Evropski evri niso pomirili pekarnarjev - Dnevnik, 27.05.2009

Evropski evri niso pomirili pekarnarjev

Če jih vodstvo mariborske občine ne bo upoštevalo kot enakopravne partnerje, bodo uporabniki z zasedbo preprečili napovedano prenovo Pekarne

Slovenija - Sreda, 27.05.2009 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Evropski strukturni sklad bo za prenovo upravne stavbe Pekarne soprispeval 800.000 evrov, prvo lopato pa naj bi v mariborskem centru alternativne kulturne produkcije zasadili že avgusta. A te vzpodbudne novice pri večini nevladnih in neodvisnih uporabnikov Pekarne ne sprožajo navdušenja. Počutijo se namreč izigrane in odrinjene od (občinskih) centrov odločanja.

Dialog ali okupacija

Zato napovedujejo, da bodo zasedli bivši vojašniški kompleks in preprečili prenovo upravne stavbe, če jih občinarji ne bodo upoštevali kot enakopravne partnerje in ne bodo prisluhnili njihovim pripombam ter zahtevam.

V Maribor je včeraj prišel minister za šolstvo Igor Lukšič podpisat pogodbo o sofinanciranju omenjene naložbe, sopodpisnik pogodbe pa je bil Aleš Novak, direktor občinskega zavoda Mladinski kulturni center (MKC), ki v tem projektu nastopa kot investitor. Predstavniki neodvisnih ustanov, ki naj bi jim bila namenjena ta naložba, v uradnem protokolu niso sodelovali. Vabljeni so bili zgolj kot "splošna javnost". Kljub temu so se udeležili dogodka; Lukšiču so izročili dopis, v katerem ga prosijo za pomoč.

"Vsak denar za alternativno kulturo je dobrodošel, zato smo podpisa pogodbe - četudi smo zanj izvedeli šele dan prej - veseli. Hkrati pa smo zelo zaskrbljeni zaradi načina, kako se pristopa k prenovi," je vsebino dopisa komentiral Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno. "Dosedanja dejanja občinskega urada za mladino namreč dokazujejo, da odgovorni ne razumejo, kaj je enakopraven partner, civilni dialog, samoomejevanje vladnega sektorja, transparentnost, javno dobro..."

Ugodnosti za vse, razen za pekarnarje

Ministru so razkrili še podatek, da je v predpogodbi, s katero je MKC pridobil 800.000 evrov, tudi razdelek, s katerim so številne organizacije pridobile možnost ceneje uporabljati storitve bodočega mladinskega hotela. "O teh pogodbah nismo vedeli nič, dasiravno so bile podpisane že sredi februarja, obenem pa so jih ponudili v podpis izključno organizacijam, ki v Pekarni ne delujejo," je ogorčen Kosi. S tem ravnanjem so občinarji po mnenju Odbora izničili vsakršno možnost, da bi bil MKC primeren za upravljanje obnovljenega kompleksa.

Dodatno skrb pri uporabnikih povzroča dejstvo, da sploh še ni jasno, kam in kako jih bodo preselili v času prenove, ki naj bi se zagnala že avgusta. "Če ne bomo imeli vseh garancij za ohranjanje produkcije in možnosti nadaljnjega razvoja vsebin, ne bomo zapustili Pekarne. Trenutno teh garancij še ni," poudarja Kosi.

Vrednost projekta prenove Pekarne je ocenjena na 7,3 milijona evrov. Denar je za zdaj zagotovljen samo za novo upravno stavbo in vanjo vključen youth hostel. Kljub temu župan Franc Kangler obljublja, da bo Pekarna v celoti prenovljena do leta 2012. V njej naj bi uredili osrednji avditorij z 250 sedeži oziroma 800 stojišči, galerijske, klubske, seminarske in gostinske prostore, petnajst ateljejev, vselil pa naj bi se tudi studio Radia Marš.

Pekarno pod budno oko starejših - Večer, 27.5.2009

Pekarno pod budno oko starejših

Ob podpisu pogodbe o sofinanciranju prenove kulturnega kompleksa so pekarnarji ministru Igorju Lukšiču predali pismo proti vladno-vladnemu partnerstvu

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in direktor Mladinskega kulturnega centra Maribor Aleš Novak sta včeraj dopoldan v prostorih mariborske občine podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo. Za projekt mladinskega hotela, ki predstavlja prvo fazo dobrih sedem milijonov evrov vredne prenove kulturnega kompleksa Pekarna, je tako zagotovljenih 800 tisoč evrov.



"Storili bomo vse, da bo Pekarna do leta 2012 obnovljena v takšni meri, kot jo mesto potrebuje za izvedbo evropske prestolnice kulture, ne glede na finančno krizo in prilive občin," je dejal župan Mestne občine Maribor (MOM) Franc Kangler. "Državi ni težko podpirati dejavnosti, ki ima pred sabo vizijo in podporo lokalnih akterjev. Država se tej podpori ne more izogniti," je med drugim povedal Lukšič. Medtem ko je govoril, da se "mlada generacija mora socializirati kot misli, da je prav", pri postavljanju na noge pa potrebuje svoje prostore, je omenil, da naj "mlada generacija živi po svoje, ampak pod budnim očesom starejših". Predstavniki Pekarne, veseli, da mladinska kultura prejema denar, a razočarani, ker so bili k dogodku vabljeni tik pred zdajci, šele v ponedeljek popoldan, so se ob ministrovih besedah zdrznili še drugič. Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno je poudaril, da izjava potrjuje prav to, proti čemur se kot nevladniki borijo: "Namesto dejansko, se nevladni sektor v proces vključuje nominalno. Odgovorni ne razumejo konceptov enakopraven partner, civilni dialog, samoomejevanje vladnega sektorja, transparentnost, javno dobro ..."



Proti vladno-vladnemu partnerstvu so pekarnarji ministru Lukšiču in direktorju Urada RS za mladino Petru Debeljaku, obkroženima s (pre)številnim spremstvom, predali pismo, v katerem odgovornim občinarjem, posebej Uradu za kulturo in mladino MOM očitajo nekompetentnost, aroganco, ignoranco: "Sredstva, namenjena neodvisni kulturi, se prelivajo iz enega javnega žepa v drugega, z očitno namero slabitve nevladnikov. EU direktiv za razvoj nevladnega sektorja nima smisla navajati, saj bi delovale kot farsa." Očitki so padli tudi na prijavno dokumentacijo razpisa Urada RS za mladino za upravno stavbo, s katero je MKC pridobil 800 tisoč evrov. "O predpogodbah, ki bodo podpisnikom omogočale cenejšo uporabo storitev mladinskega hotela, nismo vedeli nič, četudi so bile podpisane sredi februarja. Med podpisniki so le zunanje organizacije - društvo Osmica, PIP, Mestni mladinski svet Maribor, II. gimnazija, ki v Pekarni ne delujejo in trenutno nimajo rezidenčnih programov," navajajo aktivisti.

NINA AMBROŽ

Magični kalejdoskop - Bonbon torek 12. maj 2009

Kolaždogodkov - Spekter, maj 2009

Infopeka - Štipendije - Spekter, maj 2009

Tudi formalna potrditev EPK 2012 - Delo, 13.05.2009

Tudi formalna potrditev EPK 2012

Se Tomaž Pandur vrača v Maribor?

Mariborski župan napovedal ustanovitev »evropskega gledališča« s sedežem v nekdanji kaznilnici

Zdaj tudi formalno ni več nobenega zadržka, da Maribor leta 2012 ne bi nosil naziva Evropske prestolnice kulture, saj je svet ministrov za kulture evropske skupnosti včeraj potrdil sklep o imenovanju Maribora in portugalskega Guimarãesa. Mariborski župan Franc Kangler je ob tem izrazil zadovoljstvo, zdaj pa se po njegovih besedah začne konkretno delo, najprej s sestavljanjem ustrezne organizacijske oblike za izpeljavo projekta, saj se začasnemu sekretariatu za pripravo EPK s formalno potrditvijo v Bruslju mandat izteče.

Na čelu začasnega sekretariata je bil direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina, mariborski župan pa pričakuje, da bo projekt vodil tudi v novi organizacijski obliki, torej neke vrste podjetju, ki ga bodo Maribor in partnerska mesta ustanovili skupaj z ministrstvom za kulturo. Dosedanje sodelovanje z ministrico za kulturo Majdo Širco je Kangler ocenil kot dobro, do začetka junija pa morajo definirati skupno organizacijsko obliko za izvedbo EPK, ki bo jasno določala pristojnosti, obveznosti ter seveda tudi finančne vložke mesta in države.

Pred kratkim je državni sekretar ministrstva za kulturo Stojan Pelko napovedal, da bo ministrstvo podprlo gradnjo nove mariborske moderne galerije, medtem ko bo druge velikopotezne infrastrukturne načrte mesta z razpoložljivimi sredstvi težko izpeljati. Kangler je prepričan, da to ne bi smel biti prevelik problem, saj so na zadnjem sestanku predstavnikov mest, ki bodo v prihodnjih letih izpeljala projekt Evropske prestolnice kulture, jasno povedali, da recesija njihovih načrtov ne sme okrniti.

