Evo ga ena fotka. Več pa tukaj. All photos by Andres Gallardo/EVS
sreda, oktober 24, 2007
Radost obrata "obrnil" sto obiskovalcev
Večer, 23.10.2007
Družbenopolitični festival Pekarne gostil svetovno znanega Keitha Manna, ki opaža, da kršenje zakona prinaša rešitveNovi mariborski festival uporov Radost obrata, ki ga je organiziral zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže, se je zaključil s, po besedah kolektiva, pozitivno bilanco. "V štirih dneh, kolikor je trajal festival, je vse prireditve skupaj obiskalo približno sto ljudi. Glede na radikalne teme, ki smo jih obravnavali, in na dejstvo, da gre za začetek in našo prvo akcijo, je izid velik uspeh," je povedala Urška Breznik iz Pekarne in napovedala, da bo festival z družbeno odgovornimi vsebinami ljudi "obračal" ponovno spomladi.Nizkoproračunska produkcija, ki se odreka blefiranju in posega v družbenopolitično tematiko "in medias res", je postregla s presežki. Med njimi sta nedvomno britanski ljubitelj živali Keith Mann in domačin Primož Vallant, ekolog in pohorjefil, kot mu radi rečejo prijatelji. Nič manj na ostrini nista bili predavanje Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec in Gaje Lašič o gensko spremenjenih oziroma frankensteinovskih organizmih in predavanje društva Humanitas o pošteni trgovini in globalni soodvisnosti. Alternativa neuravnoteženemu mednarodnemu trgovinskemu sistemu, ki temelji predvsem na izkoriščanju naravnih in človeških virov, je koncept pravične trgovine, ki udeležencem zagotavlja pravično plačilo.Sobotnemu iskanju pohorskih "pošasti" je nekoliko zagodlo vreme, saj je skupino aktivistov, ki so lovili uničevalce narave, na Pesku pričakal sneg. Vodja zelenoljubih lovcev Primož Vallant je izpostavil štiri ključne grehe: "Famozni, najmanj 17-tonski stroji za gozdno sečnjo teptajo in dobesedno stisnejo zemljo, tako da uničijo vso podrast in uničijo humus. So kot tanki. Ker lesu raste cena, je Pohorje zaradi množične sečnje videti kot bojišče." Vallant kot alternativo vidi navadne gozdne traktorje, predvsem pa zakonsko regulacijo, dosleden nadzor in visoke kazni.Druga "pošast" so motorne žage na nerazgradljiva mineralna olja, tretja pa motorne sani in štirikolesniki, s katerimi turisti divjajo vse povprek in kadarkoli. "S hrupom strašijo živali, kakšno celo povozijo," se je zgražal ekolog. Pomisleke ima tudi ob gradnji smučišč. Zaradi klimatskih sprememb bo na nadmorski višini do 1400 metrov vse manj snega. Da ni zgolj kritizer, temveč konstruktiven mislec, dokazuje s predlogi. Rešitev vidi v naravi prijaznem turizmu z vodenimi ogledi, interakcijami z živalmi in fotolovom. Svojo profesionalnost izkazuje s svetovni javnosti namenjeno peticijo za zaščito slovenske narave, ki jo bo poslal na vse slovenske in evropske instance, pristojne za okolje. Doslej jo je podpisalo 86 zaveznikov, prvi med njimi je bil Keith Mann, član gibanja ALF (Animal Liberation Front). Projekcija njegovega odličnega, večkrat nagrajevanega, šokantnega dokumentarca Behind the Mask o borcih za pravice živali je pri Mariborčanih ostala skoraj spregledana. Peščica prisotnih pa se je ob govoru tega izjemnega Britanca, ki je za svojo idejo tvegal življenje in v zaporu odsedel marsikateri mesec, zamislila nad pomislekom, ali je najučinkovitejša pot za reševanje problemov res kršenje zakona.
