Večer,30.Junij 2005(pdf)
Mednarodno sodelovanje združenj za duševno zdravje
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki v sklopu projekta Splet tradicije, dela in umetnosti sodeluje v mednarodnem programu Phare (Slovenije in Avstrije), si z gledališkimi predstavami prizadeva preseči tabuje na področju duševnega zdravja. Svojo predstavo so že uprizorili v Kranju in mariborski Pekarni, včeraj so z njo gostovali v Celovcu."Področje kulture je prostor, kjer je v ospredju človek in ne bolezen, zato je mogoče ravno tukaj povezati socialno izključene skupine s skupnostjo. Namen našega projekta je čezmejno sodelovanje ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer se učijo novih veščin in vključevanja v skupnost. Sodobna družba je namreč vedno bolj storilnostno naravnana in izključuje vse, ki ne morejo slediti njenim zahtevam," pravi Tadeja Kapun, koordinatorica dnevnega centra ŠentLent. Glavna dejavnost projekta je uprizoritev gledališke igre z naslovom Naj bo luč, ki poleg igre vključuje še glasbo, poezijo in razstavo izdelkov ročnega tkanja.V projektu Splet tradicije, dela in umetnosti sodelujejo Centri za duševno zdravje v skupnosti Gorenjske (Kranj, Radovljica), Savinjske doline (Celje), Podravja (Maribor) ter Avstrije (Celovec in Gradec). Do zaključka projekta, 31. avgusta letos, načrtujejo poleg predstav še okroglo mizo, ki bo julija v Mariboru, avgusta piknik na Gorenjskem in zatem še izdajo zbornika.
Gabrijel Toplak
četrtek, junij 30, 2005
sreda, junij 29, 2005
Boris Sovič - Urediti bo treba še Pekarno!
Večer, 29.Junij 2005 (pdf)
V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.
s
V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.
s
ponedeljek, junij 27, 2005
Odprto pismo Foruma za kulturno vizijo Maribora
Večer, 27. Junij 2005 (pdf)
V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.
Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.
V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.
Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.
petek, junij 24, 2005
Zvok štajerskega rock and rolla
Delo, 24.Junij 2005
Na festivalu Pri'i pa vi'i bodo nastopili Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, Malo Morgen, Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerski veteranski samorastniki CZD (Center za dehumanizacijo).
Na festivalu Pri'i pa vi'i bodo nastopili Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, Malo Morgen, Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerski veteranski samorastniki CZD (Center za dehumanizacijo).
Današnji enodnevni festival Pri'i pa vi'i, ki v štajerščini izpušča črko d, je že peti po vrsti in pomeni vsakoletno, zdaj že tradicionalno pekarniško (v mariborski Pekarni, ki jo lahko imamo za mariborski tip ljubljanske Metelkove) druženje pripadnikov rokovske kulture s severovzhodnega konca Slovenije, ki je kljub dolgoletni trdoživosti in vitalnosti redno spregledano ter vse preveč omejeno zgolj na lokalne medije. Spomnimo se knjige Ste bili zraven? / Bili ste zraven! in plošče Držimo skupaj! / Držite skupaj?, ki zaznamujeta konec nekega razvojnega obdobja v tem okolju, vsakoletnega enodnevnega festivala Mladi na meji, letošnjega marca novorojenega festivala Garage Explosion kot internacionalizacije in razširitve lokalnih rokovskih prizadevanj ter stalnico dolgoletne zavzetosti, ki jo utelešajo skupina CZD (Center za dehumanizacijo), založba Front Rock in Dušan Hedl, ki sta za njimi.
Na ravni mesta Maribora pomeni tamkajšnja Pekarna neprimerljivo boljšo in dobro utečeno podobno rešitev kakor ljubljanska Metelkova. Pomemben prispevek k ohranjanju rokovske kulture je program dvorane Gustav in Čikota (po tem imenu ga vsi poznamo), ki skrbi zanjo, v zadnjem času pa vitalna aktivnost skupine Muškat Hamburg s pobudami in spodbujanjem povezovanja in samoorganiziranja, ki se kažejo kot možne rešitve preseganja medijske odsotnosti kulture rocka po vsej Sloveniji s samoorganiziranostjo akterjev, njihovo vztrajnostjo in počasno, a pomembno rastjo občinstva.
Po tej poti lahko sčasoma naraste kritična masa pripadnikov rokovske kulture toliko, da se začne spreminjati tudi medijska podoba te kulture, predvsem pa morda prisili nacionalno RTV, da ji bo končno odmerila tisto mesto v radijskih in televizijskih programih, ki bi ji ga tako ali tako morala nameniti kot osrednja medijska ustanova nacionalnega pomena tako zaradi nujnega preseganja zgolj komercialnih glasbenokulturnih vsebin kakor zaradi podpore nacionalnemu kulturnemu ustvarjanju, kar rock and roll na Slovenskem nedvomno je.
Za večino festivalov velja, da so vsebinske brkljarije »za vsakega nekaj«, ki se ne zavedajo, da so obenem »za vsakogar nič«, cilj pa je navadno (mladostniška) veselica. S tem ni nič narobe, ker vsaka stvar potrebuje temelj, zato so veselice, takšne in drugačne, tako ali tako temelj vsakega kulturnega dogajanja – tudi družbeno priznanega ali elitnega, le da tega nihče ne pove na glas. Toda na temelju stoji stavba kulturnih vsebin, izbora in ponudbe, ki so presežek veseličenja in lahko ponudijo tudi dobre ali bogate kulturne vsebine v takšni ali drugačni meri. Ravno to pa je pomembno za komunikacijo ustvarjalcev rokovske kulture na Štajerskem s širšim okoljem.
V okviru družabne funkcije polpikniškega ozračja se bo na dvorišču pred dvorano Gustav in v njej danes razvil niz rokovskih zvokov nastopajočih štajerskih skupin: Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, ramonesovskih Malo Morgen, punk rock and rollerskih Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerskih veteranskih samorastnikov CZD (Center za dehumanizacijo). Vsebinsko ne gre za presek ali pregled dogajanja, ampak za predstavitev široke palete pristnega domačega rokovskega prizadevanja, če je to podmazano s talentom in z vztrajnostjo, pa je lahko tudi kakovostno. Kaj je boljšega kot neobvezujoči družabni okvir določenih in prepoznavnih kulturnih vsebin, ki v okviru druženja ponuja kulturno izkušnjo in vsebine?
