti mora sam sebi promotor, torej mora imeti smisel za PR, mora biti sposoben konceptualnega razmišljanja, mora planirati, mora se reklamirati, mora znati delati z mediji, mora sam sebe zaposlovati, nabavljati materiale in prodajati svoje izdelke, mora imeti politične diplomatske sposobnosti. Skratka mora biti trgovec, kajti konec koncev vse te veščine v moderni družbi pomenijo uspešnost v trgovanju.Vsaka kulturna proizvodnja, ne glede na to, kako neprofitna je, mora v končni fazi funkcionirati kot podjetje. Ekonomija pa nikoli ni bila zgolj ekonomska kategorija, temveč nujno tudi politična. Kdor pristopa k svojemu delu v zgolj romantičnem smislu ustvarjalca umetnika, ima potem probleme s tem, kako svoje delo predstaviti v javnosti. Če pa umetniško delo ni dostopno javnosti, potem ne obstaja. Iz tega izhaja nerazumljenost umetnika, ki jo umetnik dobi nazaj kot narcisistično zrcalno podobo lastne projekcije. Zdaj se lahko zapre v svoj krog in res postane nerazumljen.Zakaj alternativna kultura, multikultura, subkultura, aja, zadnji hit je urbana kultura. Terminologija se širi kot plevel. Zakaj braniti prostore drugačnosti? Kakšne in katere drugačnosti? Če priznavaš drugačnost, pristajaš na družbo reality showa, kjer je ta drugačnost eksponirana kot eksces dnevnih novic, na katerih jaha tudi aktualna politika. Če si, kar si, potem nisi drugačen, ampak si sebi enak. Sebi pa si enak pod vplivom tega, kar te obdaja. Obdajajo nas mediji in razmere reality showa. Torej moramo sami sebi najprej priznati, da smo produkti časa in okolja. Vsled tega je vprašljiva kritika potrošniške družbe, saj lahko hitro zapade v patetiko, če ne opozarja na vsebino problema. Če se bori denimo za drugačen prostor kulture, lahko to označimo kot izstop iz sistema. Ob tem vemo da je zgodovina popularne ali zgolj kulture na empiričnih primerih dokazala, da gre zgolj za prevzem vzvodov odločanja, zavzemanja pozicij v družbi, prevzem oblasti. Včasih so to imenovali razvoj ali napredek. Izstop iz sistema torej ni mogoč oziroma pomeni neaktivnost. Izstop je lahko nevključevanje v družbene procese (iz družbene perspektive čisto "luzerstvo"), izolacija. Izstop iz sistema je izničenje samega sebe, je samomor. Tudi za ta korak so se v preteklem letu v Mariboru nekateri umetniki odločili. Vendar ne z razlogi premišljenega teoretičnega diskurza, temveč zaradi osebnih in materialnih socialnih razmer na tržišč. Eni od gnilih jajc z lobiranjem živijo kot kralji, drugi pa svojih jajc ne zmorejo prodati in jim ne preostane drugega kot žreti gnial jajca. Če vidite stvari tako, lahko skočite v Dravo ob izbranem času, denimo med ognjemetom.Če izstop iz sistema ni mogoč, je treba zastaviti boj za svoje interese kot ekonomsko kategorijo. Torej z instrumentom kapitalistične družbe. Kar pomeni - upoštevati ekonomske kategorije pri filozofskem konceptualnem in prostorskem projektiranju kulturnih projektov.Tako pridemo do primera mariborske Pekarne, ki vibrira pod zadnjim aktualnim dogodkom - javno predstavitvijo načrtov za obnovo multikulturnega kompleksa Pekarne ali MKC Pekarna ali kako že?! Na razstavi arhitekturnih rešitev, ki so prispele na razpis (samo štiri?!), smo lahko videli, kako naj bi Pekarna izgledala pod novim dizajnom mladih arhitektov. Predstavljeni elaborati so se veliko bolj približali filozofiji ekonomije, kot se je boj civilnih iniciativ kdajkoli. V tem smislu bi se kulturniki od arhitektov lahko učili kot prvošolčki. Na prvi pogled (laičnega) opazovalca sodobnih urbanih rešitev so se vse razstavljene arhitektonske fantazije arhitektov zelo približale dizajnu nakupovalnih centrov (pa kako smo kritizirali Kolosej). Glede na to da nakupovalni centri ne propadajo kar tako, so rešitve vizionarske. Če pa gremo v realnost, pa so zgrešene v vseh temeljnih opornih točkah izgradnje kulturnega centra, ki naj bi imel svojo, kakršnokoli že, tradicijo. Še pijanemu punkerju je jasno, da:- bi morali upoštevati obstoječe stanje in ga funkcionalno nadgraditi,- da bi morali biti razpisni pogoji in rešitve v korelaciji s sedanjimi in bodočimi uporabniki,- da bi bilo treba upoštevati realnost odobritve in višine financiranja obnove (kako je že z Lutkovnim gledališčem?!),- da bi tako na občini Maribor kot v sami proizvodnji v Pekarni morali dati poudarek vsebinam oziroma konceptu, kulturni poslovni viziji takšnega centra,- da bi obnova morala potekati brez prekinitve programa, kakršenkoli v tem trenutku je,- da je vojašnica, ne glede na negativno družbeno vlogo, lahko tudi arhitekturni spomenik, saj je taka, kot je na pogled, očesu zanimiva.Pekarna potrebuje konkretno obnovo, kar pomeni kvalitetno instalirano vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za izvedbo prireditev, kar trdijo tudi vsi akterji. Ne potrebuje pa gradnje gradov v oblakih in visokolestečih brezosebnih dizajnov. Potrebuje tudi konkreten vložek v program, programsko prevrednotenje.Si zamislite rušenje objekta, ki naj bi ga obnovili? V vmesni fazi pa se nekaj zatakne, če pride do kakšne spremembe oblasti. To bi bilo dobro, saj bi se na izkušnji nekaj naučili. Dobili bi preverjen kader kulturnih menedžerjev. Si zamislite, da se nekomu dobesedno utrga in podtakne požar, saj gre vse prepočasi. Parcele, ki bi zazijale v mestu, so drage.Ne me basat. Kulturniki, alternativci ali kaj ste že, dajte postati trgovci, trdi pogajalci. Vsaj malo.
Dušan Hedl

