Sinočnja javna tribuna za ohranitev Pekarne je prinesla preobrat. Med uporabniki je zavel svež veter, mariborski župan Franc Kangler je namreč potrdil obnovo celotnega kompleksa. Sicer pa je skoraj triurna razprava med uporabniki Pekarne, stanovalci in mestnim vodstvom opozorila na številna še nerešena vprašanja.
četrtek, oktober 30, 2008
večer, 30.10.2008
Da kultura mestni vrhuški ni ravno med prvimi prioritetami, čeprav se še kako rada baha s projektom evropske kulturne prestolnice, je (vsaj) letos, ob vsesplošnem krčenju sredstev in slepomišenjih z multikulturnim centrom Pekarna (pa še čem), postalo jasno celo slepim. A če "klasična visoka" umetnost že zaradi prestiža še nekako lebdi nad gladino, popularna (kvazi)kultura (ki je, kot kaže, intimno bližje občinskim vrhovom) pa ob vse večji komercializaciji in primitivizaciji živi, raste, cveti in vse bolj lukrativno poneumlja široke ljudske množice, je vse tisto vmes - kar je sodobno, inovativno, avantgardno, angažirano, nekonvencionalno ... - aktualna mariborska oblast očitno obsodila na životarjenje. Da ji ustrezno ministrstvo (resda v odhajanju, kar budi vsaj up v potrtih prsih ustvarjalcev in potencialnih uživalcev) pri tem pridno pomaga, pa je zgolj pika na i. Letos odpadli jazz festival Izzven je le najbolj opazna kolateralna žrtev; še mnogo več jih do zavesti javnosti sploh ne pride. Bomo torej kar tako pustili propasti prav tisti del kulture, ki naj bi predstavljal njen najbolj živahni, kreativni in perspektivni segment? Najbrž sicer ne, a vendar ...O prejemnikih občinskih sredstev za kulturo formalno sicer (so)odločajo dobronamerni nepolitiki in neposlovneži oziroma predstavniki interesnih skupin z vsaj nekaj strokovnimi kompetencami. Malo pri tem že sledijo lastnim preferencam, a še bolj, vsaj intencionalno, interesom lokalne kulturne skupnosti kot celote. A tu se praviloma zaplete vsaj dvakrat: pri koordinaciji med področnimi komisijami (ki delujejo vsaka zase) in pri delitvi vse bolj zanemarljivih dotacij. Vsote teh pa seveda ne določa stroka, ampak kar mestna uprava. Ki po drugi strani meče mnogo večje kupe denarja dobesedno stran, ko na primer ne uveljavlja predkupnih pravic za zemljišča, ki jih malenkost kasneje kupuje za mnogo večjo ceno ali baranta z zamenjavami za najbolj privlačne parcele - celo za tiste, kjer biva ali se dogaja kaj zares pomembnega, čeprav ne nujno tudi profitabilnega.Najbolj žalostno pri tem pa je, da je žarek upanja nedavno posijal prav z najbolj mračne strani. Grožnja gospodarske krize namreč že zmanjšuje povpraševanje po nepremičninah in s tem dobičke pri njihovi (pre)prodaji. Torej gradbena podjetja - resda (še) ne tisto, ki je zadnje čase najbolj razvpito - "zamrzujejo" že začete investicije in zmanjšujejo apetite po novih. A take "rešitve" za kulturo in naturo si najbrž ne želijo niti njuni najbolj vneti angeli varuhi.
DARINKO KORES JACKS
sreda, oktober 29, 2008
večer, 29.10.2008
V članku Maske so padle, ki je bil objavljen 27. 10. 2008, je novinar v okvirčku z naslovom Denar za Pekarno bo, a od kod? zapisal, da župan ni odgovoril, od kod bo Pekarni vrnil sposojeni denar za nakup opreme za Kulturni dom Kamnica. Pisanje novinarja ne drži, saj je iz magnetograma seje mestnega sveta jasno razvidno, da je odgovor podala direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner, ki pojasnjuje: "Sredstva za Pekarno smo zagotovili v osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna za leto 2008 na podlagi nove ocene prihodkov, ki smo jo prejeli s strani Ministrstva za finance, tako da sredstva v tej višini, kot smo jih prerazporedili s te postavke, zagotavljamo."