Sicer pa je bil letos v Mariboru že odprt kulturni center Karantena, še letos bo obnovljen Naskov dvorec, prihodnje leto se obeta otvoritev nekdanjega minoritskega kompleksa z lutkovnim gledališčem, pripravljen je program obnove centra Pekarna, pa tudi projekt nove koncertne dvorane po Kanglerjevem mnenju ne bo ostal le na papirju. Ob tem je mariborski župan postregel še z novim projektom; pred časom si je v Madridu ogledal predstavo Hamlet v režiji Tomaža Pandurja in v produkciji Teatra Español, zato se je odločil, da bo do leta 2012 v Mariboru zaživelo tako imenovano »evropsko gledališče«; kdo vse bo pri projektu sodeloval, ni želel razkriti, a menda je med osrednjimi partnerji prav Tomaž Pandur, lokacija za predstave pa je po neuradnih podatkih nekdanja mariborska kaznilnica na Titovi cesti.

Vladimir Rukavina je bil včeraj glede vodenja projekta EPK še nekoliko zadržan. Pripravljen je sicer prevzeti odgovornost, pravi, vendar je to odvisno od organizacijske strukture, saj v primeru ustanovitve javnega zavoda direktorskega mesta ne more prevzeti, ker ne more opravljati dveh istovrstnih funkcij.

Peter Rak

Šola politične pismenosti - Vest.si, 08.05.2009

Vabilo - Miha

8. maj 2009 ob 13:23 | Vest |

Zofijini ljubimci – torej ljubitelji modrosti smo nastali v želji po širjenju humanistične misli. Naš glavni cilj je bil animiranje družboslovne in filozofske srenje v Mariboru. V letu 2001 je iz civilno-družbene iniciative nastalo društvo – tako se vam danes predstavljamo kot Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike.
Naše delovanje je usmerjeno k trem ciljem: prvič – želimo prispevati k razvoju humanistike, zlasti h kritični in argumentativni analizi dogodkov, drugič – trudimo se opozarjati na ideologeme, ki ob odsotnosti refleksije prevladujejo v ideoloških sferah ter tretjič – zainteresirani javnosti želimo dati možnost aktivnega pisanja in družbene refleksije.
Dejavnosti Zofijinih ljubimcev vključujejo tri stalnice: cikluse javnih predavanj in okroglih miz z eminentnimi predavatelji iz področja humanistike, izvedbo rednih tedenskih oddaj na radiu in kritične prispevke v medijih, občasno pa tudi enkratne druge dejavnosti družbenega aganžmaja.

Trenutno je naša osrednja dejavnost izvajanje Šole politične pismenosti, ki vsako sredo ob 19h poteka v mariborski Pekarni.
Po Aristotelu je človek politično bitje in za normalno delovanje potrebuje skupnost. Žal pa danes apatija do političnega postaja pravi trend in ker živimo oziroma naj bi živeli v demokraciji, kjer vlada ljudstvo to za nas predstavlja velik problem. Vsak izmed nas namreč ima pravico in morda celo dolžnost, da skozi politiko soustvarja skupnost, v kateri živi.
Zaradi tega smo se v društvu Zofijinih ljubimcev odločili vzpostaviti alternativno obliko šole, kjer poskušamo s pomočjo strokovnjakov in aktivistov vsaj malo zajeziti opisani trend. Udeležencem ponujamo predavanja, delavnice, filmske - filmozofske večere, konkretne akcije, itn. Cilj »Šole politične pismenosti« pa še naprej ostaja širjenje kritičnega mišljenja in aktivno državljanstvo.

Letos želimo zlasti spodbuditi premislek o samoumevnih (ideoloških) vzorcih mišljenja. Zato smo oba semestra posvetili »razstiranju ideologij«.
Tako vas vljudno vabimo:
13. 5. bo Aleš Kustec predaval na temo: Resnica in miti o izraelsko palestinskem konfliktu
20. 5. bo Rok Kralj vodil predavanje in pogovor z naslovom: Svetovna delitev dobrin kot novi ekonomski princip«
27.5. pa bo dr. Boris Vezjak govoril o novinarski avtonomiji in oblasti

Napovednik vseh prihajajočih dogodkov, humanistične prispevke in posnetke iz naših aktivnosti pa najdete na www.zofijini.net

Miha Andrić

Slepota - Večer, 06.05.2009

Slepota

Obnova Pekarne je "le" ena izmed 25 investicij v EPK, a po proračunu nič kaj nepomembna, saj s 7,3 milijona evrov kar dostojno konkurira Lutkovnemu gledališču in Minoritom, težkim 10 milijonov evrov. Po javni predstavitvi idejne zasnove, ki se je zgodila s številčno zasedbo vpletenih, a brez Odbora za Pekarno, pa čeprav jim je MOM v javnosti večkrat priznala status "partnerja v postopku", so stare rane iz vojne za svetlejšo prihodnost sodobnega centra kulture spet zakrvavele. Drži, da je zgodovina alternativne kulture zgodovina družbenih bojev za prisvajanje in oblikovanje simbolnih in socialno kulturnih pomenov javnih prostorov mesta.



Drži tudi, da so bili alternativna kultura, socialna in socializacijska gibanja s specifičnimi življenjskimi stili in estetskimi praksami vedno motnja za avtoritarno politično oblast. Njihov največji greh je prav avtonomija in "naraven" odpor zoper uniformiranje družbe. A vse bolj se zdi, da se pekarnarji, zaradi vztrajanja pri svojem do absurda, najraje ciklično vračajo po istih poteh v zgodovino. Tako te dni znova dokazujejo, da je svet nepopoln, razkrivajo "prikrita in zatajena ozadja zglednega odnosa" lokalnih oblasti in "uporabnikov, zainteresirane in strokovne javnosti v enem", kot se opisujejo sami, ter ure dolgo pred mediji luščijo ideološke kraste iz večne vojne med nevladniki in državnimi birokrati. Za začetek konca bi lahko jasno odgovorili vsaj, če si obnove sploh želijo.



Zaradi večnega zdraharstva pa se zdi, da so se iz zgodbe že izločili glavni "investicijski guruji" EPK, vodstvo projekta pa prepustili ekipi, ki najverjetneje ni postavila še niti enostavne nadstrešnice. Zato verjetno ni naključje, da ob prvem neprijetnem vprašanju prekine tiskovno konferenco in tako ponudi več kot preveč razlogov za razvijanje teorije zarot. Če k temu prištejemo še dejstvo, da mesto vodijo ljudje, po strankarski pripadnosti in srcu zvesti kleni slovenski kulturi in gradbenim lobijem, zaradi česar se jim zdi najbolj naravno javno discipliniranje neposlušnih z opominjanjem, da bi se obnove Pekarne lahko lotili tudi brez podpore in iskanja konsenza z nevladniki, postane slaba volja slednjih smiselna. Lahko bi se res, a bi s tem sledili logiki argumenta moči in ne moči argumenta, prav to pa je tudi eden izmed osrednjih razlogov za upor civilne družbe leta 1991 in vzrok, da je Pekarna sploh nastala! In - slepec še naprej vodi slepca, pri tem pa ne opazita, da čofotata po preteklosti, slepa za sedanjost in predvsem za prihodnost.

URŠKA KEREŽI

Navdušenje in grožnja z zasedbo - Delo, 24.04.2009

Navdušenje in grožnja z zasedbo
Načrti za revitalizacijo mariborskega centra za neodvisno kulturno produkcijo naleteli na oster odpor uporabnikov kompleksa

O kulturnem centru Pekarna, nekakšni mariborski različici Metelkove, se že vse od zasedbe nekdanjega kompleksa JLA veliko govori. Načrti so vključevali tako revitalizacijo kot selitev, z zemljišči so trgovali javno in pod mizo, zdaj pa je le predstavljen program popolne prenove, s katerim bi Maribor dobil zares reprezentativen kompleks alternativne oziroma neodvisne kulturne produkcije. Predstavniki mesta so včeraj ponosno predstavili arhitekturne rešitve, medtem pa člani odbora za Pekarno načrtom ostro nasprotujejo in napovedujejo novo zasedbo Pekarne.

Načrt obnove, vreden kar 7,3 milijona evrov, je nedvomno velikopotezen. Vsi objekti bodo ne samo obnovljeni, temveč tudi rekonstruirani oziroma nadgrajeni, tako da bodo odgovarjali najvišjim standardom, stavba Gustaf, ki je zdaj osrednji objekt za kulturne prireditve, pa bo povsem nova. V popolnoma spremenjenem kompleksu bodo tako med drugim upravna stavba, osrednji avditorij z 250 sedeži oziroma 800 stojišči in najsodobnejšo odrsko tehniko, galerijski prostori, petnajst ateljejev, klubski, seminarski in gostinski prostori, mladinski hotel, tukaj pa naj bi poslej deloval tudi Radio Marš, ki bi se ga v študentskih domovih radi znebili.

Obnova naj bi potekala postopoma, končana pa bo menda do leta 2012, ko bo Maribor nosil naziv Evropska prestolnica kulture. Najprej – z deli naj bi začeli že čez štiri mesece – bo na vrsti obnova upravne stavbe, saj je za zdaj denar zagotovljen zgolj za ta projekt. Oziroma vsaj polovica, saj je Mladinski kulturni center (MKC) uspel pridobiti 800.000 evrov evropskih sredstev, denar za končanje prenove pa naj bi prav tako poskušali pridobiti iz evropskih strukturnih skladov.