Pekarnina GUF omenjena v kulturni prilogi Spektra "Asskalla"

V članku Aleksandre Gruden

Asskalla - junij 2005

Asskalla - junij 2005

Premiera filma Čar iskrenega prijateljstva

Večer, 5.Julij 2005 (pdf)

V dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna bodo jutri, v sredo, 6. julija, ob 19. uri premierno predvajali film Čar iskrenega prijateljstva. Scenarij za igrani dokumentarec, nastal v lastni produkciji ustvarjalcev, je na podlagi lastnih izkušenj napisal Uroš Brumen, ki je odigral tudi glavno vlogo. Pri nastajanju filma, ki ga je režirala Nina Farič, je kot montažer sodeloval še Samo Pavlica Linč. Protagonist filma je bolnik s cerebralno paralizo, ki se poleg težav zaradi fizične prikrajšanosti srečuje še s predsodki in predpostavkami o duševni prizadetosti. Predvsem reakcije širše skupnosti na njegovo hendikepiranost mu v veliki meri otežujejo dosegati višje cilje, ki si jih je zastavil, a nekateri mu pri tem le pomagajo. Ogled premiere, ki se je bodo udeležili tudi ustvarjalci filma, je seveda brezplačen.
Darinko Kores Jacks

Kultura - prostor, kjer je v ospredju človek

Večer,30.Junij 2005(pdf)

Mednarodno sodelovanje združenj za duševno zdravje

Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki v sklopu projekta Splet tradicije, dela in umetnosti sodeluje v mednarodnem programu Phare (Slovenije in Avstrije), si z gledališkimi predstavami prizadeva preseči tabuje na področju duševnega zdravja. Svojo predstavo so že uprizorili v Kranju in mariborski Pekarni, včeraj so z njo gostovali v Celovcu."Področje kulture je prostor, kjer je v ospredju človek in ne bolezen, zato je mogoče ravno tukaj povezati socialno izključene skupine s skupnostjo. Namen našega projekta je čezmejno sodelovanje ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer se učijo novih veščin in vključevanja v skupnost. Sodobna družba je namreč vedno bolj storilnostno naravnana in izključuje vse, ki ne morejo slediti njenim zahtevam," pravi Tadeja Kapun, koordinatorica dnevnega centra ŠentLent. Glavna dejavnost projekta je uprizoritev gledališke igre z naslovom Naj bo luč, ki poleg igre vključuje še glasbo, poezijo in razstavo izdelkov ročnega tkanja.V projektu Splet tradicije, dela in umetnosti sodelujejo Centri za duševno zdravje v skupnosti Gorenjske (Kranj, Radovljica), Savinjske doline (Celje), Podravja (Maribor) ter Avstrije (Celovec in Gradec). Do zaključka projekta, 31. avgusta letos, načrtujejo poleg predstav še okroglo mizo, ki bo julija v Mariboru, avgusta piknik na Gorenjskem in zatem še izdajo zbornika.
Gabrijel Toplak

Boris Sovič - Urediti bo treba še Pekarno!