Alenka Šurlan, Mestna občina Maribor, Kabinet župana, Služba za stike z javnostmi
Predbožična Pekarnarska pisma za Franca - Indirekt 28.10.2008
Predbožična Pekarnarska pisma za Franca
28.10.2008
Zadnje podnebne razmere pričajo, da smo veselo zaorali v pozno jesen in da se bliža konec leta.
Tako so se tudi ogorčeni pekarnarji, ki ne verjamejo povsem v obljubljen konsenz o nenapadanju in neizselitvi z županom Mestne občine Maribor Francem Kanglerjem, po zgledu Božička in Dedka Mraza odločili z elektronskimi pismi napolniti Kanglerjev službeni elektronski predal ter s pozivi preko spletnih forumov in Facebooka nagovoriti tudi tiste, ki ne zahajajo v Pekarno, da centra ne dajo.
Za to dejanje so se odločili, čeprav je popularni Franca v petek na javni tribuni v prepolni dvorani Gustaf obljubil, da alternativne kulture z lokacije ob železnici ne bo izselil. To trditev je včeraj posebej za Indirekt ponovil in obenem poudaril, da je bila še največja napaka ta, da so prejšnji oblastniki okoli Pekarne začeli graditi stanovanjske bloke.
Avtor: Marko Pigac
torek, oktober 28, 2008
Maske so padle - Večer 28.10.2008
Razprava o trgovanju z zemljišči na območju bodoče toplarne je dosegla vrelišče na včerajšnji seji mariborskega mestnega sveta. Županova ekipa je namreč pripravila predlog o zamenjavi nepremičnin, ki samo pritrjuje nekaterim ugibanjem, da se bo pri tem poslu najverjetneje okoristilo gradbeno podjetje MTB (s celjskim Mikom), in to na račun mariborske občine. Ocenjena vrednost štirih zemljišč v lasti MTB in MIK v velikosti 34.185 kvadratnih metrov je 10,2 milijona evrov, občina pa zanje ponuja 19 parcel pri Europarku in pod Pohorjem v velikosti 32.017 kvadratnih metrov v vrednosti 10,6 milijona evrov.
Še naprej bodejo v oči dejstva, ki so jih v mestni upravi zamolčali, tudi na včerajšnji seji. Če bi bila občina v začetku septembra izkoristila predkupno pravico na teh zemljiščih, bi po nekaterih podatkih lahko privarčevala kar 6,5 milijona evrov. Župan Kangler je ves čas poudarjal, da te pravice niso mogli izkoristiti, ker jim prodajalec Oil Metal parcel ni ponudil v odkup (!), obenem pa so pridobili pravniško mnenje dr. Renata Vrenčurja s Pravne fakultete v Mariboru, ki pojasnjuje in na neki način upravičuje posel med Oil Metalom in MTB. Toda po mnenju Ane Vlahek s Pravne fakultete v Ljubljani bi prodajalec moral pred sklenitvijo pogodbe s tretjo osebo nakup pod enakimi pogoji ponuditi občini. "Če tega ne stori, je prodajna pogodba nična in je zato neveljaven tudi vpis v zemljiško knjigo," opozarja Vlahkova. In še ena zanimivost: občina bo parcele zamenjala le z MTB in MIK, čeprav so precej bolj oddaljene od kompostarne kot recimo zemljišče v lasti Elektra Maribor, ki je v neposredni bližini.
Kupili po 300, zamenjali za 270 evrov
A zapletlo se je še pred obravnavo, saj so v opoziciji neuspešno zahtevali umik te točke. Matevž Frangež (SD) je menil, da bi moral mestni svet najprej izbrati tehnologijo za energetsko izrabo odpadkov, saj bo šele tedaj jasno, kako veliko zemljišče sploh potrebuje. "Maribor potrebuje v naslednjih petih letih ozračje zaupanja. A tega ne more biti potem, ko je bil mestni svet na zadnji izredni seji vsaj pomanjkljivo informiran, če ne že namenoma zaveden," je dejal Frangež. Prepričan je, da občina ni ustrezno zaščitila javnega interesa, za katerega bi morala delati. "Ta javni interes je vreden 6,5 milijona evrov. To je namreč razlika med vrednostjo zemljišč od 1. septembra do danes," je izpostavil Frangež.