Družbenopolitični festival Pekarne gostil svetovno znanega Keitha Manna, ki opaža, da kršenje zakona prinaša rešitveNovi mariborski festival uporov Radost obrata, ki ga je organiziral zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže, se je zaključil s, po besedah kolektiva, pozitivno bilanco. "V štirih dneh, kolikor je trajal festival, je vse prireditve skupaj obiskalo približno sto ljudi. Glede na radikalne teme, ki smo jih obravnavali, in na dejstvo, da gre za začetek in našo prvo akcijo, je izid velik uspeh," je povedala Urška Breznik iz Pekarne in napovedala, da bo festival z družbeno odgovornimi vsebinami ljudi "obračal" ponovno spomladi.Nizkoproračunska produkcija, ki se odreka blefiranju in posega v družbenopolitično tematiko "in medias res", je postregla s presežki. Med njimi sta nedvomno britanski ljubitelj živali Keith Mann in domačin Primož Vallant, ekolog in pohorjefil, kot mu radi rečejo prijatelji. Nič manj na ostrini nista bili predavanje Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec in Gaje Lašič o gensko spremenjenih oziroma frankensteinovskih organizmih in predavanje društva Humanitas o pošteni trgovini in globalni soodvisnosti. Alternativa neuravnoteženemu mednarodnemu trgovinskemu sistemu, ki temelji predvsem na izkoriščanju naravnih in človeških virov, je koncept pravične trgovine, ki udeležencem zagotavlja pravično plačilo.Sobotnemu iskanju pohorskih "pošasti" je nekoliko zagodlo vreme, saj je skupino aktivistov, ki so lovili uničevalce narave, na Pesku pričakal sneg. Vodja zelenoljubih lovcev Primož Vallant je izpostavil štiri ključne grehe: "Famozni, najmanj 17-tonski stroji za gozdno sečnjo teptajo in dobesedno stisnejo zemljo, tako da uničijo vso podrast in uničijo humus. So kot tanki. Ker lesu raste cena, je Pohorje zaradi množične sečnje videti kot bojišče." Vallant kot alternativo vidi navadne gozdne traktorje, predvsem pa zakonsko regulacijo, dosleden nadzor in visoke kazni.Druga "pošast" so motorne žage na nerazgradljiva mineralna olja, tretja pa motorne sani in štirikolesniki, s katerimi turisti divjajo vse povprek in kadarkoli. "S hrupom strašijo živali, kakšno celo povozijo," se je zgražal ekolog. Pomisleke ima tudi ob gradnji smučišč. Zaradi klimatskih sprememb bo na nadmorski višini do 1400 metrov vse manj snega. Da ni zgolj kritizer, temveč konstruktiven mislec, dokazuje s predlogi. Rešitev vidi v naravi prijaznem turizmu z vodenimi ogledi, interakcijami z živalmi in fotolovom. Svojo profesionalnost izkazuje s svetovni javnosti namenjeno peticijo za zaščito slovenske narave, ki jo bo poslal na vse slovenske in evropske instance, pristojne za okolje. Doslej jo je podpisalo 86 zaveznikov, prvi med njimi je bil Keith Mann, član gibanja ALF (Animal Liberation Front). Projekcija njegovega odličnega, večkrat nagrajevanega, šokantnega dokumentarca Behind the Mask o borcih za pravice živali je pri Mariborčanih ostala skoraj spregledana. Peščica prisotnih pa se je ob govoru tega izjemnega Britanca, ki je za svojo idejo tvegal življenje in v zaporu odsedel marsikateri mesec, zamislila nad pomislekom, ali je najučinkovitejša pot za reševanje problemov res kršenje zakona.
Še paella nam ne diši
Delo, 18.09.2007
Še paella nam ne diši
Ali komu kaj pomeni ime Paul Destieu ali Luce Moreau? Verjetno ne. Prvi je simpatičen dečko s postrani bejzbolsko kapo, druga očarljiva mladenka, pri kateri je užitek že samo poslušati njeno francosko žlobudranje. Tukaj so tudi Monsieur Moo, kar je seveda njegovo umetniško ime, ki ga je dobil kot varuh otrok, ki niso znali izgovoriti imena Maurice, Olivier Tura, prav tako Francoz ter Belgijka Cathy Weydens, ki je prisedla k omizju s še mokro barvo na laseh. In to je bil povsem kozmetični in ne morda umetniški projekt, kar sem seveda preveril, ker se dandanes na art sceni pač nikoli ne ve, kam pes taco moli oziroma kakšne domislice se podijo po glavah avtorjev.