Večer, 29.Junij 2005 (pdf)

V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.


s

Odprto pismo Foruma za kulturno vizijo Maribora

Večer, 27. Junij 2005 (pdf)

V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.

Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.

Zvok štajerskega rock and rolla

Delo, 24.Junij 2005

Na festivalu Pri'i pa vi'i bodo nastopili Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, Malo Morgen, Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerski veteranski samorastniki CZD (Center za dehumanizacijo).

Današnji enodnevni festival Pri'i pa vi'i, ki v štajerščini izpušča črko d, je že peti po vrsti in pomeni vsakoletno, zdaj že tradicionalno pekarniško (v mariborski Pekarni, ki jo lahko imamo za mariborski tip ljubljanske Metelkove) druženje pripadnikov rokovske kulture s severovzhodnega konca Slovenije, ki je kljub dolgoletni trdoživosti in vitalnosti redno spregledano ter vse preveč omejeno zgolj na lokalne medije. Spomnimo se knjige Ste bili zraven? / Bili ste zraven! in plošče Držimo skupaj! / Držite skupaj?, ki zaznamujeta konec nekega razvojnega obdobja v tem okolju, vsakoletnega enodnevnega festivala Mladi na meji, letošnjega marca novorojenega festivala Garage Explosion kot internacionalizacije in razširitve lokalnih rokovskih prizadevanj ter stalnico dolgoletne zavzetosti, ki jo utelešajo skupina CZD (Center za dehumanizacijo), založba Front Rock in Dušan Hedl, ki sta za njimi.
Na ravni mesta Maribora pomeni tamkajšnja Pekarna neprimerljivo boljšo in dobro utečeno podobno rešitev kakor ljubljanska Metelkova. Pomemben prispevek k ohranjanju rokovske kulture je program dvorane Gustav in Čikota (po tem imenu ga vsi poznamo), ki skrbi zanjo, v zadnjem času pa vitalna aktivnost skupine Muškat Hamburg s pobudami in spodbujanjem povezovanja in samoorganiziranja, ki se kažejo kot možne rešitve preseganja medijske odsotnosti kulture rocka po vsej Sloveniji s samoorganiziranostjo akterjev, njihovo vztrajnostjo in počasno, a pomembno rastjo občinstva.
Po tej poti lahko sčasoma naraste kritična masa pripadnikov rokovske kulture toliko, da se začne spreminjati tudi medijska podoba te kulture, predvsem pa morda prisili nacionalno RTV, da ji bo končno odmerila tisto mesto v radijskih in televizijskih programih, ki bi ji ga tako ali tako morala nameniti kot osrednja medijska ustanova nacionalnega pomena tako zaradi nujnega preseganja zgolj komercialnih glasbenokulturnih vsebin kakor zaradi podpore nacionalnemu kulturnemu ustvarjanju, kar rock and roll na Slovenskem nedvomno je.
Za večino festivalov velja, da so vsebinske brkljarije »za vsakega nekaj«, ki se ne zavedajo, da so obenem »za vsakogar nič«, cilj pa je navadno (mladostniška) veselica. S tem ni nič narobe, ker vsaka stvar potrebuje temelj, zato so veselice, takšne in drugačne, tako ali tako temelj vsakega kulturnega dogajanja – tudi družbeno priznanega ali elitnega, le da tega nihče ne pove na glas. Toda na temelju stoji stavba kulturnih vsebin, izbora in ponudbe, ki so presežek veseličenja in lahko ponudijo tudi dobre ali bogate kulturne vsebine v takšni ali drugačni meri. Ravno to pa je pomembno za komunikacijo ustvarjalcev rokovske kulture na Štajerskem s širšim okoljem.
V okviru družabne funkcije polpikniškega ozračja se bo na dvorišču pred dvorano Gustav in v njej danes razvil niz rokovskih zvokov nastopajočih štajerskih skupin: Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, ramonesovskih Malo Morgen, punk rock and rollerskih Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerskih veteranskih samorastnikov CZD (Center za dehumanizacijo). Vsebinsko ne gre za presek ali pregled dogajanja, ampak za predstavitev široke palete pristnega domačega rokovskega prizadevanja, če je to podmazano s talentom in z vztrajnostjo, pa je lahko tudi kakovostno. Kaj je boljšega kot neobvezujoči družabni okvir določenih in prepoznavnih kulturnih vsebin, ki v okviru druženja ponuja kulturno izkušnjo in vsebine?
Zato je lahko obisk takšnega dogajanja, kakršno bo danes zvečer v mariborski Pekarni, zelo dobrodošla popestritev in obogatitev poletnega kulturnega živžava, za ljudi nasploh pa dober način seznanjanja z rockom domačega okolja in našo kulturo rocka. To v času medijskih prenapihnjenosti odtujenih in odtujevalnih množičnih dogodkov prinaša okus po pristnosti manjših kulturnih krogov, datumsko pa spominja na nekdanji dan mladosti in obilico prireditev, ki so na 25. maj in okrog njega slavili mladost in njen vitalizem. Oboje ima z ustvarjalnostjo nasploh zelo zelo veliko opraviti ne glede na biološko starost ustvarjalcev.
Marjan Ogrinc