Da je MTB kupil zemljišče po ceni več kot 300 evrov za kvadratni meter, se ni mogel načuditi Stojan Auer (LPR), saj je občina letos v bližini kupila zemljišče, za katero je odštela le 130 evrov za kvadratni meter. Temu, da bodo gradbinci zdaj zanj dobili le 270 evrov, se je še bolj čudil. Opozoril je tudi, da je gradivo v nasprotju s sprejetim letnim načrtom gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, ki omenja, da se menjava lahko izvede pod pogojem, da razlika med zamenjavo nepremičnin ni večja od 80 tisoč evrov. Zaradi suma korupcije je predlagal, da v skladu z zakonom o urejanju prostora začnejo postopek o razlastitvi na teh zemljiščih. "Procedura je kraljica demokracije. Župan, vi sploh ne veste, kaj je to procedura, in še manj, kaj je demokracija. Ali smo svetniki mesta Butale ali drugega največjega slovenskega mesta?" pa je bil oster Vinko Mandl (SD).
Kosova komisija že obiskala občino
Zakaj mesto nujno potrebuje ta zemljišča, je pojasnil župan Franc Kangler. Ker bi se tja preselila Snaga, ker to sodi v koncept reševanja problematike z odpadki, ker je v bližini železniški tir, po katerem bi lahko prevažali smeti do odlagališča v Ormožu, in ker zaradi te zamenjave občina ne bo potrošila niti enega evra. Z Elektrom pa se še niso dogovorili o odkupu, saj so postavili previsoko ceno, je razložil župan. Znova je zanikal, da bi se z zemljišči trgovalo pod mizo, svetnike je seznanil, da ga je v petek obiskal član Kosove protikorupcijske komisije, ki so mu predali vso zahtevano gradivo.
Na številna vprašanja svetnikov je odgovarjal tudi direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek. Pojasnil je, da občina ne uveljavlja predkupne pravice zaradi pravne praznine na tem področju, ki jo je izkoristil MTB, vsak pravdni postopek pa bi projekt močno zavlekel; tega si občina zaradi predvidenega črpanja evropskih sredstev ne more privoščiti. Tudi v razlastitev zaradi izkazanega javnega interesa ta čas ne more, saj mestni svet še ni spremenil prostorskega akta, kar je pogoj za to.
Svetniki so v razpravi soglasno podprli lokacijo in projekt toplarne, v nasprotju z opozicijskimi, ki so predlagali prekinitev točke do razjasnitve ozadja in ugotovitev Kosove komisije, so koalicijski izpostavili nujnost hitre odločitve. Milan Petek (LDS) je celo predlagal, da bi v pogodbo vključili protikorupcijsko klavzulo - kot v primeru Patria - ki bi jo lahko aktivirali, če bi komisija ugotovila nepravilnosti. Svetniki so predlagano zamenjavo zemljišč z MTB potrdili s 23 glasovi za in 11 proti.
Denar za Pekarno bo, a od kod? - Večer, 28.10.2008
Ker je na javni tribuni o Pekarni župan Kangler zagotovil, da so sredstva za obnovo zagotovljena v proračunu, je marsikoga presenetilo gradivo, v katerem je pisalo, da se načrtovanih 160 tisoč evrov nameni nakupu opreme za Kulturni dom Kamnica. Ta znesek in še več bodo namreč porabili za prijavo na razpis za sredstva evropskega sklada za razvoj podeželja, s katerimi bodo financirali nakup opreme. Dom ta čas adaptirajo in dograjujejo, zaključek del je predviden za februar prihodnje leto. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 309 tisoč evrov, od tega načrtujejo okrog 129 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada. Po protestih iz svetniških skupin je župan razložil, da gre zgolj za prerazporeditev sredstev: "Denar bomo le posodili zaradi prijave na razpis. Glede Pekarne bom dano besedo držal." Na vprašanje, od kod bodo vzeli in vrnili sposojeni denar, ni odgovoril.