Zato je lahko obisk takšnega dogajanja, kakršno bo danes zvečer v mariborski Pekarni, zelo dobrodošla popestritev in obogatitev poletnega kulturnega živžava, za ljudi nasploh pa dober način seznanjanja z rockom domačega okolja in našo kulturo rocka. To v času medijskih prenapihnjenosti odtujenih in odtujevalnih množičnih dogodkov prinaša okus po pristnosti manjših kulturnih krogov, datumsko pa spominja na nekdanji dan mladosti in obilico prireditev, ki so na 25. maj in okrog njega slavili mladost in njen vitalizem. Oboje ima z ustvarjalnostjo nasploh zelo zelo veliko opraviti ne glede na biološko starost ustvarjalcev.
Marjan Ogrinc
Za prenovo Pekarne
Žurnal, 24.Junij 2005
MOM je v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala natečaj za prenovo Pekarne Magdalenske mreže. Udeleženci natečaja za idejno arhitekturno rešitev prenove so bili k sodelovanju povabljeni. Projekte so oddale 4 skupine, žirija pa je predlagala podelitev dveh prvih nagrad. Projek ti so na ogled v Hladilnici v Pekarni.
Avtorji nagrajenega projekta
MOM je v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala natečaj za prenovo Pekarne Magdalenske mreže. Udeleženci natečaja za idejno arhitekturno rešitev prenove so bili k sodelovanju povabljeni. Projekte so oddale 4 skupine, žirija pa je predlagala podelitev dveh prvih nagrad. Projek ti so na ogled v Hladilnici v Pekarni.
Avtorji nagrajenega projekta
sreda, junij 22, 2005
Pekarna: Težave v sedanjosti nasproti sanjskim načrtom za prihodnost
Alternativci so prostore nekdanje armade zasedli pred enajstimi leti
Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev
Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev
Borut Wenzel: "Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne"
Le malokdo je na odprtju razstave natečajnih del za obnovo Pekarne v razstavišču Hladilnica v Pekarni magdalenske mreže minuli četrtek vedel, da so alternativci na enak datum, 16. junija, vendar pred enajstimi leti, zasedli Pekarno. Enako prelomen trenutek, kot je za zgodovino objekta pomenil takrat, bi lahko rekli, da se je zgodil zdaj, ko so arhitekti predstavili svoje vizije, vendar, kot je na otvoritvi dejal predsednik komisije Andrej Šmid, upajmo, da ne bo potrebnih dodatnih enajst let, da bo Pekarna dejansko obnovljena. V času visokoletečih načrtov pa se Pekarna še vedno spopada z vrsto težavami, ki so povezane z dejstvom, da v tem trenutku še vedno nima urejenega statusa in posledično upravljavca.
Potem ko je decembra lani mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala arhitekturni natečaj, je komisija izbrala dva izmed štirih prispelih elaboratov, ki bosta pri obnovi Pekarne upoštevana kombinirano. Cilj je, da Pekarna postane sodobni kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Bojan Labović, predstojnik oddelka za kulturo v mestni občini Maribor, je po otvoritvi povedal, da bo obnova Pekarne financirana iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev. Po njegovem mnenju bi obnova v enem kosu pomenila prevelik finančni zalogaj, zato bo načrtovana fazno. "Najprej bi se morala obnoviti dvorana Gustaf, nadaljnji vrstni red pa bo odvisen od razpoložljivih sredstev in potreb," pojasnjuje Labović. Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za obnovo, zdaj še ni znano, pri izboru arhitekturnih rešitev pa so upoštevali, da so finančno sprejemljive. Kdaj bo obnovljena Pekarna dočakala luč sveta, je po besedah Labovića prehitro reči, seveda pa govorimo o obdobju več let. In kdo bo bodoči upravljavec kompleksa? "To bi morala biti produkcijsko-tehnična institucija, ki bi skrbela za sam objekt in na osnovi svojih izborov in razpisov iskala in umeščala programe v ta objekt. Upravljavec ne bi smel biti tisti, ki bi bil vsebinsko kompetenten za program, ker bi se verjetno tako zgodil programski monopol, kar pa tovrstni kulturni centri ne bi prenesli," meni Labović in na vprašanje, ali že imajo predlagane možne upravljavce, odgovarja, da je predlogov več, v ospredju pa je sicer že star predlog o možni združitvi Pekarne in Mladinskega kulturnega centra v enovit Mladinski kulturni center. Dodaja, da se ne sme pozabiti tudi na druge možne akterje, kot so Kibla in podobni.
Stanje ostaja nespremenjeno
V Pekarni pa v tem času še vedno ni prisotnega prevelikega optimizma. Do obnovljene Pekarne je očitno še daleč, v tem času pa Pekarna še vedno deluje brez urejenega statusa in posledično upravljavca oziroma je skrb za vprašanja o upravljanju kompleksa v "vmesni" fazi še vedno v pristojnosti materialno-tehnične službe mestne občine Maribor. Na vprašanje, kaj se je premaknilo od takrat, ko smo decembra pisali o težavah v Pekarni, Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, odgovarja: "Obnovitvena dela se premikajo z značilnim mariborskim tempom. Glede na nedavno sprejetje proračuna je čudež, da v tem mestu še sploh kaj deluje na področju nevladne kulturne produkcije," je povedal. Pravi, da z mestno občino, ki je lastnik kompleksa, formalno še ni bilo ustreznega dialoga o upravljavcu. Po njegovem mnenju mestna občina tudi še ni resneje pristopila k problemu začasne ureditve razmerja do uporabnikov in omogočila pogoje za normalno vzdrževanje kompleksa ter možnost porazdelitve in plačevanja povzročenih stroškov v kompleksu. "Kljub našemu prizadevanju je od leta 2002 stanje nespremenjeno. Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne. Nedavno ustanovljena Skupnost uporabnikov Pekarne, ki je poslala pisno opozorilo pristojnim na mestno občino o nevzdržni situaciji in neupravičenih ter verjetno neizterljivih stroških za občino, po več kot dveh mesecih ni sprejela niti odgovora," poudarja Wenzel. Na vprašanje, na kakšen način pa je ovirano njihovo delo zaradi počasnega postopka obnovitvenih del, pa Wenzel pravi: "S tehničnega vidika glavni problem predstavljajo posodobitev sanitarij, ogrevanje in razsvetljava. V preteklih letih bi lahko večino navedenega uporabniki začasno uredili sami, vendar le, če bi prejeli potrebno soglasje lastnika."