Za prenovo Pekarne

Žurnal, 24.Junij 2005

MOM je v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala natečaj za prenovo Pekarne Magdalenske mreže. Udeleženci natečaja za idejno arhitekturno rešitev prenove so bili k sodelovanju povabljeni. Projekte so oddale 4 skupine, žirija pa je predlagala podelitev dveh prvih nagrad. Projek ti so na ogled v Hladilnici v Pekarni.


Avtorji nagrajenega projekta

Pekarna: Težave v sedanjosti nasproti sanjskim načrtom za prihodnost

Večer, 22.Junij 2005 (pdf)

Kdaj bo obnovljena Pekarna vendarle ugledala luč sveta?

Alternativci so prostore nekdanje armade zasedli pred enajstimi leti

Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev

Borut Wenzel: "Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne"

Le malokdo je na odprtju razstave natečajnih del za obnovo Pekarne v razstavišču Hladilnica v Pekarni magdalenske mreže minuli četrtek vedel, da so alternativci na enak datum, 16. junija, vendar pred enajstimi leti, zasedli Pekarno. Enako prelomen trenutek, kot je za zgodovino objekta pomenil takrat, bi lahko rekli, da se je zgodil zdaj, ko so arhitekti predstavili svoje vizije, vendar, kot je na otvoritvi dejal predsednik komisije Andrej Šmid, upajmo, da ne bo potrebnih dodatnih enajst let, da bo Pekarna dejansko obnovljena. V času visokoletečih načrtov pa se Pekarna še vedno spopada z vrsto težavami, ki so povezane z dejstvom, da v tem trenutku še vedno nima urejenega statusa in posledično upravljavca.


Potem ko je decembra lani mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala arhitekturni natečaj, je komisija izbrala dva izmed štirih prispelih elaboratov, ki bosta pri obnovi Pekarne upoštevana kombinirano. Cilj je, da Pekarna postane sodobni kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Bojan Labović, predstojnik oddelka za kulturo v mestni občini Maribor, je po otvoritvi povedal, da bo obnova Pekarne financirana iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev. Po njegovem mnenju bi obnova v enem kosu pomenila prevelik finančni zalogaj, zato bo načrtovana fazno. "Najprej bi se morala obnoviti dvorana Gustaf, nadaljnji vrstni red pa bo odvisen od razpoložljivih sredstev in potreb," pojasnjuje Labović. Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za obnovo, zdaj še ni znano, pri izboru arhitekturnih rešitev pa so upoštevali, da so finančno sprejemljive. Kdaj bo obnovljena Pekarna dočakala luč sveta, je po besedah Labovića prehitro reči, seveda pa govorimo o obdobju več let. In kdo bo bodoči upravljavec kompleksa? "To bi morala biti produkcijsko-tehnična institucija, ki bi skrbela za sam objekt in na osnovi svojih izborov in razpisov iskala in umeščala programe v ta objekt. Upravljavec ne bi smel biti tisti, ki bi bil vsebinsko kompetenten za program, ker bi se verjetno tako zgodil programski monopol, kar pa tovrstni kulturni centri ne bi prenesli," meni Labović in na vprašanje, ali že imajo predlagane možne upravljavce, odgovarja, da je predlogov več, v ospredju pa je sicer že star predlog o možni združitvi Pekarne in Mladinskega kulturnega centra v enovit Mladinski kulturni center. Dodaja, da se ne sme pozabiti tudi na druge možne akterje, kot so Kibla in podobni.