Zapravljena priložnost za Pekarno - Dnevnik 28.10.2008
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija
Zapravljena priložnost za Pekarno
Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis, ki je bil skorajda pisan na kožo mariborskemu kulturnemu centru, a se občina nanj ni prijavila
Slovenija - torek, 28.10.2008 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Ministrstvo za kulturo je 12. septembra objavilo razpis za obnovo kulturne infrastrukture, v katerem je ponujalo 5.462.500 evropskih in državnih evrov. Mestna občina Maribor se ni prijavila na razpis, čeprav je bil skorajda pisan na kožo obnovi Kulturnega centra Pekarna. Izgovori, zakaj tega ni storila, ne zvenijo najbolj prepričljivo.
Mariborska mestna oblast je zamudila priložnost, da bi kulturni center Pekarna obnovila že do novembra 2009. (Foto: Tomaž Klipšteter)
Namen tega javnega razpisa ministrstva za kulturo je bilo spodbuditi naložbe v javno kulturno infrastrukturo občin za sofinanciranje naložb v najmanj pet objektov javne kulturne infrastrukture do konca leta 2009 ter ustvariti do deset zaposlitev na področju kulturne ustvarjalnosti in storitvenega sektorja do leta 2013. Iz dodatnih pojasnil ministrstva bi se celo dalo sklepati, da bi kulturni center Pekarna utegnil biti zvezda razpisa.
Po odmevni javni tribuni o Pekarni mestna oblast z županom na čelu zatrjuje, da mladinskega centra nikoli ni nameravala izseliti, zemljišče pa prodati gradbenim lobijem. Če je to stališče verodostojno, ni razumljivo, zakaj se po decembru 2007, ko je sprejela dokument identifikacije projekta Pekarne, ni lotila pospešene priprave investicijske zasnove in programa, za kar je v letošnjem proračunu zagotovila 160.000 evrov.
Odsotnost teh papirjev je namreč ključna okoliščina, zaradi katere je priložnost pridobitve milijonov iz Bruslja splavala po Dravi. "Za uspeh na razpisu bi bilo treba pripraviti vsaj investicijski program, dobro pa bi bilo imeti že pripravljena gradbena dovoljenja," nam je razložila Alenka Šurlan iz mariborske občine. V kabinetu mariborskega župana so se za nekandidaturo odločili tudi zato, ker bi morali potem Pekarno obnoviti do 30. oktobra 2009. "Če dokumentacija ni pripravljena, tudi investicije ni možno izvesti v razmeroma kratkem času," je poudarila Šurlanova. "Vsi, ki se kakor koli ukvarjajo s podobnimi projekti, vedo, da je v približno 12 mesecih nemogoče pridobiti celotno dokumentacijo, izvesti javni razpis za izbiro izvajalca in še izvesti vsa gradbeno-obrtniška dela. Sankcija za kršitev je vračilo prejetih sredstev."
Pove eno, podpiše drugo
Župana je zapustil spomin ali pa se je sprenevedal, ko je na javni tribuni o usodi mladinskega centra Pekarna dejal: "Ni nobene potrebe, da bi sredstva premikali z ene postavke na drugo. Sredstva (za obnovo Pekarne, op. p.) so zagotovljena." Izkazalo se je namreč, da je Kangler osem dni pred tribuno podpisal gradivo za včerajšnjo sejo mestnega sveta, v katerem je predlagal, da se 160.000 evrov, ki so bili v letošnjem proračunu zagotovljeni za pripravo dokumentacije za obnovo Pekarne, prenese v program obnove kulturnega društva Kamnica. Točno na to transakcijo ga je na tribuni celo opozorila oseba iz občinstva. Kangler pa je odgovoril: "Nobenega takšnega dokumenta nisem podpisal." Na seji je župan pojasnil, da gre zgolj za začasno prerazporeditev, ki jo bodo uravnotežili s proračunskim rebalansom. "Denar si bomo sposodili za tri tedne. Ali je to greh?" se je vprašal župan.