Nataša Rižnar
nedelja, junij 19, 2005
četrtek, junij 16, 2005
Pekarna vabi amaterske izvajalce
Večer, 16.Junij 2005
V poletnih mesecih v mariborskem multikulturnem centru Pekarna ne bo zatišja, ampak bodo namenjeni predstavitvam skupin in posameznikov, ki se ljubiteljsko in nepoklicno ukvarjajo z glasbo ali odrsko umetnostjo. Na Gustafovem malem odru bodo lahko nastopili vsi, ki se želijo predstaviti širši javnosti, ne glede na zvrst. Edini pogoj je, da se predstavljajo kot popolni amaterji.Sodelovanje je dovoljeno sicer tudi profesionalnim izvajalcem, a le na področjih, s katerimi se sicer ne ukvarjajo poklicno. Program vsakega izvajalca naj traja okrog 30 minut, zaradi majhnosti odra pa sta lahko na njem le dva hkrati. Najbolj uspešne predstave bodo ponovili na posebnem večeru. Nastopi se bodo začeli v petek, 1. julija, ob 21.30, na improviziranem odru pred dvorano Gustaf, in jih bodo prirejali vse do konca avgusta. Izvajalci za nastope ne prejmejo honorarja, drznost in smisel nastopajočih za humor sta obvezna, pobiranje prostovoljnih prispevkov pa ni izrecno prepovedano. Prijaviti se je mogoče na elektronska naslova natasa@pekarna.org ali marjan@pekarna.org, ob prijavi je treba na kratko opisati zvrst nastopa (če se jo sploh da opredeliti), tehnične zahteve (te naj bodo minimalne) in osebne podatke nastopajočih (ime, priimek, telefon, elektronski naslov...).
Darinko Kores Jacks
V poletnih mesecih v mariborskem multikulturnem centru Pekarna ne bo zatišja, ampak bodo namenjeni predstavitvam skupin in posameznikov, ki se ljubiteljsko in nepoklicno ukvarjajo z glasbo ali odrsko umetnostjo. Na Gustafovem malem odru bodo lahko nastopili vsi, ki se želijo predstaviti širši javnosti, ne glede na zvrst. Edini pogoj je, da se predstavljajo kot popolni amaterji.Sodelovanje je dovoljeno sicer tudi profesionalnim izvajalcem, a le na področjih, s katerimi se sicer ne ukvarjajo poklicno. Program vsakega izvajalca naj traja okrog 30 minut, zaradi majhnosti odra pa sta lahko na njem le dva hkrati. Najbolj uspešne predstave bodo ponovili na posebnem večeru. Nastopi se bodo začeli v petek, 1. julija, ob 21.30, na improviziranem odru pred dvorano Gustaf, in jih bodo prirejali vse do konca avgusta. Izvajalci za nastope ne prejmejo honorarja, drznost in smisel nastopajočih za humor sta obvezna, pobiranje prostovoljnih prispevkov pa ni izrecno prepovedano. Prijaviti se je mogoče na elektronska naslova natasa@pekarna.org ali marjan@pekarna.org, ob prijavi je treba na kratko opisati zvrst nastopa (če se jo sploh da opredeliti), tehnične zahteve (te naj bodo minimalne) in osebne podatke nastopajočih (ime, priimek, telefon, elektronski naslov...).
Darinko Kores Jacks
Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja
Zmagovalna rešitev avtorjev: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek
- Pogled na preureditev kompleksa hladilnice in dvorane Gustaf z vstopnim obmocjem
Prenova območja "Pekarna" v Mariboru
Večer,16.Junij 2005 (pdf)
Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja
Od vojaškega kompleksa prek skvota do centra mladinske kulture
Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja
Od vojaškega kompleksa prek skvota do centra mladinske kulture
Otvoritev razstave natečaja nocoj ob 19. uri v prostorih Hladilnice v kompleksu Pekarne
Kompleks nekdanjega oskrbnega skladišča s pekarno je bil sprva zasnovan za vojaške potrebe. Zaznamuje predel med Jezdarsko ulico in železniško progo kot zaprt skupek skladišč in dveh pekarn, zgrajen pred letom 1897 kot Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. Spočetka umeščen v Magdalensko predmestje z direktno navezavo na železnico je kompleks danes popolnoma integriran v mestni organizem ter z odhodom Jugoslovanske ljudske armade demitaliziran. Leta 1994 je zaseden s strani Magdalenske mreže - neformalnega združenja mladinskih organizacij in kulturnih ustvarjalcev - z namenom zagotovitve prostorov za potrebe mladinske kulture.
Sedaj v kompleksu deluje 11 društev, 1 zavod, 1 fondacija, 1 verska skupnost ter variabilno število neformalnih skupin in posameznikov, delujočih predvsem na področju kulture (civilne pobude, slikarji, glasbene skupine, kiparji). Trenutne dejavnosti generira Zavod Pekarna, s prenovo pa bo vanj umeščen tudi Mladinski kulturni center, ki danes nima lastnih prireditvenih prostorov.
Vabljen arhitekturni natečaj
Decembra 2004 je Mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala vabljen enostopenjski anonimni arhitekturni natečaj z namenom pridobiti čimbolj kakovostno osnovo za izvedbo prenove kompleksa ter ustvariti novo produktivno okolje za samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Za oceno natečajnih del je bila imenovana komisija v naslednji sestavi: Andrej Šmid, u. d. i. a. (predsednik komisije), mag. Bojan Labovič, dipl. režiser in Jolanda Bizjak, u. d. i. g. (oba za naročnika), mag. Tomaž Kancler, u. d. i. a. in Dejan Štampar, u. d. i. a. (oba za Društvo arhitektov Maribor), konzultanta Borut Wenzel kot predstavnik Zavoda Pekarne magdalenske mreže in Dragica Marinič kot predstavnica MKC ter skrbnik natečaja Simon Tekavec u. d. i. a.
Natečajne rešitve
Štirje prispeli natečajni elaborati so avtorsko delo mlajših arhitektov oz. avtorskih skupin. Žirija je predložila podelitev dveh prvih nagrad ter tako avtorjem elaborata pod šifro 745398 jamči avtorsko sodelovanje pri izdelavi projektov prenove območja Pekarne, razen za objekta Lubadar in Upravna stavba, kjer se sodelovanje jamči avtorjem elaborata pod šifro L1940P.