Stanje ostaja nespremenjeno

V Pekarni pa v tem času še vedno ni prisotnega prevelikega optimizma. Do obnovljene Pekarne je očitno še daleč, v tem času pa Pekarna še vedno deluje brez urejenega statusa in posledično upravljavca oziroma je skrb za vprašanja o upravljanju kompleksa v "vmesni" fazi še vedno v pristojnosti materialno-tehnične službe mestne občine Maribor. Na vprašanje, kaj se je premaknilo od takrat, ko smo decembra pisali o težavah v Pekarni, Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, odgovarja: "Obnovitvena dela se premikajo z značilnim mariborskim tempom. Glede na nedavno sprejetje proračuna je čudež, da v tem mestu še sploh kaj deluje na področju nevladne kulturne produkcije," je povedal. Pravi, da z mestno občino, ki je lastnik kompleksa, formalno še ni bilo ustreznega dialoga o upravljavcu. Po njegovem mnenju mestna občina tudi še ni resneje pristopila k problemu začasne ureditve razmerja do uporabnikov in omogočila pogoje za normalno vzdrževanje kompleksa ter možnost porazdelitve in plačevanja povzročenih stroškov v kompleksu. "Kljub našemu prizadevanju je od leta 2002 stanje nespremenjeno. Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne. Nedavno ustanovljena Skupnost uporabnikov Pekarne, ki je poslala pisno opozorilo pristojnim na mestno občino o nevzdržni situaciji in neupravičenih ter verjetno neizterljivih stroških za občino, po več kot dveh mesecih ni sprejela niti odgovora," poudarja Wenzel. Na vprašanje, na kakšen način pa je ovirano njihovo delo zaradi počasnega postopka obnovitvenih del, pa Wenzel pravi: "S tehničnega vidika glavni problem predstavljajo posodobitev sanitarij, ogrevanje in razsvetljava. V preteklih letih bi lahko večino navedenega uporabniki začasno uredili sami, vendar le, če bi prejeli potrebno soglasje lastnika."

Nataša Rižnar

Falter 24/05

Pekarna vabi amaterske izvajalce

Večer, 16.Junij 2005

V poletnih mesecih v mariborskem multikulturnem centru Pekarna ne bo zatišja, ampak bodo namenjeni predstavitvam skupin in posameznikov, ki se ljubiteljsko in nepoklicno ukvarjajo z glasbo ali odrsko umetnostjo. Na Gustafovem malem odru bodo lahko nastopili vsi, ki se želijo predstaviti širši javnosti, ne glede na zvrst. Edini pogoj je, da se predstavljajo kot popolni amaterji.Sodelovanje je dovoljeno sicer tudi profesionalnim izvajalcem, a le na področjih, s katerimi se sicer ne ukvarjajo poklicno. Program vsakega izvajalca naj traja okrog 30 minut, zaradi majhnosti odra pa sta lahko na njem le dva hkrati. Najbolj uspešne predstave bodo ponovili na posebnem večeru. Nastopi se bodo začeli v petek, 1. julija, ob 21.30, na improviziranem odru pred dvorano Gustaf, in jih bodo prirejali vse do konca avgusta. Izvajalci za nastope ne prejmejo honorarja, drznost in smisel nastopajočih za humor sta obvezna, pobiranje prostovoljnih prispevkov pa ni izrecno prepovedano. Prijaviti se je mogoče na elektronska naslova natasa@pekarna.org ali marjan@pekarna.org, ob prijavi je treba na kratko opisati zvrst nastopa (če se jo sploh da opredeliti), tehnične zahteve (te naj bodo minimalne) in osebne podatke nastopajočih (ime, priimek, telefon, elektronski naslov...).
Darinko Kores Jacks

Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja

Zmagovalna rešitev avtorjev: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek
- Pogled na preureditev kompleksa hladilnice in dvorane Gustaf z vstopnim obmocjem

Predlog Passeggiata, avtorja Stojan Skalicky in Črt Čuček - prikaz celotnega območja

Predlog Passeggiata, avtorja Stojan Skalicky in Črt Čuček - prikaz celotnega območja

Prenova območja "Pekarna" v Mariboru

Večer,16.Junij 2005 (pdf)

Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja

Od vojaškega kompleksa prek skvota do centra mladinske kulture

Otvoritev razstave natečaja nocoj ob 19. uri v prostorih Hladilnice v kompleksu Pekarne