Nad razvojem dogodkov pa niso niti najmanj navdušeni v odboru za Pekarno, ki so sedanji uporabniki kompleksa in realizatorji njegovega programa. Kot pravi Gregor Kosi, je komunikacija med njimi in občino zelo majhna, k razpravam jih vabijo zgolj kot zainteresirano javnost, in ne kot enakovrednega partnerja, vse pa kaže, da poskušajo favorizirati MKC kot nosilca projekta, kar kaže tudi poskus prenosa stavbne pravice, ki pa so jo uspeli v odboru blokirati. »Vodstvo mesta se skriva za nasmejanimi, samozadovoljnimi in zmagoslavnimi nastopi, ki pa imajo z resničnim stanjem in realnimi potrebami neodvisne kulture prav malo opraviti,« pravijo v odboru. Težnjam po komercializaciji se bodo uprli z vsemi sredstvi, saj lahko tako zastavljen načrt obnove v temeljih spremeni način percepcije prostora in predvsem dogajanja v Pekarni, zato se v primeru začetka obnovitvenih del iz kompleksa nikakor ne nameravajo izseliti, temveč bodo Pekarno tako kot leta 1994 ponovno zasedli.

Peter Rak

Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne - dostop.si, 26.04.2009

Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne

V petek, 24.4.2009 je odbor za Pekarno sklical tiskovno konferenco v Gustafu saj so naleteli na težavo – med občino Maribor in odborom za ohranitev Pekarne ni nikakršne komunikacije. Pekarna zahteva komunikacijo in dokumentacijo o celotni projektni prenovi Pekarne.

V načrtu evropske kulturne prestolnice kulture v Mariboru je med drugim projekt – prenova Pekarne, ki naj bi bila uresničena do 2012. Mestna občina Maribor in Odbor za Pekarno, ki naj bi skupaj »rešili« Pekarno z obnovo že precej načete infrastrukture in tako pripomogli k razvoju kulturnega življenja v našem industrijskem mestu sta na bojni nogi. No to ni nič presenetljivega, saj se že dalj časa sliši o nesložnem sodelovanju.

Tiskovna konferenca, ki je potekala v petek, 24.4.2009, ob 13.30 v Gustafu , je bila sklicana iz strani Odbora za Pekarno. »Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne« je bila tema o kateri so člani odbora za ohranitev Pekarne spregovorili in tako javno opozorili na problem komunikacije.

Prvi del konference se je dotikal odnosa in sodelovanja med mestom (MOM) in Pekarno (Odborom za ohranitev Pekarne) v drugem delu pa o investiciji in o idejnem projektu. Po besedah Ramiza (član odbora in vodja MC-ja) se je sodelovanje med »družbama« začelo kar idilično – z obljubo župana Kanglerja, da bo prenova potekala v korist Pekarne in v pozitivnem duhu sodelovanja se je sestavila projektna skupina. Projektna skupina je zaradi nesodelovanja (brez posluha za druga mnenja iz strani občine) razpadla. Med drugim Ramiz izpostavlja problem »vse skozi spreminjajočega položaja« odgovorne osebe za projekt Pekarna in priznava, da so zmedeni in ne vedo s kom sploh sodelujejo. Od 1.4.2009 pa je komunikacija tudi uradno prekinjena, Pekarna je iz strani občine morebiti le še obveščena o sledečih se dogodkih, o samih predstavitvi predelave in o nastajanju projektnega načrta pa ne vedo veliko.



No med Občino in Pekarno je na žalost kar precej nejasnosti in nepovezanosti. Škoda, saj Pekarna ni le infrastruktura oziroma hiša, ki jo je potrebno prenoviti ampak živa struktura, ki deluje in diha. Tam vsakodnevno zahajajo številni Mariborčani k raznovrstnim aktivnostim. V primeru prenove, ki se bo pričela z »upravno zgradbo« (v kateri naj bi bil tudi mladinski hostel) z že pridobljenimi 800.000 € - se sprašujem kako bo uspešno potekal projekt, ki je že v samem začetku »težaven«.

V času prenove je vsekakor potrebno predvideti primerne nadomestne prostore, ki bodo omogočili nemoteno dejavnost, kateri po besedah Odbora za Pekarno, še vedno niso zagotovljeni. Odbor opozarja na primerno fazno prenovo infrastruktur, ki se nahajajo v Pekarni in vztrajajo pri tem, da bi imeli tudi sami projektno dokumentacijo in tako bili seznanjeni z načrti prenove.

Upam, da bi bila z ureditvijo primernega partnerstva ali izgradnjo skupnega vodstva negotova situacija umirila. Pekarna je ena in edina, ne moremo je kar nekam »prestaviti«, živi in deluje na tem mestu. Za prihodnje uspešno delovanje bi bilo primerno jo vzpodbudit tudi z pozitivnim odnosom »vodij prenove«, ki bi lahko konstruktivno pristopili k uspešnemu skupnemu sodelovanju – konec koncev uspešno izpeljan projekt »Pekarna« bo pozitivno vplival na ves Maribor.

Urška BABUDER

Kakšna je resnica o obnovi Pekarne - Štajerc TV, 25.04.2009

Kakšna je resnica o obnovi Pekarne

Po javni predstavitvi projekta obnove KC Pekarne, ki so jo pripravili na Mestni občini Maribor, so svojo plat medalje predstavili še "pekarnarji".

Na novinarski konferenci, ki so jo poimenovali "Resnica o tem, kako se pripravlja obnova Pekarne", so javnost želeli obvestiti o odnosu, katerega so deležni s strani MOM.

Gregor Kosi:"Borimo se definitivno za to, da Pekarna ne bo vpisana v ta register neuspelih, delnih in še kakšnih projektov."

V Pekarni pravijo, da so že v začetku celotnega procesa bili izkoriščeni in oguljufani. Vsi pogovori med njimi in MOM so bili prekinjeni, projekta obnove Pekarne pa jim sploh še niso predstavili.

Goran Rajić:"Ni problem 800.000 evrov, problem je, da če vi hočete 800.000 evrov porabit, da morate imeti izdelane načrte, da morate vmes sprejeti investicijske dokumente, da morate imeti zaprto finančno konstrukcijo."

"Pekarnarji" MOM najbolj zamerijo polovičarstvo in neprofesionalnost, saj do vseh informacij v zvezi z obnovo Pekarne pridejo šele, ko te objavljene v medijih. Prav tako velik problem pa predstavlja selitev dejavnosti ob morebitni začetni obnove, ki je predvidena za avgust oz. september. MOM jim namreč do danes še ni posredovala nobenega konkretnega predloga, kje bodo lahko nadaljeva s svojim delom, ko bodo na območju pekarne potekala gradbena dela.

Ramiz Derlić:"Mestna občina Maribor, karkoli bomo danes povedali, karkoli smo do sedaj povedali, vedno to smatra z anapada na njih."

O predstavitvi projekta, ki ga je predstavila občina pa pravijo, da ne morejo komentirati nekaj, česar sploh še niso videli. Po njihovem mnenju še vse skupaj spominja na medijski šov, v katerem pa nočejo sodelovati.

Marko Brumen:"Ne moremo komentirati nekega, se opravičujem, medijskega šova."

"Pekarnarji" so pripravljeni tudi na najhujši scenarij in zagotavljajo, da Pekarne ne bodo zapustili pod nobenim pogojem, saj so prav v Pekarni kar 15 let gradili kulturno produkcijo mesta Maribor. Lahko se ponovi tudi leta 1994.

Marko Brumen:"Ne, ne bo šlo!"

10-letnica Markomana - Vest.si 03.05.2009.

10-letnica Markomana

Frontman ILLEGALnega kruja, Markomanom, je 18.4. vklubu K4 uradno praznoval 10 letnico delovanja izštajerskevljubljano preseljene drum n’ bass ekipe. Ideja se je pred desetimi leti rodila v mariborski Pekarni in se potem preko vmesnega postanka v ljubljanskem Subsubu ustalila v K4.
Kru je znan po temačnješem d’n'b zvoku in je podalpe pripeljal več kot 30 vrhunskih gostov ter skupno organiziral prek 100 trdih d’n'b razpaljotk. V Več o sami zgodovini kruja in report z Lifted Session dogodka pa tukaj:

Projekt obnove KC Pekarna - Spletna stran MOM - 27.4.2009

Projekt obnove KC Pekarna

Mestna občina Maribor je oktobra 2008 aktivno pristopila k projektu obnove KC Pekarna. V sodelovanju z MKC Maribor in uporabniki KC Pekarna smo projekt pripeljali do idejnega projekta. Do leta 2012, ko bo predvidoma projekt tudi zaključen, pa moramo pridobiti ostalo dokumentacijo, definirati model upravljanja in obnoviti vse objekte. Celotna vrednost obnove je 7.320.500 EUR. Po uspešni prijavi MKC Maribor na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za mladino, in s tem pridobitvi EU sredstev v višini 800.000 EUR za investicijo v Upravno zgradbo (celotna investicija v Upravno zgradbo znaša 1.590.614 EUR) bomo poskušali pridobiti del sredstev za obnovo preostalih objektov v vrednosti 5.729.886 EUR tudi iz drugih razpisov evropskih strukturnih skladov.