Zmagovalna rešitev pod šifro 745398 je delo vabljene avtorske skupine iz Maribora v sestavi: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek. Projekt prenove predvideva prevrednotenje obstoječih kvalitetnih elementov in predelavo vseh ostalih. Kakovost rešitve je v trajnostni zasnovi nadaljne regeneracije kompleksa mladinskega centra tako, da se ohranijo osnovna prostorska razmerja, ob tem pa odpravijo vse obstoječe funkcionalne zadrege. Cilj elaborata je zmanjšati strukturiranost elementov v prostoru in s tem raznolikost celote, barve in materiali se poenotijo, nova homogena podoba pa posreduje občutek udobja. Dvorana Gustaf kot najpomembnejši objekt centralizira osrednji prostor, ohrani se ostenje in uporabi zaradi akustičnih lastnosti. Uprava se prestavi v objekt Hladilnice, ki je lociran centralno v samo jedro dogajanja, z vzhodne strani se izvede novo vstopno območje v kompleks. Objekt Pekarne ohranja sedanjo prostorsko rabo, v zgradbi Uprave pa se predvidijo prenočitvene zmogljivosti. Lubadar ostane nespremenjen po zunanjem izgledu, fleksibilno notranjost v obliki lofta pa zaznamujejo premične predelne stene. Projekt vzpostavlja nov koncept prostih površin, obdeluje območje kot celoto in ga žirija predlaga kot nosilca bodočih posegov v območje Pekarne.
Zmagovalna rešitev pod šifro L1940P je delo projekt vabljene avtorske skupine v sestavi: Danijel Čelig, Jurij Maleševič, Miha Pešec in Kristina Rakušček. Osnovna kakovost elaborata je premišljen izkoristek vseh urbanističnih možnosti in njihova aplikacija v arhitekturnem smislu: projekt predlaga novogradnjo ob Žitni ulici na mestu objekta Hladilnice in Pekarne, kar v samo dogajanje območja z odprtostjo parterja pritegne tudi Magdalenski park. Objekta Lubadarja in Uprave se rekonstruirata in dajeta območju trdnost zgodovinskega okvirja. Obnova Lubadarja navzven ohranja svojo podobo, znotraj pa umestitev raznih vsebin kvalitetno rešuje z osrednjo zenitno osvetlitvijo skozi vse etaže. Dvorana Gustaf je novogradnja v celoti, Upravna stavba izkazuje primernost rešitve z nadzidavo, vertikalno funkcionalno razdelitvijo in zrelimi tlorisnimi rešitvami.
Predložena rešitev opisuje nasprotja, ki se dopolnjujejo, in sicer obstoječi rekonstruirani objekti s historično govorico ter novograjeni z dematerializirano. Skupen imenovalec obeh je njihova uporabnost.
Rešitev pod šifro Tepih je delo naslednjih avtorjev: Gašper Medvešek in Tomaž Ebenšpanger. Območje se obravnava kot večnamenska ploščad urbane mestne kulture, ki se osmisli z razporeditvijo predlaganega programa v obstoječ stavbni fond tako, da ga v največji možni meri ohranja in prenovi. Pečat elaborata je rušitev dvorane Gustaf, ki jo avtorji potopijo v podzemlje in se s tem ognejo vplivov hrupa na okolje ter hkrati odprejo proste površine - veliko dvorišče kot "preproga" korenito redefinira kompleks, saj poveže dve prosti površini dvorišča in parka. Javni prostor tako dobi karakter združevanja različnih dogodkov na enotni površini.
V arhitekturnem smislu se ohranijo vsi ostali objekti, pridobi se nova urbana situacija.
Rešitev pod šifro Passeggiata je delo naslednjih avtorjev: Stojan Skalicky in Črt Čuček. Vodilo rešitve je povezovanje posameznih objektov v zaključen organizem, kar se izvede z mostovži med etažami vseh obodnih objektov, ki omogočajo komunikacijo med različnimi funkcionalnimi sklopi. Dvorana Gustaf je kot generator kompleksa zasnovana kot mehka transparentna struktura. Polprosojna polnila fasade zabrišejo mejo med zunanjim in notranjim prostorom ter ustvarijo vso dvorišče kot osrednji prireditveni prostor.
Upravna stavba se nadzida tako, da se višina venca ujema s sosednjim objektom in tvori niz zgradb ob železnici. Z novogradnjo na mestu Pekarne se zaključi kompleks proti jugovzhodu in s prehodom med Hladilnico naveže na Magdalenski park.
Vsi predstavljeni projekti so prinesli kvalitetne rešitve, ki predstavljajo globja razmišljanja o bodoči podobi območja. Arhitektura tukaj ni le prostorsko kombiniranje oblik in njen tvorec ni tisti, ki pozna le tehnične in metodološke zakonitosti. On bere sintakso področja, občuti kompleksnost in principe, po katerih je ustrojeno, da se lahko prepusti domišliji ustvarjanja.
Mladinska kultura kot generator vsake družbe bo tako tudi v Mariboru dobila svojo priložnost, umeščeno med izvirnost oblike, izpolnjevanje programskih zahtev, vpetost v širši prostor, a determinirano s prioriteto možnosti realizacije.
Otvoritev razstave je nocoj, v četrtek, ob 19. uri v prostorih Hladilnice v kompleksu Pekarne.
Mateja Pocajt
Kompleks nekdanjega oskrbnega skladišča s pekarno je bil sprva zasnovan za vojaške potrebe. Zaznamuje predel med Jezdarsko ulico in železniško progo kot zaprt skupek skladišč in dveh pekarn, zgrajen pred letom 1897 kot Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. Spočetka umeščen v Magdalensko predmestje z direktno navezavo na železnico je kompleks danes popolnoma integriran v mestni organizem ter z odhodom Jugoslovanske ljudske armade demitaliziran. Leta 1994 je zaseden s strani Magdalenske mreže - neformalnega združenja mladinskih organizacij in kulturnih ustvarjalcev - z namenom zagotovitve prostorov za potrebe mladinske kulture.
Sedaj v kompleksu deluje 11 društev, 1 zavod, 1 fondacija, 1 verska skupnost ter variabilno število neformalnih skupin in posameznikov, delujočih predvsem na področju kulture (civilne pobude, slikarji, glasbene skupine, kiparji). Trenutne dejavnosti generira Zavod Pekarna, s prenovo pa bo vanj umeščen tudi Mladinski kulturni center, ki danes nima lastnih prireditvenih prostorov.
Vabljen arhitekturni natečaj
Decembra 2004 je Mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala vabljen enostopenjski anonimni arhitekturni natečaj z namenom pridobiti čimbolj kakovostno osnovo za izvedbo prenove kompleksa ter ustvariti novo produktivno okolje za samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Za oceno natečajnih del je bila imenovana komisija v naslednji sestavi: Andrej Šmid, u. d. i. a. (predsednik komisije), mag. Bojan Labovič, dipl. režiser in Jolanda Bizjak, u. d. i. g. (oba za naročnika), mag. Tomaž Kancler, u. d. i. a. in Dejan Štampar, u. d. i. a. (oba za Društvo arhitektov Maribor), konzultanta Borut Wenzel kot predstavnik Zavoda Pekarne magdalenske mreže in Dragica Marinič kot predstavnica MKC ter skrbnik natečaja Simon Tekavec u. d. i. a.