Kompleks nekdanjega oskrbnega skladišča s pekarno je bil sprva zasnovan za vojaške potrebe. Zaznamuje predel med Jezdarsko ulico in železniško progo kot zaprt skupek skladišč in dveh pekarn, zgrajen pred letom 1897 kot Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. Spočetka umeščen v Magdalensko predmestje z direktno navezavo na železnico je kompleks danes popolnoma integriran v mestni organizem ter z odhodom Jugoslovanske ljudske armade demitaliziran. Leta 1994 je zaseden s strani Magdalenske mreže - neformalnega združenja mladinskih organizacij in kulturnih ustvarjalcev - z namenom zagotovitve prostorov za potrebe mladinske kulture.

Sedaj v kompleksu deluje 11 društev, 1 zavod, 1 fondacija, 1 verska skupnost ter variabilno število neformalnih skupin in posameznikov, delujočih predvsem na področju kulture (civilne pobude, slikarji, glasbene skupine, kiparji). Trenutne dejavnosti generira Zavod Pekarna, s prenovo pa bo vanj umeščen tudi Mladinski kulturni center, ki danes nima lastnih prireditvenih prostorov.

Vabljen arhitekturni natečaj

Decembra 2004 je Mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala vabljen enostopenjski anonimni arhitekturni natečaj z namenom pridobiti čimbolj kakovostno osnovo za izvedbo prenove kompleksa ter ustvariti novo produktivno okolje za samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Za oceno natečajnih del je bila imenovana komisija v naslednji sestavi: Andrej Šmid, u. d. i. a. (predsednik komisije), mag. Bojan Labovič, dipl. režiser in Jolanda Bizjak, u. d. i. g. (oba za naročnika), mag. Tomaž Kancler, u. d. i. a. in Dejan Štampar, u. d. i. a. (oba za Društvo arhitektov Maribor), konzultanta Borut Wenzel kot predstavnik Zavoda Pekarne magdalenske mreže in Dragica Marinič kot predstavnica MKC ter skrbnik natečaja Simon Tekavec u. d. i. a.

Natečajne rešitve

Štirje prispeli natečajni elaborati so avtorsko delo mlajših arhitektov oz. avtorskih skupin. Žirija je predložila podelitev dveh prvih nagrad ter tako avtorjem elaborata pod šifro 745398 jamči avtorsko sodelovanje pri izdelavi projektov prenove območja Pekarne, razen za objekta Lubadar in Upravna stavba, kjer se sodelovanje jamči avtorjem elaborata pod šifro L1940P.
Zmagovalna rešitev pod šifro 745398 je delo vabljene avtorske skupine iz Maribora v sestavi: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek. Projekt prenove predvideva prevrednotenje obstoječih kvalitetnih elementov in predelavo vseh ostalih. Kakovost rešitve je v trajnostni zasnovi nadaljne regeneracije kompleksa mladinskega centra tako, da se ohranijo osnovna prostorska razmerja, ob tem pa odpravijo vse obstoječe funkcionalne zadrege. Cilj elaborata je zmanjšati strukturiranost elementov v prostoru in s tem raznolikost celote, barve in materiali se poenotijo, nova homogena podoba pa posreduje občutek udobja. Dvorana Gustaf kot najpomembnejši objekt centralizira osrednji prostor, ohrani se ostenje in uporabi zaradi akustičnih lastnosti. Uprava se prestavi v objekt Hladilnice, ki je lociran centralno v samo jedro dogajanja, z vzhodne strani se izvede novo vstopno območje v kompleks. Objekt Pekarne ohranja sedanjo prostorsko rabo, v zgradbi Uprave pa se predvidijo prenočitvene zmogljivosti. Lubadar ostane nespremenjen po zunanjem izgledu, fleksibilno notranjost v obliki lofta pa zaznamujejo premične predelne stene. Projekt vzpostavlja nov koncept prostih površin, obdeluje območje kot celoto in ga žirija predlaga kot nosilca bodočih posegov v območje Pekarne.
Zmagovalna rešitev pod šifro L1940P je delo projekt vabljene avtorske skupine v sestavi: Danijel Čelig, Jurij Maleševič, Miha Pešec in Kristina Rakušček. Osnovna kakovost elaborata je premišljen izkoristek vseh urbanističnih možnosti in njihova aplikacija v arhitekturnem smislu: projekt predlaga novogradnjo ob Žitni ulici na mestu objekta Hladilnice in Pekarne, kar v samo dogajanje območja z odprtostjo parterja pritegne tudi Magdalenski park. Objekta Lubadarja in Uprave se rekonstruirata in dajeta območju trdnost zgodovinskega okvirja. Obnova Lubadarja navzven ohranja svojo podobo, znotraj pa umestitev raznih vsebin kvalitetno rešuje z osrednjo zenitno osvetlitvijo skozi vse etaže. Dvorana Gustaf je novogradnja v celoti, Upravna stavba izkazuje primernost rešitve z nadzidavo, vertikalno funkcionalno razdelitvijo in zrelimi tlorisnimi rešitvami.
Predložena rešitev opisuje nasprotja, ki se dopolnjujejo, in sicer obstoječi rekonstruirani objekti s historično govorico ter novograjeni z dematerializirano. Skupen imenovalec obeh je njihova uporabnost.