Konec lanskega leta smo na Mestni občini Maribor (MOM) pristopili k projektu obnove KC Pekarna z namenom vzpostavitve pogojev za delovanje sodobnega centra urbane kulture. Izhodišča za obnovo so bila naslednja:

- Obnovi se celoten kompleks KC Pekarna z namenom vzpostavitve sodobnega mladinskega kulturnega centra, ki nadaljuje s produkcijsko tradicijo javnega zavoda MKC Maribor in zasebnega zavoda Pekarne MM ter ostalih uporabnikov.

- Vzpostavi se javni prostor – mladinska kulturna infrastruktura, namenjen izvajanju programov s področja mladinske kulture in sorodnih praks.

- Zagotoviti je potrebno sofinanciranje investicije iz evropskih strukturnih skladov.

V skladu z izhodišči je Urad za kulturo in mladino MOM pregledal aktualne razpise za pridobitev evropskih sredstev in obstoječo dokumentacijo ter definiral cilj obnove celotne KC Pekarna do leta 2012.

V smislu priprave projekta, dokumentacije in prijave na razpise je župan imenoval projektno skupino, ki jo sestavljajo zaposleni na MOM, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi uporabniki Pekarne, ki so se organizirali v Odbor za Pekarno in MKC Maribor kot predstavnika mladinske kulture v MOM. Predstavniki Pekarne so k projektu povabljeni kot konzultanti glede vsebine in kot taki dajejo svoje predloge in mnenja pri definiranju vsebin KC Pekarna, prav tako MKC Maribor. MKC Maribor pa je bil povabljen k sodelovanju tudi kot prijavitelj na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za mladino, za sofinanciranje investicij v mladinsko turistični infrastrukturo. Na razpisu je bil MKC Maribor uspešen, dne 10.4.2009 pa je prejel sklep Ministrstva za šolstvo in šport o sofinanciranju projekta Investicije v mladinsko turistično infrastrukturo v Upravni zgradbi v višini 800.000 EUR.

Na MOM smo od oktobra 2008 pa do danes izpeljali postopke pridobitve investicijske in projektne dokumentacije do idejnega projekta. V začetku februarja smo skupaj s svetovalnim inženiringom pripravili popravljen Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je zaradi prijave na dva različna razpisa za evropska sredstva razdeljen na dva sklopa. Bistveno je, da se kljub delitvi na dva sklopa projekt obravnava kot celota, kar je med drugim razvidno tudi iz pridobivanja investicijske in projektne dokumentacije za celotno območje KC Pekarna. Delitev na sklope je bila potrebna zaradi pridobivanja sredstev iz dveh različnih razpisov v določenem časovnem zamiku, kar je iz vidika zagotavljanja ustrezne dinamike obnove nujno potrebno; če želimo, da se produkcija v KC Pekarna nadaljuje tudi v času obnove, je potrebno izvesti fazno obnovo in zanjo zagotoviti tudi ustrezna sredstva.

Pri pripravi investicijske in projektne dokumentacije aktivno sodelujemo z Odborom za Pekarno, ki zastopa uporabnike KC Pekarne in z MKC Maribor. Sodelovanje ocenjujemo kot izredno produktivno, saj se oba akterja aktivno vključujeta s svojimi predlogi in pripombami. Večino pripomb in predlogov smo upoštevali in so vključeni tako v investicijski kot v projektni dokumentaciji. Posebej aktiven je bil v tem pogledu v Odbor za Pekarno, saj je podal resnično kvalitetne in konstruktivne pripombe na idejno rešitev iz leta 2004.

Ocenjujemo, da se s takšnim sodelovanjem nevladnega in javnega sektorja vzpostavlja nov moment, ki prinaša nove kvalitete v širšo družbeno skupnost.

Z idejnim projektom in uspešno kandidaturo MKC Maribor za evropska sredstva smo zaključili določeno fazo projekta obnove KC Pekarna, vendar pa smo s tem šele na začetku poti. V nadaljevanju nas tako najprej čaka izdelava predinvesticijske zasnove, izdelava in potrjevanje Investicijskega programa na Mestnem svetu, izdelava projekta za gradbeno dovoljenje in drugi postopki pridobivanja dokumentacije.

Zaključek projekta obnove Upravne zgradbe je predviden konec leta 2011.

Ob nadaljnjem uspešnem in konstruktivnem sodelovanju z zainteresirano javnostjo, tudi s sedanjimi uporabniki območja KC Pekarna ter uspešno pridobitvijo EU sredstev, bi prenovljena KC Pekarna lahko predstavljala vzorčen model sodelovanja nevladnega in javnega sektorja ter odigrala pomembno vlogo v prihajajoči evropski prestolnici kulture 2012.

Nastajanje mariborskega centra sodobne kulture - 24.04.2009

Nastajanje mariborskega centra sodobne kulture

Projekt prenove Pekarne

Da bi vzpostavili razmere za delovanje sodobnega centra urbane kulture, je Mestna občina Maribor začela projekt obnove kulturnega centra Pekarna.

Iz sedanjega zavoda Pekarna naj bi se v nekaj letih razvil center sodobne kulture. Foto: Zavod Pekarna

Obnova, katere finančna konstrukcija naj bi znašala 7,3 milijona evrov, naj bi bila končana do leta 2012, potem ko je Mladinski kulturni center Maribor (MKC) na razpisu ministrstva za šolstvo in šport pridobil 800.000 evrov, je za projekt trenutno zagotovljenih 1,6 milijona evrov. Ta sredstva bodo namenjena obnovi upravne zgradbe centra, sredstva v višini 5,7 milijona evrov, namenjena obnovi drugih objektov, pa bo Mestna občina Maribor poskušala pridobiti iz razpisov evropskih strukturnih skladov.

Sodelovanje med občino in uporabniki
Mariborski župan Franc Kangler je za pripravo projekta imenoval projektno skupino, ki jo sestavljajo zaposleni na občini, k sodelovanju pa so povabili tudi sedanje uporabnike Pekarne in sodelavce MKC-ja, zadnje tudi zato, ker nameravajo v centru urediti tudi kulturno infrastrukturo za izvajanje programov s področja mladinske kulture in sorodnih praks. Uporabniki Pekarne so se povezali v Odbor za Pekarno in skupaj z MKC-jem pri projektu sodelujejo kot konzultanti glede vsebine novega centra. Na občini trdijo, da so večino pripomb in mnenj obeh teles upoštevali in jih vključili tako v projektno kot tudi v investicijsko dokumentacijo.

Mnenje 'Pekarnarjev'
Zgoraj zapisano mnenje občine pa nekoliko negira sporočilo Pekarne. Odbor za Pekarno namreč opozarja, da je občina, potem ko so kar 95 odstotkov pripomb na projektne rešitve podali ravno člani Odbora za Pekarno, komunikacijo z Odborom prekinila in se omejila na obveščanje o dejavnostih, ki pa nikakor ni ažurno. Pekarnarji opozarjajo še na nekatere pomanjkljivosti pri vodenju prenove Pekarne. Najbolj očitne so: nerealne časovnice, prilagajanje pogojem razpisov ne pa potrebnim vsebinam, neobstoj načrta za selitev v času obnove, neusklajevanje dela različnih projektantskih skupin. Pekarnarji zato opozarjajo, da se čutijo izkoriščene in ogoljufane, saj so 15 let gradili neko kulturno infrastrukturo, zdaj pa jim grozi, da bo njihovo delo razvrednoteno in uničeno.

C. R.

Kulturaža - Delo, 25.04.2009

Kulturaža

Rešitve ni

Mariborskemu kulturnemu centru Pekarna se slabo piše. Zanj pravzaprav ni rešitve. Če ga obnovijo, to ne bo več center alternativne kulture, subkulture ali neodvisne kulture (vsi ti termini so dandanes že povsem demode, ampak kako danes označiti kulturno zadevo, ki nima nič opraviti z gala premierami, kravatami, prigrizki in kvazi intelektualnim čebljanjem med odmori), če ga ne obnovijo, se bo prej ali slej sesul vase. Pekarno čaka torej transformacija v še en klasičen kulturni center ali pa morda postopen zdrs v nekakšno slovensko različico danske Christianie.

Priznam, da mi lani pri pohajanju po tej slavni skvoterski četrti v Københavnu ni bilo prav prijetno. Fotografiranje je prepovedano, sicer mimogrede dobiš v glavo kamen ali pa morda še kaj drugega, zato sem fotoaparat potisnil v torbo in poskušal zbrati čim več vtisov. Vendar je bilo teh bore malo. Pričakoval sem pač nekakšno lenobno sproščenost, neobremenjene mlade ljudi, ki med kajenjem trave denimo sadijo travo, lončarijo, slikajo, protestirajo proti globalizaciji, ameriškemu imperializmu in uporabi pesticidov pri gojenju brstičnega ohrovta, namesto tega pa je bilo med sesutimi stavbami in sesutimi avtomobili videti predvsem mrke, naveličane poglede, ki so dajali vedeti, da v svobodni državi Christianii niso nezaželeni le policisti ali mestni možje, temveč tudi drugi obiskovalci. Še zlasti novinarji. Ob tem sem se spomnil na danskega novinarja, ki je pred časom izvedel svoj eksperiment, ko se je v dobri veri, da se lahko tudi sam prelevi v skvoterja, poskusil naseliti v eni od zapuščenih hiš. In ne samo to. Da bi malo provociral, je začel pred hišo prodajati coca-colo in pomaranče iz Izraela, češ da se zaveda, da so ti produkti zaradi zločinskih ZDA in Izraela tam prepovedani, vendar se mu to zdi manj sporno kot prodajanje hašiša in heroina mladoletnikom. Požel je kaj malo razumevanja.