Frankofonska druščina se je zbrala v mariborski Pekarni in v štirinajstih dneh predstavila nekakšno retrospektivo projekta La Vitrine, ki se distancira od klasičnih muzejskih in galerijskih razstav in želi biti – kot že beseda sama pove – še najbližje ulični izložbi. Pri čemer obiskovalci niso omejeni samo na prodajanje zijal, temveč, kot je pač danes v navadi, v zadevi tudi aktivno sodelujejo. In to z vsemi čutili, za kar je že na uvodnem performansu poskrbel Monsieur Moo, ki je pripravil posebno paello; navdih zanjo je dobil v portugalski zgodbi Juha iz kamnov, njegov kuharski recept pa je precej preprost, saj je v ponev zmetal vse, kar mu je v enem tednu uspelo priprosjačiti pri bližnjih stanovalcih, zadevo pa je poimenoval eksperimentalni socialni obrok.
Sicer pa smo lahko v Pekarni videli petnajst avtorjev. Nekateri so nam reinterpretirali realnost, drugi so predstavili realnost reinterpretacije, spet pri tretjih se je s predstavitvijo objekta začelo odštevanje za njegovo avstodestrukcijo ali pa je umetnik z umetniško negacijo in odstotnostjo objekta predstavil prisotnost realnega. Skratka, bilo je zanimivo, poučno in zabavno, člani La Vitrine so bili razočarani le zaradi maloštevilnih obiskovalcev, ki jih ni mogla prepričati niti tako bogata ponudba. V Franciji je menda povsem drugače, ne glede na bogato kulturno dediščino (ki je za mlade umetnike verjetno tudi večni vir frustracij, saj so obremenjeni tudi s stalnim ubijanjem očetov), je aktualna umetniška scena veliko bolj živa.
Kakorkoli že, nekakšni artists in residence – kar ne pomeni, da živijo v rezidencah, saj se vsi po vrsti ukvarjajo z namestitvenimi problemi – bodo v Mariboru ostali še skoraj leto dni. In razvijali svoje artistične koncepte, za katere Cathy prvi, da so šala, Luce pa, da gre za otroško igrišče, kjer velja zgolj princip in kodeks igre. Slovenci in Mariborčani pa očitno nismo nič kaj igrivi, še vedno so nam pri srcu globoko usodne svetoboljne zadeve. Čeprav bi lahko vsaj paello poskusili brez slabe vesti.
Peter Rak
Še paella nam ne diši
Ali komu kaj pomeni ime Paul Destieu ali Luce Moreau? Verjetno ne. Prvi je simpatičen dečko s postrani bejzbolsko kapo, druga očarljiva mladenka, pri kateri je užitek že samo poslušati njeno francosko žlobudranje. Tukaj so tudi Monsieur Moo, kar je seveda njegovo umetniško ime, ki ga je dobil kot varuh otrok, ki niso znali izgovoriti imena Maurice, Olivier Tura, prav tako Francoz ter Belgijka Cathy Weydens, ki je prisedla k omizju s še mokro barvo na laseh. In to je bil povsem kozmetični in ne morda umetniški projekt, kar sem seveda preveril, ker se dandanes na art sceni pač nikoli ne ve, kam pes taco moli oziroma kakšne domislice se podijo po glavah avtorjev.
Frankofonska druščina se je zbrala v mariborski Pekarni in v štirinajstih dneh predstavila nekakšno retrospektivo projekta La Vitrine, ki se distancira od klasičnih muzejskih in galerijskih razstav in želi biti – kot že beseda sama pove – še najbližje ulični izložbi. Pri čemer obiskovalci niso omejeni samo na prodajanje zijal, temveč, kot je pač danes v navadi, v zadevi tudi aktivno sodelujejo. In to z vsemi čutili, za kar je že na uvodnem performansu poskrbel Monsieur Moo, ki je pripravil posebno paello; navdih zanjo je dobil v portugalski zgodbi Juha iz kamnov, njegov kuharski recept pa je precej preprost, saj je v ponev zmetal vse, kar mu je v enem tednu uspelo priprosjačiti pri bližnjih stanovalcih, zadevo pa je poimenoval eksperimentalni socialni obrok.