Rešitev pod šifro Tepih je delo naslednjih avtorjev: Gašper Medvešek in Tomaž Ebenšpanger. Območje se obravnava kot večnamenska ploščad urbane mestne kulture, ki se osmisli z razporeditvijo predlaganega programa v obstoječ stavbni fond tako, da ga v največji možni meri ohranja in prenovi. Pečat elaborata je rušitev dvorane Gustaf, ki jo avtorji potopijo v podzemlje in se s tem ognejo vplivov hrupa na okolje ter hkrati odprejo proste površine - veliko dvorišče kot "preproga" korenito redefinira kompleks, saj poveže dve prosti površini dvorišča in parka. Javni prostor tako dobi karakter združevanja različnih dogodkov na enotni površini.

V arhitekturnem smislu se ohranijo vsi ostali objekti, pridobi se nova urbana situacija.

Rešitev pod šifro Passeggiata je delo naslednjih avtorjev: Stojan Skalicky in Črt Čuček. Vodilo rešitve je povezovanje posameznih objektov v zaključen organizem, kar se izvede z mostovži med etažami vseh obodnih objektov, ki omogočajo komunikacijo med različnimi funkcionalnimi sklopi. Dvorana Gustaf je kot generator kompleksa zasnovana kot mehka transparentna struktura. Polprosojna polnila fasade zabrišejo mejo med zunanjim in notranjim prostorom ter ustvarijo vso dvorišče kot osrednji prireditveni prostor.

Upravna stavba se nadzida tako, da se višina venca ujema s sosednjim objektom in tvori niz zgradb ob železnici. Z novogradnjo na mestu Pekarne se zaključi kompleks proti jugovzhodu in s prehodom med Hladilnico naveže na Magdalenski park.
Vsi predstavljeni projekti so prinesli kvalitetne rešitve, ki predstavljajo globja razmišljanja o bodoči podobi območja. Arhitektura tukaj ni le prostorsko kombiniranje oblik in njen tvorec ni tisti, ki pozna le tehnične in metodološke zakonitosti. On bere sintakso področja, občuti kompleksnost in principe, po katerih je ustrojeno, da se lahko prepusti domišliji ustvarjanja.

Mladinska kultura kot generator vsake družbe bo tako tudi v Mariboru dobila svojo priložnost, umeščeno med izvirnost oblike, izpolnjevanje programskih zahtev, vpetost v širši prostor, a determinirano s prioriteto možnosti realizacije.

Otvoritev razstave je nocoj, v četrtek, ob 19. uri v prostorih Hladilnice v kompleksu Pekarne.
Mateja Pocajt

Razstava o prenovi Pekarne

Večer,15.Junij 2005

Mestna občina Maribor in Društvo arhitektov Maribor vabita jutri, v četrtek, ob 19. uri v razstavišče Hladilnica Pekarne Magdalenske mreže na ogled razstave elaboratov arhitekturnega natečaja za prenovo kulturnega kompleksa Pekarne.