No, Pekarna še ni tako daleč. Tam se je mogoče povsem svobodno sprehajati, fotografirati, piti coca-colo in lupiti pomaranče z vseh koncev sveta, poleg tega se dogaja marsikaj zanimivega ali vsaj kratkočasnega, vendar stanje tamkajšnjih stavb ni tako zelo drugačno od sorodne četrti v Københavnu. To pa je moteče predvsem za stanovalce bližnjega stanovanjskega naselja, ki so ga odprli nedolgo tega. In od tod – poleg raznih nepremičninskih mešetarjenj – izvirajo tudi zamisli o preselitvi Pekarne. Ta načrt se je izjalovil, zato pa so, tipično v mariborskem slogu, zdaj mestni možje predstavili arhitekturni načrt, ki bo Pekarno spremenil v skoraj guggenheimsko razkošen kulturni center.

Kljub dobri veri, da bodo v Pekarni njihovo razkošno ponudbo sprejeli z odprtimi rokami, pa tam grozijo z zasedbo. Kar je nekoliko nenavadno, saj so jo zasedli že pred petnajstimi leti in doslej še nisem dobil informacije, da bi se umaknili z bojnih položajev. Kakor koli že, odbor za Pekarno se požvižga na načrte, ker jih mesto ne sprejema kot partnerje, glede na dosedanje slabe izkušnje z občinskimi možmi pa Pekarne ne nameravajo deliti z nikomer. Niti z Mladinskim kulturnim centrom, ki naj bi se tja preselil, niti z Radiem Marš, ki ga naganjajo iz študentskih domov, niti s planinskim društvom, kjer bi radi nadobudneže učili prostega plezanja. Lepo vas prosim, kako pa bi bil videti alter kulturni center, po katerem bi se sprehajali zagoreli planinci. Napetost se torej stopnjuje, vendar vzrokov za paniko ni. Za skoraj osem milijonov evrov težko naložbo ima mesto za zdaj le desetino te vsote, kar je povsem utemeljen razlog, da se ohladijo tako navdušenje kot zamere. Rešitve za Pekarno ni.

Peter Rak

Prestolnica 2012, puščava 2013? - Večer, 24.04.2009

Prestolnica 2012, puščava 2013?

Javna razprava ob odprtju Platforme opozorila na stalno pomanjkanje sredstev ter preslabo povezanost ustvarjalcev, stroke in politike

Igor Napast

Neuporabna Karantena

V Mariboru bo do jutri potekal festival mladih ustvarjalcev sodobnega plesa Platforma. Že pred prvo predstavo v sredo zvečer so organizatorji iz Plesne izbe v kulturnem inkubatorju pripravili okroglo mizo o pogojih ustvarjanja na področju sodobnih scenskih umetnosti v Mariboru. A razprava je že od začetka izstopila iz začrtanih okvirjev, saj se z enakimi problemi soočajo skoraj vsi kulturni ustvarjalci, še posebno "nevladniki", ki delujejo izven okrilja države ali občine. Javno tribuno je vodila organizatorka festivala Mojca Kasjak, sodelovali pa so še direktor občinskega javnega zavoda Mladinski kulturni center (MKC) Aleš Novak, koreografinja in plesalka Jasmina Križaj (Mariborčanka, ki trenutno študira v Amsterdamu), samostojna kulturna ustvarjalka Petra Kapš, kulturni producent in zastopnik "alternativske" Pekarne Marko Brumen, producentka in publicistka Jasmina Založnik (prav tako Mariborčanka, ki večinoma deluje v Ljubljani) in podžupan Andrej Verlič, na katerega so ostali naslavljali največ vprašanj, a dobili le malo oprijemljivih odgovorov.



Pogoji dela, predvsem prostori, in seveda pomanjkanje rednih finančnih virov, so glavni problemi, ki tarejo mariborske ustvarjalce. Izkušnje obeh sodelujočih "emigrantk" kažejo, da ima lokalna oblast več razumevanja tako v tujini kot v slovenski prestolnici. A po podžupanovam mnenju je prav projekt Evropske kulturne prestolnice (EPK) 2012 dobra priložnost, da se razmere uredijo. So pa udeleženci izrazili bojazen, da tudi obljubljeni rebalans letošnjega proračuna ne bo zadostoval za priprave, ki bi morale že zdavnaj steči s polno paro. Podžupan je pozval kulturnike, naj po vzoru športnikov ustanovijo nekakšno skupno telo, ki se bo lažje usklajevalo z oblastjo in njenimi strokovnimi telesi. Vsaj do konca sedanjega mandata je tudi obljubil sprejetje programa trajnega sistema financiranja. V zvezi z EPK predvideva mesto sicer le dve novi gradnji, koncertno dvorano in moderno galerijo, sicer pa naj bi obnovili in izkoristili obstoječe kapacitete, predvsem pa podprli konkretne izvedbene programe in projekte. A ostali so ob tem posvarili pred politično motiviranim razmetavanjem denarja za obnovo prostorov, ki se kasneje izkažejo kot neuporabni - navajajo predvsem primer Karantene in bojazen, da se kaj takega ne bi ponovilo v Pekarni in še kje.



V Mariboru je sicer ogromno perspektivnih ustvarjalcev, a ostajajo v "ilegali" ali bežijo v bolj spodbudna okolja - se torej ponavlja "beg možganov" in grožnja "kulturne sivine", o čemer je bilo toliko govora v 80-ih? Projekt EPK naj bi z dodatnimi evropskimi viri presekal ustvarjalni krč, a udeleženci se bojijo, da bo umetno ustvarjenemu razcvetu leta 2012 že leto zatem spet sledila "kulturna puščava". Opozarjajo tudi, da mesto kaže premalo razumevanja za ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo, pa na težave pri pravočasnem zagotavljanju lokalnih in lastnih virov, ki so nujen predpogoj za že sicer zelo birokratsko zapletene kandidature za evropska sredstva. Da gospodarstvo še posebno v sedanji situaciji ni zainteresirano za podporo kulturi, pa je tudi posledica dejstva, da - za razliko od večine evropskih držav - taka vlaganja pri nas niso davčne olajšave; pa da mesto - za razliko od Ljubljane - od investitorjev novih javnih stavb ne zahteva, da namenijo določen delež za kulturne vsebine. Udeleženci iz vrst ustvarjalcev so še sklenili, da se bodo bolje povezali, se - marketinško celo po vzoru "komercialcev" - trudili bolj organizirano senzibilizirati potencialno publiko in po potrebi izvajali na tiste, ki odločajo o delitvi sredstev, tudi civilizirane oblike javnega pritiska. Ali bo kaj od tega vsaj malce uspešno, pa je že drugo vprašanje.

DARINKO KORES JACKS

"Perverzno je še mila beseda za to" (2) - Večer, 30.04.2009

"Perverzno je še mila beseda za to" (2)

Nedavne navedbe medijev in izjave pekarnarjev v zvezi s projektom obnove kulturnega centra (KC) Pekarna zahtevajo določena pojasnila, saj mediji očitno nekritično, brez preverjanja informacij in samovoljno povzemajo izjave ter v javnosti tako ustvarjajo popolnoma izkrivljeno sliko.



Ne dolgo nazaj (oktobra 2008) so na javni tribuni v Gustafu pekarnarji od župana zahtevali obnovo KC Pekarna in navdušeno ploskali njegovemu zagotovilu, da obnova KC Pekarna bo. Zahtevali so aktivno vključitev v proces obnove, kar jim je bilo s strani vodstva Mestne občine Maribor (MOM) zagotovljeno. Tako so bili povabljeni k projektu obnove KC Pekarna vse od samega začetka. Ne kot brezplačni strokovni servis, kot sami zatrjujejo, ampak kot predstavnik mladinske kulture, ki ima interes, da se KC Pekarna obnovi tako, da bodo prostori čim bolj ustrezali dejanskim potrebam uporabnikov.



Naslednja izjava, ki je očitno izkrivljanje dejanske slike, je neobveščanje in nepošiljanje uradnih dokumentov Odboru za Pekarno (OZP). Na MOM imamo vse dokaze o pošiljanju vseh dokumentov OZP, ki so na voljo tudi medijem. Z OZP smo sproti koordinirali vse postopke v zvezi z obnovo in jih vključevali pri pripravi vseh gradiv ter v zvezi s tem izvedli serijo sestankov. Na zadnjem sestanku 31. 3. 2009 je bilo dogovorjeno, da se koordinacijski sestanki nadaljujejo po predloženem idejnem projektu.