Sicer pa smo lahko v Pekarni videli petnajst avtorjev. Nekateri so nam reinterpretirali realnost, drugi so predstavili realnost reinterpretacije, spet pri tretjih se je s predstavitvijo objekta začelo odštevanje za njegovo avstodestrukcijo ali pa je umetnik z umetniško negacijo in odstotnostjo objekta predstavil prisotnost realnega. Skratka, bilo je zanimivo, poučno in zabavno, člani La Vitrine so bili razočarani le zaradi maloštevilnih obiskovalcev, ki jih ni mogla prepričati niti tako bogata ponudba. V Franciji je menda povsem drugače, ne glede na bogato kulturno dediščino (ki je za mlade umetnike verjetno tudi večni vir frustracij, saj so obremenjeni tudi s stalnim ubijanjem očetov), je aktualna umetniška scena veliko bolj živa.
Kakorkoli že, nekakšni artists in residence – kar ne pomeni, da živijo v rezidencah, saj se vsi po vrsti ukvarjajo z namestitvenimi problemi – bodo v Mariboru ostali še skoraj leto dni. In razvijali svoje artistične koncepte, za katere Cathy prvi, da so šala, Luce pa, da gre za otroško igrišče, kjer velja zgolj princip in kodeks igre. Slovenci in Mariborčani pa očitno nismo nič kaj igrivi, še vedno so nam pri srcu globoko usodne svetoboljne zadeve. Čeprav bi lahko vsaj paello poskusili brez slabe vesti.
Peter Rak
sobota, oktober 13, 2007
Radost obrata odpira uporniška vrata
"Nanizati želimo teme, ki so v javnosti premalo prezentirane in poglobljene," je ob predstavitvi novega festivala uporov Radost obrata dejal Borut Osonkar, član festivalskega kolektiva. Prireditev, ki bo med 16. in 20. oktobrom v dvorani Gustaf mariborskega multikultunega centra Pekarna Magdalenske mreže, bo osredotočena na odpiranje spregledanih področij. Dogodki se bodo pričeli ob 18. uri. O perečih, družbeno pomembnih temah bodo govorili relevantni avtorji. Pošteno trgovino bo v torek predstavilo društvo Humanitas.
Dan kasneje bo Primož Vallant, ekolog in ljubitelj Pohorja, pokazal, kdo uničuje pohorsko naravo. Za sobotno terensko raziskovanje in evidentiranje grozodejstev bodo potrebni gojzarji in čutara. Iskanje pošasti bo potekalo od Kamnice preko Peska do Areha. Četrtkovi projekciji filma Behind the Mask Angleža Keitha Manna, enega svetovno vidnejših borcev za pravice živali, bo sledila razprava. Prisoten bo tudi avtor. V petek se bosta Meta Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec in Gaja Lašič iz Gibanja za pravičnost in razvoj posvetili gensko spremenjenim organizmom in novi zakonodaji na tem področju. Zvečer bo zabava."Festival je nizkoproračunska produkcija, ki se odreka blefiranju z nepotrebnimi kozmetičnimi učinki in trošenju nepotrebnih naravnih in družbenih virov, ne podcenjuje javnosti in od nje ne pričakuje, da se bo odzvala zgolj zaradi kozmetičnih učinkov," še menijo organizatorji in napovedujejo, da bodo uporniška, festivalska vrata odpirali dvakrat letno.
Nina Ambrož
Nina Ambrož
Etnika tretjič v Mariboru
vecer,19.09.2007
Mariborski multikulturni center Pekarna je letos že tretjič zapored pripravil mednarodni glasbeni festival Etnika, posvečen tradicionalni oziroma izvirni ter na različne načine posodobljeni in prenovljeni ljudski glasbi.