Natečajne rešitve
Štirje prispeli natečajni elaborati so avtorsko delo mlajših arhitektov oz. avtorskih skupin. Žirija je predložila podelitev dveh prvih nagrad ter tako avtorjem elaborata pod šifro 745398 jamči avtorsko sodelovanje pri izdelavi projektov prenove območja Pekarne, razen za objekta Lubadar in Upravna stavba, kjer se sodelovanje jamči avtorjem elaborata pod šifro L1940P.
Zmagovalna rešitev pod šifro 745398 je delo vabljene avtorske skupine iz Maribora v sestavi: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek. Projekt prenove predvideva prevrednotenje obstoječih kvalitetnih elementov in predelavo vseh ostalih. Kakovost rešitve je v trajnostni zasnovi nadaljne regeneracije kompleksa mladinskega centra tako, da se ohranijo osnovna prostorska razmerja, ob tem pa odpravijo vse obstoječe funkcionalne zadrege. Cilj elaborata je zmanjšati strukturiranost elementov v prostoru in s tem raznolikost celote, barve in materiali se poenotijo, nova homogena podoba pa posreduje občutek udobja. Dvorana Gustaf kot najpomembnejši objekt centralizira osrednji prostor, ohrani se ostenje in uporabi zaradi akustičnih lastnosti. Uprava se prestavi v objekt Hladilnice, ki je lociran centralno v samo jedro dogajanja, z vzhodne strani se izvede novo vstopno območje v kompleks. Objekt Pekarne ohranja sedanjo prostorsko rabo, v zgradbi Uprave pa se predvidijo prenočitvene zmogljivosti. Lubadar ostane nespremenjen po zunanjem izgledu, fleksibilno notranjost v obliki lofta pa zaznamujejo premične predelne stene. Projekt vzpostavlja nov koncept prostih površin, obdeluje območje kot celoto in ga žirija predlaga kot nosilca bodočih posegov v območje Pekarne.
Zmagovalna rešitev pod šifro L1940P je delo projekt vabljene avtorske skupine v sestavi: Danijel Čelig, Jurij Maleševič, Miha Pešec in Kristina Rakušček. Osnovna kakovost elaborata je premišljen izkoristek vseh urbanističnih možnosti in njihova aplikacija v arhitekturnem smislu: projekt predlaga novogradnjo ob Žitni ulici na mestu objekta Hladilnice in Pekarne, kar v samo dogajanje območja z odprtostjo parterja pritegne tudi Magdalenski park. Objekta Lubadarja in Uprave se rekonstruirata in dajeta območju trdnost zgodovinskega okvirja. Obnova Lubadarja navzven ohranja svojo podobo, znotraj pa umestitev raznih vsebin kvalitetno rešuje z osrednjo zenitno osvetlitvijo skozi vse etaže. Dvorana Gustaf je novogradnja v celoti, Upravna stavba izkazuje primernost rešitve z nadzidavo, vertikalno funkcionalno razdelitvijo in zrelimi tlorisnimi rešitvami.
Predložena rešitev opisuje nasprotja, ki se dopolnjujejo, in sicer obstoječi rekonstruirani objekti s historično govorico ter novograjeni z dematerializirano. Skupen imenovalec obeh je njihova uporabnost.
Rešitev pod šifro Tepih je delo naslednjih avtorjev: Gašper Medvešek in Tomaž Ebenšpanger. Območje se obravnava kot večnamenska ploščad urbane mestne kulture, ki se osmisli z razporeditvijo predlaganega programa v obstoječ stavbni fond tako, da ga v največji možni meri ohranja in prenovi. Pečat elaborata je rušitev dvorane Gustaf, ki jo avtorji potopijo v podzemlje in se s tem ognejo vplivov hrupa na okolje ter hkrati odprejo proste površine - veliko dvorišče kot "preproga" korenito redefinira kompleks, saj poveže dve prosti površini dvorišča in parka. Javni prostor tako dobi karakter združevanja različnih dogodkov na enotni površini.
V arhitekturnem smislu se ohranijo vsi ostali objekti, pridobi se nova urbana situacija.
Rešitev pod šifro Passeggiata je delo naslednjih avtorjev: Stojan Skalicky in Črt Čuček. Vodilo rešitve je povezovanje posameznih objektov v zaključen organizem, kar se izvede z mostovži med etažami vseh obodnih objektov, ki omogočajo komunikacijo med različnimi funkcionalnimi sklopi. Dvorana Gustaf je kot generator kompleksa zasnovana kot mehka transparentna struktura. Polprosojna polnila fasade zabrišejo mejo med zunanjim in notranjim prostorom ter ustvarijo vso dvorišče kot osrednji prireditveni prostor.
Upravna stavba se nadzida tako, da se višina venca ujema s sosednjim objektom in tvori niz zgradb ob železnici. Z novogradnjo na mestu Pekarne se zaključi kompleks proti jugovzhodu in s prehodom med Hladilnico naveže na Magdalenski park.
Vsi predstavljeni projekti so prinesli kvalitetne rešitve, ki predstavljajo globja razmišljanja o bodoči podobi območja. Arhitektura tukaj ni le prostorsko kombiniranje oblik in njen tvorec ni tisti, ki pozna le tehnične in metodološke zakonitosti. On bere sintakso področja, občuti kompleksnost in principe, po katerih je ustrojeno, da se lahko prepusti domišliji ustvarjanja.
Mladinska kultura kot generator vsake družbe bo tako tudi v Mariboru dobila svojo priložnost, umeščeno med izvirnost oblike, izpolnjevanje programskih zahtev, vpetost v širši prostor, a determinirano s prioriteto možnosti realizacije.
Otvoritev razstave je nocoj, v četrtek, ob 19. uri v prostorih Hladilnice v kompleksu Pekarne.
Mateja Pocajt
sreda, junij 15, 2005
Razstava o prenovi Pekarne
Večer,15.Junij 2005
Mestna občina Maribor in Društvo arhitektov Maribor vabita jutri, v četrtek, ob 19. uri v razstavišče Hladilnica Pekarne Magdalenske mreže na ogled razstave elaboratov arhitekturnega natečaja za prenovo kulturnega kompleksa Pekarne.