V zvezi z izjavo OZP nas zanima, od kod OZP ideja o pogajanjih na Uradu RS za mladino v imenu MOM. Slednja namreč OZP ni pooblastila za preverjanja na Uradu RS za mladino, ampak je OZP na omenjenem uradu informacije o stavbni pravici iskal v lastnem imenu zaradi nasprotovanja ustanovitvi stavbne pravice. Kot pogoj razpisa Urada za mladino je bila določena ustanovitev stavbne pravice v korist prijavitelja (MKC Maribor), zato je Urad za kulturo in mladino pripravil predlog sklepa o ustanovitvi stavbne pravice, ki ga je mestni svet MOM sprejel. Ustanovitvi stavbne pravice je OZP ostro nasprotoval, domnevno zaradi neskladnosti z zakonodajo, ki pa je niso ugotovile ne pravna služba MOM ne pravne službe občin, ki so podelile stavbno pravico svojim javnim zavodom, ki so kandidirali na istem razpisu kot MKC. Neskladnost stavbne pravice je vprašljiva tudi glede na mnenje pravne stroke, da se stavbna pravica lahko ustanovi v korist katerekoli pravne ali fizične osebe (torej tudi v korist pravne osebe javnega prava) in da naše pravo glede tega ne pozna nobenih omejitev. Zaradi ostrega nasprotovanja OZP se je MOM odločila, da bo sama preverila nujnost stavbne pravice kot pogoj za prijavo na razpis in v zvezi s tem poiskala informacije na Uradu za mladino RS, enako, kot je to storil tudi OZP in direktor MKC Maribor Aleš Novak. Ker jasnega odgovora na Uradu za mladino RS nismo dobili, smo se odločili tvegati (zastaviti 800.000 EUR v zameno za dobre odnose z OZP) in izpeljati prijavo brez stavbne pravice z navedbo, da se bo poiskala drugačna rešitev, sprejemljiva za vse. Razlog pa ni bil v dvomu o zakonitosti tega akta, temveč izogib konfliktnemu stanju, ki v kateri koli točki projekta deluje destruktivno na samo izvedbo projekta. Neokusno je, da se sedaj v javnosti ustvarja mnenje, da je moral OZP intervenirati v imenu MOM, da bi preprečil nezakonito stanje.



Sama obnova KC Pekarna je zastavljena fazno, kar pomeni, da se obnova ne bo vršila istočasno v vseh objektih, ampak tako, da bo omogočena nadaljnja produkcija tudi v času obnove. Za čas, ko se bo posamezni objekt obnavljal, bo treba za sedanje uporabnike KC Pekarna poiskati rešitev, ki bo omogočala nadaljnjo produkcijo. Skladno s tem smo 20. 2. 2009 OZP poslali poziv, da nam sporočijo prostorske potrebe za čas obnove, ki so pogoj za pripravo plana selitve, vendar pa jih do danes še nismo prejeli. Nerealno je pričakovati, da bo MOM lahko pripravila plan selitve brez potreb, ki so povezane z izvedbo programov, in brez podatkov o uporabnikih, za katere naj bi zagotovila nadomestne prostore (OZP namreč ni želel razkriti podatkov, katere uporabnike zastopa).



Tiskovna v četrtek, 23. aprila, je bila tiskovna konferenca MOM kot nosilca projekta obnove KC Pekarna, s katero se je želelo javnosti predstaviti idejni projekt. Z vsebino tiskovne konference je bil OZP seznanjen, saj so tvorno sodelovali pri pripravi idejnega projekta, zato ni jasno, v čem se počutijo izkoriščani in ogoljufani. Povsem nekorektna je izjava OZP, da jih MOM "uporablja in zlorablja le takrat, ko ne ve, kaj bi naredili". Razlog za povabilo k sodelovanju je v želji MOM, da ne deluje oblastno, brez upoštevanja mnenj uporabnikov in ob zavedanju, da bodo obnovljeni prostori KC Pekarna nadaljevali produkcijsko tradicijo samo v primeru tvornega sodelovanja s sedanjimi uporabniki. Scenariji obnove bi seveda lahko bili tudi drugačni (npr. MOM bi sama izpeljala vse postopke brez sodelovanja OZP, zahtevala bi se izpraznitev nezakonito zasedenih prostorov).



Odprto vprašanje ostaja, kje so razlogi za tako sprevrženo navajanje dejstev, ki so v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem. Tudi prej so namreč obstajala različna mnenja med OZP in MOM, ki so izhajala deloma iz slabega poznavanja uradniških postopkov s strani OZP, deloma iz nezaupanja do obljub MOM, deloma iz dejstva, da gre za pogovore med nevladniki in javnim sektorjem, ki sama po sebi povzročajo drugačnost. Sedanje dogajanje pa je preseglo vse meje in očitno kaže na to, da nekomu obnova KC Pekarna ni v interesu. S projektom smo želeli vzpostaviti vzorčni model sodelovanja nevladnega in javnega sektorja (in ne kot navajate, da projekt JE vzorčen primer sodelovanja), ki pa se s takšnim ravnanjem vse bolj obrača v sprevrženo igro besed in blatenja MOM brez za to utemeljenih razlogov.

Alenka Šurlan, kabinet župana, Mestna občina Maribor

"Perverzno je še mila beseda za to" - Večer, 24.04.2009

"Perverzno je še mila beseda za to"

Idejna zasnova celotnega projekta za obnovo Pekarne naj bi prikrivala vzorčno (ne)sodelovanje oblasti in nevladnikov

Projekt sodobnega centra urbane kulture je v celoti vreden 7,320.500 evrov, zaključen pa naj bi bil predvidoma v začetku leta 2012.

Idejni projekt prenove Kulturnega centra (KC) Pekarna je končan, so na včerajšnji tiskovni konferenci naznanili podžupan MOM Andrej Verlič, Nina Bulatovič, vodja Urada za kulturo in mladino po pooblastilu župana, in Lidija Srebotnjak, vodja projekta, Aleš Novak, direktor MKC, Andrej Šmid iz Komunaprojekta ter projektanta Kristina Rakušček in Robert Veselko. Medtem pa so pekarnarji, čeprav naj bi jim na MOM priznavali enakovrednost partnerstva v postopku, predstavitev lahko le nemo spremljali iz novinarskih vrst. Kar naj bi bil, po njihovem mnenju, dokaz več o izkoriščanju in goljufanju mestnih oblasti.



Brezplačna strokovna služba



Gre za projekt sodobnega centra urbane kulture, o katerem smo na naših straneh že veliko pisali, v celoti vreden 7,320.500 evrov, ki naj bi bil predvidoma zaključen v začetku leta 2012. Po uspešni prijavi na razpis Ministrstva RS za šolstvo in šport, Urada za mladino je za investicijo v upravno zgradbo, ki je del kompleksa Pekarne in obnova katere naj bi v celoti znašala 1,590.614 evrov, do zdaj zagotovljena dobra polovica ali 800.000 evrov iz evropskih strukturnih skladov, iz katerih naj bi si MOM prizadevala počrpati tudi večino preostanka celotne vrednosti obnove kompleksa, kar znaša še dodatnih 5,729.886 evrov. Če pri tem ne bo uspešna, naj bi sredstva prispevala mestna občina sama, je zatrdil Verlič.



Čeprav predstavniki mestne oblasti v javnosti vsi po vrsti izražajo željo, da bi z uporabniki prostorov tvorno sodelovali še naprej, je zgodba Odbora za Pekarno o dosedanjem usklajenem delu diametralno nasprotna. Še več, če je Bulatovičeva rezultate predstavila kot "vzorčen primer sodelovanja nevladnega in vladnega sektorja", Pekarnarji trdijo, da jih na MOM uporabljajo in zlorabljajo le takrat, ko ne vedo, kaj narediti, kot nekakšno brezplačno strokovno službo. "V postopku smo v prostem času in brez plačila delovali enakovredno profesionalnemu kadru s področja strokovnega svetovanja, prispevali 95 odstotkov pripomb na projektne rešitve, zadnji trenutek ustavili nelegalen prenos stavbne pravice na MKC in se za nameček v imenu MOM pogajali z Uradom za mladino ter pojasnjevali pravno nevzdržnost stavbne pravice. Ko problem rešimo, nas izklopijo! Trenutno denimo nimamo niti enega uradnega dokumenta. Govoriti o sodelovanju je zato sprevržena logika," opozarja predstavnik Odbora za Pekarno Grega Kosi. O pometanju težav pod preprogo pa govori tudi dejstvo, da projekta, včeraj predstavljenega javnosti, v Pekarni sploh še niso videli. "To je enostavno perverzno, kar je še mila beseda za to, kar se dogaja," trdi Kosi.



Gustaf tehnično najzahtevnejši objekt



Idejni projekt naj bi bil, kljub vsemu trdijo pripravljavci, po večini z uporabniki usklajena nadgradnja izbrane idejne rešitve iz leta 2004. Čakali naj bi ga še prevetritev zainteresirane javnosti in morebitna vključitev pripomb, nato pa naj bi enak postopek sledil še pri projektu za izvedbo. Verlič zato zatrjuje, da trditev pekarnarjev o neusklajenosti ne razume, "smo pa na MOM pripravljeni zgladiti vse morebitne spore".



Če so bili prenova in načrti z upravno zgradbo, v kateri naj bi bil mladinski hotel, javnosti že nadrobno predstavljeni, so ideje za ostale zgradbe, Gustaf, Hladilnico, Lubadar in MC Pekarna novost. Dvorana Gustaf, ki bo osrednji prireditveni prostor prenovljenega območja, bo med obnovo predstavljala tehnično najzahtevnejši objekt. V njenem središču naj bi bila dvorana z zložljivo tribuno z 250 sedišči, ki se lahko, po potrebi, tudi odstrani. Vsebovala naj bi še prostore za nastopajoče s skladišči in delavnicami, snemalnimi studii in prostori za vadbo glasbenih skupin. Večnamenski objekt in dnevno središče Hladilnica naj bi vseboval večjo "plesno" dvorano, velik razstaviščni prostor v nadstropju, večjo kavarno ali okrepčevalnico, medtem ko naj bi osrednji del objekta MC Pekarna predstavljal klubski prostor z manjšo dvorano za koncertne prireditve ter gostinski in razstaviščni del, dodani pa naj bi bili še prostori za plezalno steno, društveno dejavnost in producentsko dejavnost kluba.