Na nagi riti dan

Spekter,8.Junij 2005

Ko entuziazem gleda čez ušesa, ko študijske obveznosti niso dovolj, ko je nasmeh na obeh straneh reke Drave, ko začne trava rasti in sonce žgati, takrat je razlogov za razuzdano spomladansko ustvarjanje in rajanje več kot dovolj.17. maja se je v organizaciji Emper KUD in sodelovanju z Akademijo za umetnosti UM (v ustanavljanju) in multikulturnim centrom Pekarne Magdalenska mreža zgodil ustvarjalen Na nagi riti dan.Študenti Oddelka za likovno umetnost so se razdelili v skupine, ki so v Pekarni ves dan ustvarjale na temo Adam in Eva pod drevesom spoznanja, in sicer na področju slikarstva, kiparstva, risanja in grafike. Lepemu vremenu in dobri organizaciji je na platoju Pekarne uspelo navdahniti kar 80 ustvarjalcev, razvrščenih v 15 skupin. Tja so prihajali opremljeni z materialom, ki so ga čez dan transformirali v likovno delo. Bili so odpadni kosi železa, uničeni dežniki, jabolka, cevi, avtomobilske gume, kosi lesa, manjkal ni niti varilni aparat. Spet drugi so prinesli platna, akrilne barve in slikarska stojala. In tretji: računalnik, kamero in fotoaparat.Vsaka skupina si je nadela ime in se prijavila na infostojnici. Sledilo je razvrščanje po prizorišču, koncentracija in improvizacija, druženje in sproščanje, sonce, ritmi rokenrola in pivo. Krasno ustvarjalno vzdušje je dvorišče Pekarne spremenilo v pravi odprti atelje. Popestritev so bile tudi stojnice Mine (Mariborske mladinske informacijske ambasade), antikvariata Pisana beseda, Kluba mariborskih študentov, bukvarne Ciproš in Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru v ustanavljanju. V dvorani Gustaf pa so se ves dan odvijale projekcije iz arhiva Oddelka za likovno umetnost, art videi in videodokumenti.

Okoli enajste ure so se pridružili še dijaki I. in II. gimnazije pod mentorstvom profesorice za likovno umetnost Natalije Rojc Črnčec in skupina učencev iz osnovne šole Janka Padežnika pod vodstvom učiteljice Andreje Javernik. Organizatorji so učencem nudili barve, čopiče in kartone, gimnazijci pa so si material poiskali kar sami v okolici prizorišča. Vseskozi so bili pri dogajanju prisotni tudi profesorji Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so sestopili s piedestala in na glavo obrnili običajno razmerje študent – profesor. Tako je bil tudi uresničen eden od temeljnih ciljev dogodka. Vsak udeleženec in obiskovalec si je lahko na prizorišču na majico ali hlače nalikal znak celostne podobe dogodka, ki sta jo oblikovala Matic Brezovšek in Domen Rupnik. Temo dneva so določili profesorji. Stvaritve je strokovna žirija (izr. prof. Oto Rimele, spec., izr. prof. Samuel Grajfoner, spec., in Lucijan Jošt, študent) ob zaključku dneva ocenila. Dela so bila samostojno razstavljena na platoju Pekarne in v dvorani Gustaf. Ob odprtju razstave in razglasitvi nagrajencev je bilo poskrbljeno za kratek program, ki ga je vodil Matic Brezovšek, besedo je imel tudi član žirije profesor Rimele. Za izvirno sceno sta poskrbeli absolventki Oddelka za likovno umetnost Ana Pečar in Vesna Krebs, ki sta v živo miksali videomaterial, ki je nastal tekom dneva. Strokovna žirija, ki je po besedah profesorja Ota Rimeleta merila predvsem delovno temperaturo, je imela vsekakor težko delo. Na koncu pa se je odločila, da prve nagrade ne podeli, drugo izroči skupini Bučke, tretjo pa skupini No name. Žirija se je glede na okoliščine odločila, da podeli tudi izjemno nagrado dvema skupinama s I. in II. gimnazije Maribor – razstavni termin v galeriji Media Nox. Podelitve nagrad se je udeležil tudi častni gost, dekan Pedagoške fakultete red. prof. dr. Bojan Borstner.
Vizija organizatorjev Na nagi riti dneva je dogodek razširiti na večdnevni festival, ki bo gostil tudi glasbenike in študente z drugih likovnih šol in akademij drugih držav. Ker pa bo tak festival organizacijsko in predvsem finančno zahtevnejši, že sedaj apeliramo na vse potencialne donatorje in sponzorje. Ob tej priložnosti tudi iskrena hvala vsem sponzorjem prvega Na nagi riti dneva, še posebej pa gre zahvala strokovni in moralni podpori Centra za umetnosti UM in Akademije za umetnosti UM v ustanavljanju.
Na nagi riti dan je dokaz, da študenti likovne umetnosti kljub visokemu letenju znajo poskrbeti za vse potrebno pred pristankom na nagi riti. Prihodnja leta in z ustanovitvijo AUM nas bo še več, ki se bomo zavzemali za to, da bo mesto Maribor ne samo univerzitetno mesto, ampak tudi kulturna prestolnica.

Domen Rupnik