Mestna občina Maribor in Društvo arhitektov Maribor vabita jutri, v četrtek, ob 19. uri v razstavišče Hladilnica Pekarne Magdalenske mreže na ogled razstave elaboratov arhitekturnega natečaja za prenovo kulturnega kompleksa Pekarne.
sreda, junij 08, 2005
Na nagi riti dan
Spekter,8.Junij 2005
Ko entuziazem gleda čez ušesa, ko študijske obveznosti niso dovolj, ko je nasmeh na obeh straneh reke Drave, ko začne trava rasti in sonce žgati, takrat je razlogov za razuzdano spomladansko ustvarjanje in rajanje več kot dovolj.17. maja se je v organizaciji Emper KUD in sodelovanju z Akademijo za umetnosti UM (v ustanavljanju) in multikulturnim centrom Pekarne Magdalenska mreža zgodil ustvarjalen Na nagi riti dan.Študenti Oddelka za likovno umetnost so se razdelili v skupine, ki so v Pekarni ves dan ustvarjale na temo Adam in Eva pod drevesom spoznanja, in sicer na področju slikarstva, kiparstva, risanja in grafike. Lepemu vremenu in dobri organizaciji je na platoju Pekarne uspelo navdahniti kar 80 ustvarjalcev, razvrščenih v 15 skupin. Tja so prihajali opremljeni z materialom, ki so ga čez dan transformirali v likovno delo. Bili so odpadni kosi železa, uničeni dežniki, jabolka, cevi, avtomobilske gume, kosi lesa, manjkal ni niti varilni aparat. Spet drugi so prinesli platna, akrilne barve in slikarska stojala. In tretji: računalnik, kamero in fotoaparat.Vsaka skupina si je nadela ime in se prijavila na infostojnici. Sledilo je razvrščanje po prizorišču, koncentracija in improvizacija, druženje in sproščanje, sonce, ritmi rokenrola in pivo. Krasno ustvarjalno vzdušje je dvorišče Pekarne spremenilo v pravi odprti atelje. Popestritev so bile tudi stojnice Mine (Mariborske mladinske informacijske ambasade), antikvariata Pisana beseda, Kluba mariborskih študentov, bukvarne Ciproš in Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru v ustanavljanju. V dvorani Gustaf pa so se ves dan odvijale projekcije iz arhiva Oddelka za likovno umetnost, art videi in videodokumenti.
Okoli enajste ure so se pridružili še dijaki I. in II. gimnazije pod mentorstvom profesorice za likovno umetnost Natalije Rojc Črnčec in skupina učencev iz osnovne šole Janka Padežnika pod vodstvom učiteljice Andreje Javernik. Organizatorji so učencem nudili barve, čopiče in kartone, gimnazijci pa so si material poiskali kar sami v okolici prizorišča. Vseskozi so bili pri dogajanju prisotni tudi profesorji Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so sestopili s piedestala in na glavo obrnili običajno razmerje študent – profesor. Tako je bil tudi uresničen eden od temeljnih ciljev dogodka. Vsak udeleženec in obiskovalec si je lahko na prizorišču na majico ali hlače nalikal znak celostne podobe dogodka, ki sta jo oblikovala Matic Brezovšek in Domen Rupnik. Temo dneva so določili profesorji. Stvaritve je strokovna žirija (izr. prof. Oto Rimele, spec., izr. prof. Samuel Grajfoner, spec., in Lucijan Jošt, študent) ob zaključku dneva ocenila. Dela so bila samostojno razstavljena na platoju Pekarne in v dvorani Gustaf. Ob odprtju razstave in razglasitvi nagrajencev je bilo poskrbljeno za kratek program, ki ga je vodil Matic Brezovšek, besedo je imel tudi član žirije profesor Rimele. Za izvirno sceno sta poskrbeli absolventki Oddelka za likovno umetnost Ana Pečar in Vesna Krebs, ki sta v živo miksali videomaterial, ki je nastal tekom dneva. Strokovna žirija, ki je po besedah profesorja Ota Rimeleta merila predvsem delovno temperaturo, je imela vsekakor težko delo. Na koncu pa se je odločila, da prve nagrade ne podeli, drugo izroči skupini Bučke, tretjo pa skupini No name. Žirija se je glede na okoliščine odločila, da podeli tudi izjemno nagrado dvema skupinama s I. in II. gimnazije Maribor – razstavni termin v galeriji Media Nox. Podelitve nagrad se je udeležil tudi častni gost, dekan Pedagoške fakultete red. prof. dr. Bojan Borstner.
Vizija organizatorjev Na nagi riti dneva je dogodek razširiti na večdnevni festival, ki bo gostil tudi glasbenike in študente z drugih likovnih šol in akademij drugih držav. Ker pa bo tak festival organizacijsko in predvsem finančno zahtevnejši, že sedaj apeliramo na vse potencialne donatorje in sponzorje. Ob tej priložnosti tudi iskrena hvala vsem sponzorjem prvega Na nagi riti dneva, še posebej pa gre zahvala strokovni in moralni podpori Centra za umetnosti UM in Akademije za umetnosti UM v ustanavljanju.
Na nagi riti dan je dokaz, da študenti likovne umetnosti kljub visokemu letenju znajo poskrbeti za vse potrebno pred pristankom na nagi riti. Prihodnja leta in z ustanovitvijo AUM nas bo še več, ki se bomo zavzemali za to, da bo mesto Maribor ne samo univerzitetno mesto, ampak tudi kulturna prestolnica.
Domen Rupnik
Ko entuziazem gleda čez ušesa, ko študijske obveznosti niso dovolj, ko je nasmeh na obeh straneh reke Drave, ko začne trava rasti in sonce žgati, takrat je razlogov za razuzdano spomladansko ustvarjanje in rajanje več kot dovolj.17. maja se je v organizaciji Emper KUD in sodelovanju z Akademijo za umetnosti UM (v ustanavljanju) in multikulturnim centrom Pekarne Magdalenska mreža zgodil ustvarjalen Na nagi riti dan.Študenti Oddelka za likovno umetnost so se razdelili v skupine, ki so v Pekarni ves dan ustvarjale na temo Adam in Eva pod drevesom spoznanja, in sicer na področju slikarstva, kiparstva, risanja in grafike. Lepemu vremenu in dobri organizaciji je na platoju Pekarne uspelo navdahniti kar 80 ustvarjalcev, razvrščenih v 15 skupin. Tja so prihajali opremljeni z materialom, ki so ga čez dan transformirali v likovno delo. Bili so odpadni kosi železa, uničeni dežniki, jabolka, cevi, avtomobilske gume, kosi lesa, manjkal ni niti varilni aparat. Spet drugi so prinesli platna, akrilne barve in slikarska stojala. In tretji: računalnik, kamero in fotoaparat.Vsaka skupina si je nadela ime in se prijavila na infostojnici. Sledilo je razvrščanje po prizorišču, koncentracija in improvizacija, druženje in sproščanje, sonce, ritmi rokenrola in pivo. Krasno ustvarjalno vzdušje je dvorišče Pekarne spremenilo v pravi odprti atelje. Popestritev so bile tudi stojnice Mine (Mariborske mladinske informacijske ambasade), antikvariata Pisana beseda, Kluba mariborskih študentov, bukvarne Ciproš in Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru v ustanavljanju. V dvorani Gustaf pa so se ves dan odvijale projekcije iz arhiva Oddelka za likovno umetnost, art videi in videodokumenti.