Še brez načrta o selitvi uporabnikov



Kam naj bi se uporabniki selili konec poletja, v začetku jeseni, ko naj bi se začela postopna obnovitvena dela, za zdaj ni jasno. "Pripraviti moramo načrt, ki bo določil nadaljevanje delovanja. Želja je, da kompleks tudi v tem času deluje kar se da nemoteno, obstajajo pa tudi nadomestne možnosti," trdi Verlič.



Ker naj bi se v kompleksu po zadnjih podatkih znašlo veliko uporabnikov, od KC Pekarna, MKC, Radia Marš in številna društva, naj bi upravljavsko funkcijo, skrb za delovanje kompleksa, urejene sanitarije, odvoz smeti, kanalizacijo, vodo..., predstavljala ločeno zgodbo od vprašanja organa ali odbora, ki naj bi odločal, kdo bo uporabnik prostorov ter koordiniral aktivnosti. "Z Odborom za Pekarno bomo poiskali rešitev, ki bo skladna z zakonom in programsko ter vsebinsko neodvisnostjo projektov," trdi Verlič. Uporabniki v Pekarni mu po dosedanjih izkušnjah le težko verjamejo, trdijo.

URŠKA KEREŽI

VIDEO: Občina in Pekarna na dveh bregovih - Večer, 23.04.2009

VIDEO: Občina in Pekarna na dveh bregovih

Današnja predstavitev postopkov za obnovo Kulturnega centra Pekarna je v Mestni hiši Rotovž potekala brez uporabnikov Pekarne. Podžupan mariborske občine Andrej Verlič je očitek, da med občino in Odborom za Pekarno ponovno prihaja do šuma v komunikaciji, kategorično zavrnil.

Marko Vanovšek

Današnja predstavitev postopkov za obnovo Kulturnega centra Pekarna je v Mestni hiši Rotovž potekala brez uporabnikov Pekarne.

Podžupan mariborske občine Andrej Verlič je očitek, da med občino in Odborom za Pekarno ponovno prihaja do šuma v komunikaciji, kategorično zavrnil. "V sodelovanju z MKC Maribor in uporabniki KC Pekarna smo zadevo pripeljali do idejnega projekta," je povedav Verlič in napovedal, da bo prenova Pekarne do leta 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture, dokončana. Pekarnarji pa se čutijo ogoljufane, saj da je vodstvo MOM potem, ko je od njih pridobilo dovolj informacij, komunikacijo z njimi prekinilo ...

Za kamero Pekarnarji danes niso bili dosegljivi, ker bodo aktualno obnovo Pekarne javno pokritizirali na jutrišnji tiskovni konferenci.

Vesna Lovrec

Vzorčen primer sodelovanja med nevladnim in javnim sektorjem - Radio Morje, 23.04.2009

Maribor

Kmalu obnova Pekarne

23.04.2009

Vzorčen primer sodelovanja med nevladnim in javnim sektorjem

Sodelovanje med mariborsko občino, MKC Maribor in uporabniki Pekarne je že obrodilo prve sadove. Danes je bil širši javnosti predstavljen idejni projekt obnove Pekarne. Prva dela na upravni zgradbi se bodo začela jeseni, saj so uspeli pridobiti 800.000 evrov iz evropskih sredstev. Nina Bulatovič, vodja Urada za kulturo in mladino, pravi, da bo imela prenovljena Pekarna pomembno vlogo znotraj projekta Kulturna prestolnica 2012, saj naj bi se do začetka tega leta obnova končala. Med drugim pa bodo lahko novi prostori predstavljali vzorčen primer sodelovanja nevladne organizacije in javnega sektorja. Sicer pa bodo na območju Pekarne zaživeli likovni ateljeji in galerije, mladinski hotel, restavracija ter vadbeni prostori za glasbene skupine in drugo.

Mestna občina Maribor predstavila projekt obnove KC Pekarne - Štajerc TV, 23.04.2009

Mestna občina Maribor predstavila projekt obnove KC Pekarne

Mestna občina Maribor je oktobra 2008 aktivno pristopila k projektu obnove KC Pekarna. V sodelovanju MOM, MKC Maribor in uporabniki KC Pekarna je projekt bil pripeljan do idejnega projekta.

Do leta 2012, ko bo predvidoma projekt tudi zaključen, je naloga MOM pridobiti ostalo dokumentacijo, definirati model upravljanja in obnoviti vse objekte.

Celotna vrednost obnove je 7.320.500 EUR. Po uspešni prijavi MKC Maribor na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za mladino, in s tem pridobitvi EU sredstev v višini 800.000 EUR za investicijo v Upravno zgradbo (celotna investicija v Upravno zgradbo znaša 1.590.614 EUR) si bodo na MOM prizadevali pridobiti del sredstev za obnovo preostalih objektov v vrednosti 5.729.886 EUR tudi iz drugih razpisov evropskih strukturnih skladov.

s

Odbor za Pekarno priboril novo zmago - Radio Študent, 16.04.2009

...Odbor za Pekarno priboril novo zmago...

Mariborska Pekarna, konkretno njihov Odbor za Pekarno, je izboril zmago v boju za avtonomijo Pekarne kot neodvisnega kulturnega Centra. Minister Lukšič je podpisal sklep o sofinanciranju investicije 'mladinska infrastruktura', kar pomeni 800.000€ za prenovo. S tem so dosegli zakonito pravno podlago, ne da bi s prenovo posegali v celovitost kompleksa Pekarne, to pa pomeni, da bo morala Mestna občina Maribor končno izvleči glavo iz peska. Več o dogajanju v Pekarni nam bo povedal Gregor Kosi.

V Mariboru zahvala mladim prostovoljcem tudi s festivalom - novice24

V Mariboru zahvala mladim prostovoljcem tudi s festivalom

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka je v sodelovanju z drugimi organizacijami v Mariboru tudi letos pripravil praznovanje mednarodnega dneva prostovoljstva mladih. Kot so poudarili organizatorji, se z njim želijo mladim prostovoljcem zahvaliti za nesebično pomoč in vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim.

Festival prostovoljstva mladih se poslavlja na poučen način - Radio Morje - 24.04.2009

Festival prostovoljstva mladih se poslavlja na poučen način.

Festival prostovoljstva mladih, ki je potekal ves pretekli teden, se danes poslavlja z javno debato, ki so jo poimenovali Mladi, kaj vas sploh ustavi? Mladi prostovoljci bodo v prvi vrsti spregovorili o tem, kaj jih žene v prostovoljno delo, s kakšnimi ovirami se srečujejo, kako v svoje vrste pritegniti čim več mladih in kaj bi zanje še lahko storila država. Glavni namen pa je pridobiti vpogled v značilnosti prostovoljnega dela mladih. Debata bo potekala ob 12.30 na srednji zdravstveni in kozmetični šoli. Sicer pa je namen festivala v prvi vrsti zahvala vsem "mladim dušam", ki skozi leto nesebično nudijo pomoč. Zadnja raziskava, ki vključuje podatke 19 organizacij, je pokazala, da v Mariboru letos deluje približno 2.000 mladih prostovoljcev, starih od 15 do 30 let.

Začel se je festival prostovoljstva mladih. - Radio Morje 20.04.2009

20.04.2009

Začel se je festival prostovoljstva mladih.

Maribor se pridružuje praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva mladih, in sicer s Festivalom prostovoljstva, ki se bo dogajal vse do petka. Na Trgu svobode poteka danes dogodek z naslovom "Ustavi se! Pridi na čaj!", kjer mladi prostovoljci predstavljajo svoje delo in mimoidoče vabijo v svoje vrste. Glavni namen festivala je, da se mladim prostovoljcem zahvalijo za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim. Praznovanje je hkrati namenjeno promociji prostovoljnega dela mladih, osveščanju javnosti o njihovih aktivnostih in povabilu mladim, da se jim pridružijo. V Mariboru sicer v 19 organizacijah deluje več kot 2.000 prostovoljcev, starih od 15 do 30 let. Največ humanitarnega dela pa opravijo na zdravstveno-varstvenem področju.

Festival prostovoljstva mladih 2009 - Delo - 22.04.2009

Festival prostovoljstva mladih 2009

Bliža se april in to je tudi čas, ko v Sloveniji in drugod po svetu na različne načine poudarjamo pomembnost prostovoljstva, predvsem prostovoljstva mladih.

V Sloveniji bomo, zdaj že desetič, organizirali Festival prostovoljstva mladih, in sicer od 20. do 26. aprila. V tem času bomo skupaj z drugimi prostovoljskimi organizacijami pripravili različne prireditve, namenjene poudarjanju pomena prostovoljstva mladih, nagrajevanju prostovoljcev in njihovi motivaciji za v prihodnje. Seveda so prireditve v okviru Festivala namenjene tudi pridobivanju novih prostovoljcev.