Za uvod bo drevi ob 21.30 na odru lokala Cantante v Vetrinjski ulici (ob slabem vremenu pa v jazz klubu Satchmo v kleti Umetnostne galerije, Strossmayerjeva 6) z glasbo in plesom nastopila domača skupina Morana, ki preučuje in izvaja španski flamenko. Bolj eksotično nadaljevanje v četrtek ob isti uri v Satchmu bo posvečeno tradicionalni in avtorski glasbi daljne Kitajske. Nastopila bo pevka in mojstrica tradicionalnega brenkala guženg Xu Fengxia iz Šanghaja.Vstop na oba uvodna koncerta je brezplačen, ne pa tudi na zaključna večera z dvojnim programom v petek in soboto v pekarniški dvorani Gustaf (vstopnice za vsak večer so naprodaj po 8 evrov uro pred začetkom, prav tako ob 21.30). V petek, 21. septembra, bo najprej nastopila madžarska skupina Eszter Biro, ki preigrava in s sodobnejšimi pristopi nadgrajuje klezmer, tradicionalno svatbeno glasbo (vzhodno)evropskih Judov. Še bolj divja, že kar razbijaška pa je glasba mednarodne zasedbe Montevideo, katere člani iz Urugvaja, Čila, ZDA, Hrvaške in Avstrije iščejo nove pristope k salsi in latinojazzu. Za uvod zaključnega večera, v soboto, 22. septembra, bo nastopila domača skupina Mljask, ki jo vodi znani mariborski etnojazzovski pihalec Vasko Atanasovski - tokrat se osredotoča predvsem na korelacije med klezmerjem, slovensko polko in balkanskim čočkom. Za konec bodo z značilno glasbo, plesi in kostumi nastopili člani ansambla Banjara iz indijske zvezne države Radžastan, ki velja za zgodovinsko zibelko romskega naroda.
Darinko Kores Jacks
Mariborski multikulturni center Pekarna je letos že tretjič zapored pripravil mednarodni glasbeni festival Etnika, posvečen tradicionalni oziroma izvirni ter na različne načine posodobljeni in prenovljeni ljudski glasbi.
Za uvod bo drevi ob 21.30 na odru lokala Cantante v Vetrinjski ulici (ob slabem vremenu pa v jazz klubu Satchmo v kleti Umetnostne galerije, Strossmayerjeva 6) z glasbo in plesom nastopila domača skupina Morana, ki preučuje in izvaja španski flamenko. Bolj eksotično nadaljevanje v četrtek ob isti uri v Satchmu bo posvečeno tradicionalni in avtorski glasbi daljne Kitajske. Nastopila bo pevka in mojstrica tradicionalnega brenkala guženg Xu Fengxia iz Šanghaja.Vstop na oba uvodna koncerta je brezplačen, ne pa tudi na zaključna večera z dvojnim programom v petek in soboto v pekarniški dvorani Gustaf (vstopnice za vsak večer so naprodaj po 8 evrov uro pred začetkom, prav tako ob 21.30). V petek, 21. septembra, bo najprej nastopila madžarska skupina Eszter Biro, ki preigrava in s sodobnejšimi pristopi nadgrajuje klezmer, tradicionalno svatbeno glasbo (vzhodno)evropskih Judov. Še bolj divja, že kar razbijaška pa je glasba mednarodne zasedbe Montevideo, katere člani iz Urugvaja, Čila, ZDA, Hrvaške in Avstrije iščejo nove pristope k salsi in latinojazzu. Za uvod zaključnega večera, v soboto, 22. septembra, bo nastopila domača skupina Mljask, ki jo vodi znani mariborski etnojazzovski pihalec Vasko Atanasovski - tokrat se osredotoča predvsem na korelacije med klezmerjem, slovensko polko in balkanskim čočkom. Za konec bodo z značilno glasbo, plesi in kostumi nastopili člani ansambla Banjara iz indijske zvezne države Radžastan, ki velja za zgodovinsko zibelko romskega naroda.
Darinko Kores Jacks
Naročite se na:
Objave (Atom)