Okoli enajste ure so se pridružili še dijaki I. in II. gimnazije pod mentorstvom profesorice za likovno umetnost Natalije Rojc Črnčec in skupina učencev iz osnovne šole Janka Padežnika pod vodstvom učiteljice Andreje Javernik. Organizatorji so učencem nudili barve, čopiče in kartone, gimnazijci pa so si material poiskali kar sami v okolici prizorišča. Vseskozi so bili pri dogajanju prisotni tudi profesorji Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so sestopili s piedestala in na glavo obrnili običajno razmerje študent – profesor. Tako je bil tudi uresničen eden od temeljnih ciljev dogodka. Vsak udeleženec in obiskovalec si je lahko na prizorišču na majico ali hlače nalikal znak celostne podobe dogodka, ki sta jo oblikovala Matic Brezovšek in Domen Rupnik. Temo dneva so določili profesorji. Stvaritve je strokovna žirija (izr. prof. Oto Rimele, spec., izr. prof. Samuel Grajfoner, spec., in Lucijan Jošt, študent) ob zaključku dneva ocenila. Dela so bila samostojno razstavljena na platoju Pekarne in v dvorani Gustaf. Ob odprtju razstave in razglasitvi nagrajencev je bilo poskrbljeno za kratek program, ki ga je vodil Matic Brezovšek, besedo je imel tudi član žirije profesor Rimele. Za izvirno sceno sta poskrbeli absolventki Oddelka za likovno umetnost Ana Pečar in Vesna Krebs, ki sta v živo miksali videomaterial, ki je nastal tekom dneva. Strokovna žirija, ki je po besedah profesorja Ota Rimeleta merila predvsem delovno temperaturo, je imela vsekakor težko delo. Na koncu pa se je odločila, da prve nagrade ne podeli, drugo izroči skupini Bučke, tretjo pa skupini No name. Žirija se je glede na okoliščine odločila, da podeli tudi izjemno nagrado dvema skupinama s I. in II. gimnazije Maribor – razstavni termin v galeriji Media Nox. Podelitve nagrad se je udeležil tudi častni gost, dekan Pedagoške fakultete red. prof. dr. Bojan Borstner.
Vizija organizatorjev Na nagi riti dneva je dogodek razširiti na večdnevni festival, ki bo gostil tudi glasbenike in študente z drugih likovnih šol in akademij drugih držav. Ker pa bo tak festival organizacijsko in predvsem finančno zahtevnejši, že sedaj apeliramo na vse potencialne donatorje in sponzorje. Ob tej priložnosti tudi iskrena hvala vsem sponzorjem prvega Na nagi riti dneva, še posebej pa gre zahvala strokovni in moralni podpori Centra za umetnosti UM in Akademije za umetnosti UM v ustanavljanju.
Na nagi riti dan je dokaz, da študenti likovne umetnosti kljub visokemu letenju znajo poskrbeti za vse potrebno pred pristankom na nagi riti. Prihodnja leta in z ustanovitvijo AUM nas bo še več, ki se bomo zavzemali za to, da bo mesto Maribor ne samo univerzitetno mesto, ampak tudi kulturna prestolnica.
Domen Rupnik
Festival Magdalena v Mariboru
Spekter, 8.Junij 2005
V Mariboru se je 12. maja z odprtjem razstave tekmovalnih del na Židovskem trgu pričel mednarodni festival Magdalena, festival kreativnih komunikacij, ki je letos potekal že sedmič zapored. Po besedah predsednice festivala Tine Fras Magdalena poveličuje odgovorne prakse, kreativno komunikacijo, sveže ideje, nove strategije in medijske oblike.
Letošnja novost Magdalene 2005 je bil sistem on-line prijav. Prijavljenih del je bilo za dobrih deset odstotkov več kot leto poprej, kar pomeni, da je bilo na različnih lokacijah po Mariboru na ogled 645 del ustvarjalcev iz petnajstih držav. Mladi ustvarjalci do trideset let so se na festivalu pomerili v treh glavnih tekmovalnih kategorijah, in sicer v tisku (print), filmu (motion) in interaktivnih medijih (interactive), ter v ločeni kategoriji drugi mediji in se potegovali za več kot petnajst festivalskih nagrad: magdaleno, zlate petke, zlate in srebrne modrce ter posebne nagrade. Največ del so prijavili slovenski ustvarjalci (341), sledili so jim hrvaški (94 del). Prav mladi ustvarjalci iz Hrvaške so letos najbolj slavili, saj so dobili nagrado za najboljšo delo festivala – magdaleno, zlato petko za film in zlato petko za interaktivni medij. Magdaleno 2005 je prejel Daniel Vuković za promocijski film Kosilo. Sporočilo filma je zelo preprosto, vendar učinkovito. Oče skozi okno (po)kliče na kosilo svoje otroke. Pri tem se zelo muči in trudi, da se spomni imena vseh desetih otrok. Promocijski film je narejen za kondome Durex.
Mladi ustvarjalci so ponovno pritegnili s kreativnimi zapisi, ki so podobni agencijskim natečajem za novo oglaševalsko akcijo in so ena od posebnosti festivala.
Dela je ocenjevala šestčlanska mednarodna žirija, v kateri so bili Bogdan Naumovic, predsednik žirije, in regionalni kreativni direktor agencije Leo Burnett iz Romunije, Marc Brummund, filmski režiser iz Nemčije, Ozren Škondrič, grafični in spletni oblikovalec iz Slovenije, Giovanni Lunghi, profesor oglaševanja na Univerzi v Udinah v Italiji, Felipe Taborda, grafični oblikovalec iz Brazilije, in Eriks Stendzenieks, kreativni direktor agencije Zoom! iz Latvije.
Med predavatelji so bila znana imena iz sveta javne komunikacije. Novost Magdalene 2005 je bil SIOL-Club, debatni kotiček, kjer so udeleženci po vsakem predavanju imeli priložnost tudi osebno spoznati goste festivala.
Željo po spoznavanju lokalnih oblikovalcev sta na predavanju prva izrazila kreativna direktorja MTV Networks International Cam Levin in Peter Moller, ki sta, bolj kot spregovorila, pokazala MTV-jev odnos do vizualne umetnosti s projektom Art Breaks.