V Sloveniji bomo, zdaj že desetič, organizirali Festival prostovoljstva mladih, in sicer od 20. do 26. aprila. V tem času bomo skupaj z drugimi prostovoljskimi organizacijami pripravili različne prireditve, namenjene poudarjanju pomena prostovoljstva mladih, nagrajevanju prostovoljcev in njihovi motivaciji za v prihodnje. Seveda so prireditve v okviru Festivala namenjene tudi pridobivanju novih prostovoljcev.

Trenutna svetovna gospodarska kriza kliče po vključevanju vseh, da z optimizmom, dobro voljo in novimi zamislimi najdemo pot iz trenutne situacije.

Želimo si, da bi letošnji festival poudaril moč posameznika pri blaženju posledic krize, saj verjamemo, da je pot iz nastale situacije odvisna od vsakega med nami. Potrebno se je aktivirati in prostovoljstvo je najboljši način za to.

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, bo organizirala osrednjo prireditev Festivala v četrtek, 23. aprila 2009, v centru Ljubljane: dopoldne bomo organizirali delavnice za prostovoljce in mentorje, popoldne pa predstavitev prostovoljskih organizacij na stojnicah in spremljajočih odrih. Festival predvideva tudi široko in pestro dogajanje v različnih krajih Slovenije.

www.prostovoljstvo.org/festival

Ajdovščina - 17. april 2009
»Stojnica prostovoljstva in delavnice za otroke«

Bistrica ob Dravi - 24. april 2009
»Z gumijastimi rokavicami nad probleme«

Bistrica pri Tržiču - 20. - 24. april 2009
»Ustvarjalna delavnica peke«

Cerkvenjak - 21. in 24. april
»Predstavitev prostovoljstva na šoli«

Gornja Radgona - 23. april 2009
»Kreativne delavnice v Dislocirani bivalni enoti Gornja Radgona 1 in Gornja Radgona 2«

Hrastovec - 22. april 2009
»Čistilna akcija v Zavodu Hrastovec«

Litija - 17. - 25. april 2009
»Stojnica prostovoljstva«

Ljubljana - Šiška - 21. april 2009
»Pomen prostovoljstva pri vključevanju starejših v aktivno življenje«

Maribor 20. - 24. april 2009
»S Festivalom prostovoljstva mladih se v mestu Maribor tudi letos pridružujemo praznovanju«

Murska Sobota - 25. april 2009
»Predstavitev prostovoljstva v Prekmurju«

Nova Gorica - 21. april 2009
»Lokalna predstavitev prostovoljnih organizacij«

Novo Mesto - 22. april 2009
»Javna razprava: Zakaj upada prostovoljstvo«

Ormož - 20. april 2009
»Okrogla miza: Prostovoljci občine Ormož - Povežimo se in skupaj prebrodimo krize«

Piran - 20. - 24. april 2009
»Izdelovanje dekoracij za praznik sv. Jurija«

Portorož - 22. - 24. april 2009
»Medgeneracijsko sodelovanje - predstavitev dela na mednarodnem simpoziju v Portorožu«

Ptuj - 22. april 2009
»Posvet: Ali lahko prostovoljstvo prispeva h kakovosti življenja?«

Radenci - 25. april
»Velikonočni turnir v Radencih«

Slovenska Bistrica - 22. in 25. april
»Predstavitvena stojnica bivalnih enot v Slovenski Bistrici«

Slovenske Konjice - 20. - 27. april 2009
»Filmski večer«

Sopotnica pri Škofji Loki - 21. april 2009
»Čistilna akcija«

Ščavnica - 24. april 2009
»Dan odprtih vrat: VAROVANI DOM ŠČAVNICA«

Trbovlje - 25. april 2009
»Koncert Elvis Jackson«

Velenje - 18. april 2009
»Mi prostovoljci!«

Zagorje ob Savi - 21. april 2009
»Okrogla miza: Prostovoljstvo v Zagorju«

Festival prostovoljstva mladih - Dostop.si 22.04.2009

Festival prostovoljstva mladih

V Mariboru smo v ponedeljek, 20. aprila, praznovali mednarodni dan prostovoljstva mladih na Trgu svobode. Glavni namen je bil predvsem zahvala vsem mladim prostovoljcem ter predstavitev različnih prostovoljnih organizacij. Pripravljene so bile različne ustvarjalne in družabne delavnice ter zanimive športne igre.

Prostovoljci so tisti ljudje, ki namenjajo svoj čas, svoje sposobnosti in znanje za najrazličnejše projekte, vsem pa je skupno, da v zameno za svoje delo ne pričakujejo materialne koristi. Obstaja ogromno različnih aktivnosti prostovoljstva, od pomoči pri učenju, skrbi za starejše občane, varovanja pravic manjšin, zbiranje prispevkov za naravne katastrofe, do skrbi za pravice živali in še bi lahko naštevali.

Razlogov za prostovoljstvo je veliko, eden izmed glavnih je gotovo ta, da ljudje čutijo »potrebo« pomagati sočloveku, prav tako pomemben razlog je pridobivanje strokovnih znanj in izkušenj za profesionalno delo, nezanemarljiv razlog pa je tudi zabava, smeh, ustvarjalnost in pridobivanje novih prijateljev ter znancev.

Kako pa lahko nekdo sploh postane prostovoljec? Potrebna je samo volja in malo poguma, za večino prostovoljnega dela tudi ni potrebno opravljati kakšnega posebnega izobraževanja. Na vas je samo, da si izberete organizacijo, ki se ukvarja s čim kar vas zanima ter se jim pridružite. Prostovoljno delo lahko opravljate tudi v tujini kar je za študente še posebej zanimivo.

Prostovoljci so nam zaupali zakaj so se za to delo odločili, kako njihovo delo poteka, kakšne programe vodijo in pa kako le-ti v končni fazi tudi potekajo. Njihove izjave, si lahko pogledate v videu.

<br/><a href="http://video.msn.com/video.aspx?vid=3b740ba4-7106-4d5f-8efb-1b1b56928c8d" target="_new" title="Prostovoljstvto2">Video: Prostovoljstvto2</a>

Tjaša POTOČNIK, video: Matej GOZNIK

Začel se bo Festival mladih prostovoljcev - Ljubljanske novice, 20.04.2009

Začel se bo Festival mladih prostovoljcev

LJUBLJANA (Slovenija) - Slovenska filantropija letos že desetič zapored obeležuje mednarodni dan mladih prostovoljcev, 24. aprila, s Festivalom mladih prostovoljcev. Ta se bo začel danes in bo povsod po Sloveniji potekal do nedelje, osrednja prireditev pa bo v četrtek v Ljubljani. Mednarodni dan bo letos pod geslom "Nič o mladih brez mladih". Slovenska filantropija bo danes podelila tudi naziv "Ambasador-ka prostovoljstva" Barbari Miklič Türk in Boštjanu Kljunu, ki s svojim delovanjem promovirata in širita idejo prostovoljstva. V času festivala se bodo v 24 krajih po Sloveniji vrstili različni dogodki, povezani s prostovoljstvom. Pozornost letošnjega festivala bo usmerjena na moč posameznika pri blaženju posledic gospodarske krize. Ob tej priložnosti so oblikovali tudi nov slogan: "Recikliraj se - Obnovi najboljše v sebi". "Z letošnjim festivalom želimo poudariti moč posameznika pri blaženju posledic gospodarske krize, saj verjamemo, da je pot iz nastale situacije odvisna od vsakega med nami. Potrebno se je aktivirati in prostovoljstvo je najboljši način za to," so prepričani v Slovenski filantropiji. Osrednji dogodek Festivala mladih prostovoljcev pa bo v četrtek na ljubljanskem Prešernovem trgu. Trg se bo za en dan spremenil v prizorišče recikliranja vrednot s simbolično instalacijo reciklatorja vrednot, ki bo dopolnjevala predstavitve prostovoljskih organizacij, Živo knjižnico in zabavni program v izvedbi Impro lige. S Festivalom prostovoljstva mladih se tudi v Mariboru letos pridružujejo praznovanju mednarodnega dneva mladih prostovoljcev. "Organiziramo pa ga z namenom, da se mladim prostovoljcem zahvalimo za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim," so zapisali organizatorji. Praznovanje bo hkrati namenjeno promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju javnosti o programih in aktivnostih, ki jih mladi prostovoljsko izvajajo, njihovih dosežkih, motivaciji in povabilu mladim, da se jim pridružijo. V Novi Gorici Festival prostovoljstva mladih pripravljajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo in bo v torek na Bevkovem trgu. Pri Rodu Soških mejakov bodo pekli slastne palačinke. Na stojnicah pa se bodo predstavile nevladne organizacije s tega področja. Center za socialno delo Zagorje ob Savi v sodelovanju z občino Zagorje ob Savi v torek v Kulturnem centru Zagorje pripravlja okroglo mizo o prostovoljstvu v Zagorju. V Stranki mladih Slovenije menijo, da je potrebno prostovoljstvo mladih podpirati in ga spodbujati. Prepričani so, da lahko tako najbolj učinkovito pomagajo ljudem, ker brez prostovoljske pomoči ne gre več in ker družba ne more premagati vseh problemov, s katerimi se srečujejo posamezniki. V Slovenski škofovski konferenci pa poudarjajo, da je prostovoljstvo v Cerkvi na Slovenskem v največjem obsegu organizirano v okviru Slovenske Karitas, ki prek šestih škofij deluje v več kot 420 enotah z več kot 9600 prostovoljci.