Sledilo je predavanje Brazilca Felipa Taborde, ki je dejal, da kakovost vizualnega oblikovanja po svetu upada. Felipe Taborda je grafični oblikovalec, ki ustvarja predvsem na področju kulture, glasbenega in knjižnega založništva. Njegova dela so bila pred kratkim objavljena v knjigah Graphic Design for the 21st Century – 100 of the World’s Best Graphic Designers (založba Taschen) in World Graphic Design (Marell Publishers).
V sobotnem programu je navdušil Anglež Charles Landry, ki s svojim podjetjem Comedia pripravlja celostne projektne revitalizacije in razvoja mest po vsem svetu.
Eden od zanimivejših sobotnih predavateljev je bil tudi Enrique R. Grullon, spletni oblikovalec iz Benettonove Fabrice, ki je predstavil United People, tj. Benettonov globalni sistem videosporočil po trgovinah po vsem svetu, s katerim posnamete sedemsekundni video sebe. Tako so po Grullonovih besedah Benettonovi potrošniki povezani med seboj po vsem svetu.
V sklopu festivala so se v Umetnostni galeriji Maribor predstavili Vladan Srdić s samostojnim projektom Commonications in skupina desetih oblikovalcev Nove srbske estetike s projektom UNDO.
In nočno družabno dogajanje? Vrhunec Magdalene 2005 je bila podelitev nagrad v Narodnem domu, ki je bila zelo privlačna zaradi prav posebnega voditelja – animirane žabe. Žaba je bila maskota festivala in se je pojavljala v celostni grafični podobi festivala. Po podelitvi nagrad se je zabava nadaljevala s kozarčkom v Kibli in kasneje v Gustafu s Kar češ brass band.
Komaj čakam naslednje leto!
Petra Simončič
V Mariboru se je 12. maja z odprtjem razstave tekmovalnih del na Židovskem trgu pričel mednarodni festival Magdalena, festival kreativnih komunikacij, ki je letos potekal že sedmič zapored. Po besedah predsednice festivala Tine Fras Magdalena poveličuje odgovorne prakse, kreativno komunikacijo, sveže ideje, nove strategije in medijske oblike.
Letošnja novost Magdalene 2005 je bil sistem on-line prijav. Prijavljenih del je bilo za dobrih deset odstotkov več kot leto poprej, kar pomeni, da je bilo na različnih lokacijah po Mariboru na ogled 645 del ustvarjalcev iz petnajstih držav. Mladi ustvarjalci do trideset let so se na festivalu pomerili v treh glavnih tekmovalnih kategorijah, in sicer v tisku (print), filmu (motion) in interaktivnih medijih (interactive), ter v ločeni kategoriji drugi mediji in se potegovali za več kot petnajst festivalskih nagrad: magdaleno, zlate petke, zlate in srebrne modrce ter posebne nagrade. Največ del so prijavili slovenski ustvarjalci (341), sledili so jim hrvaški (94 del). Prav mladi ustvarjalci iz Hrvaške so letos najbolj slavili, saj so dobili nagrado za najboljšo delo festivala – magdaleno, zlato petko za film in zlato petko za interaktivni medij. Magdaleno 2005 je prejel Daniel Vuković za promocijski film Kosilo. Sporočilo filma je zelo preprosto, vendar učinkovito. Oče skozi okno (po)kliče na kosilo svoje otroke. Pri tem se zelo muči in trudi, da se spomni imena vseh desetih otrok. Promocijski film je narejen za kondome Durex.
Mladi ustvarjalci so ponovno pritegnili s kreativnimi zapisi, ki so podobni agencijskim natečajem za novo oglaševalsko akcijo in so ena od posebnosti festivala.
Dela je ocenjevala šestčlanska mednarodna žirija, v kateri so bili Bogdan Naumovic, predsednik žirije, in regionalni kreativni direktor agencije Leo Burnett iz Romunije, Marc Brummund, filmski režiser iz Nemčije, Ozren Škondrič, grafični in spletni oblikovalec iz Slovenije, Giovanni Lunghi, profesor oglaševanja na Univerzi v Udinah v Italiji, Felipe Taborda, grafični oblikovalec iz Brazilije, in Eriks Stendzenieks, kreativni direktor agencije Zoom! iz Latvije.
Med predavatelji so bila znana imena iz sveta javne komunikacije. Novost Magdalene 2005 je bil SIOL-Club, debatni kotiček, kjer so udeleženci po vsakem predavanju imeli priložnost tudi osebno spoznati goste festivala.
Željo po spoznavanju lokalnih oblikovalcev sta na predavanju prva izrazila kreativna direktorja MTV Networks International Cam Levin in Peter Moller, ki sta, bolj kot spregovorila, pokazala MTV-jev odnos do vizualne umetnosti s projektom Art Breaks.
Sledilo je predavanje Brazilca Felipa Taborde, ki je dejal, da kakovost vizualnega oblikovanja po svetu upada. Felipe Taborda je grafični oblikovalec, ki ustvarja predvsem na področju kulture, glasbenega in knjižnega založništva. Njegova dela so bila pred kratkim objavljena v knjigah Graphic Design for the 21st Century – 100 of the World’s Best Graphic Designers (založba Taschen) in World Graphic Design (Marell Publishers).
V sobotnem programu je navdušil Anglež Charles Landry, ki s svojim podjetjem Comedia pripravlja celostne projektne revitalizacije in razvoja mest po vsem svetu.
Eden od zanimivejših sobotnih predavateljev je bil tudi Enrique R. Grullon, spletni oblikovalec iz Benettonove Fabrice, ki je predstavil United People, tj. Benettonov globalni sistem videosporočil po trgovinah po vsem svetu, s katerim posnamete sedemsekundni video sebe. Tako so po Grullonovih besedah Benettonovi potrošniki povezani med seboj po vsem svetu.
V sklopu festivala so se v Umetnostni galeriji Maribor predstavili Vladan Srdić s samostojnim projektom Commonications in skupina desetih oblikovalcev Nove srbske estetike s projektom UNDO.
In nočno družabno dogajanje? Vrhunec Magdalene 2005 je bila podelitev nagrad v Narodnem domu, ki je bila zelo privlačna zaradi prav posebnega voditelja – animirane žabe. Žaba je bila maskota festivala in se je pojavljala v celostni grafični podobi festivala. Po podelitvi nagrad se je zabava nadaljevala s kozarčkom v Kibli in kasneje v Gustafu s Kar češ brass band.
Komaj čakam naslednje leto!
Petra Simončič
Naročite se na:
Objave (Atom)