Zofijina bodica: Šola politične pismenosti - Pekarna
Društvo za razvoj Humanistike - Zofijini ljubimci
Šola politične pismenosti
PEKARNA
Obiskovalci te strani so seveda že seznanjeni s tem, da Zavod Pekarna in Inštitut za etiko v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci vsako sredo v dvorani Gustaf, pod skupnim nazivom »Šola politične pismenosti«, pripravljajo srečanja vseh, ki se tako ali drugače zanimajo za družboslovje. Srečanja potekajo praviloma tako, da nekdo, bodisi izmed organizatorjev bodisi vabljen gost, pripravi neko temo, seznani prisotne z nekaterimi dejstvi in s svojim mnenjem, nato pa se udeleženci lotijo razprave. Do sedaj sta bili obe opravljeni srečanji ne le zadovoljivo obiskani, ampak sta se skoraj težko končali. Razpravi sta bili namreč nadvse živahni in zanimivi.
Minulo sredo (22. oktobra '08) je bila v sklopu javne tribune na sporedu tema, ki se je nanašala neposredno na Pekarno. Gost je med drugimi bil sam župan MO Maribor, g. Kangler, skupaj z nekaterimi svojimi sodelavci.
Beseda je, le kako bi mogla drugače, tekla o tem, kakšno usodo namenja temu okolju, ki je resda last MO Maribor, uporabljajo pa ga številne večje ali manjše skupine bolj ali manj mladih ali vsaj po srcu mladih ljudi in ga polnijo s številnimi vsebinami. Slednje lahko spravimo v različne predale. Največji pa gotovo polnijo vsebine, ki jih lahko brez lažne skromnosti poimenujemo »alternativna« kultura.
Že izraz »alternativna« je neustrezen.
Sam menim, da ne obstaja neka kultura in nato neka druga, njej nasprotujoča kultura. Obstaja samo kultura. In to kultura, ki ima lahko zelo različne, celo nasprotujoče si sporočilne vrednosti in tem ustrezne izrazne oblike.
Za kulturo, kakršna se ustvarja v Pekarni, bi lahko rekli le, da se v nekem smislu še išče. Ne toliko v smislu sporočilne vrednosti kot v načinu izražanja.
In takšna, iščoča se kultura pač še ni uveljavljena. Zato pa je pogost dokaj drugačna od tiste, ki je pač imela že dovolj časa, da se je uveljavila in jo zato okolje pojmuje kot Kulturo.
V tem smislu jo lahko potemtakem imenujemo tudi alternativna, drugačna.
Drugačna ne le v morebiti še ne dodelanih izraznih oblikah kot zlasti v svoji posebni sporočilni vrednosti. Kritičnosti. Takšni kritičnosti, ki je uveljavljena Kultura ne premore več oziroma je še ne premore.
In zato je zagovornikom Kulture lahko takšna iščoča se in kritična »nova« kultura tudi nekakšen kamen spotike, da ne rečem vir tesnobe. Tesnobe, ki izvira iz strahu pred konkurenco. Ta strah pa izvira iz spoznanja, da so ustvarjalci Kulture morda že nekoliko okosteneli, da niso več sposobni najti novih ciljev, torej novih okoliščin, vrednih kritike. In da niso le nevešči porajajočih se izraznih oblik, ampak slednjih morebiti niti ne razumejo več. Kako bi jih lahko potemtakem odobravali?
In kje je sedaj politika, o kateri naj bi se opismenjevali?
V razpravi o Pekarni vendar.
Ne uvodni pogovor ne kasnejša razprava se namreč nista niti dotaknila ne kulture (v Pekarni) in ne Kulture uveljavljenih ustvarjalcev.
Pogovor se je brezplodno vrtel okoli Pekarne in njene prihodnosti.
Temeljno vprašanje, ki je bila nekakšna rdeča nit vsega dogajanja, se je nanašalo na to, ali bo MO Maribor izpolnila svojo obljubo, da bo celotno Pekarno obnovila in uredila; tudi sedaj ne samo nerešena ampak povsem zanemarjena vprašanja pravne urejenosti.
In, še bolj pomembno, kaj se bo dogajalo s sedanjimi in bodočimi ustvarjalci in kakšne bodo njihove možnosti v obljubljenih prenovljenih prostorih in v okviru pričakovane pravne ureditve.
Na nobeno od teh temeljnih vprašanj ne župan, ne njegovi sodelavci ne razpravljavci iz vrst sedanjih uporabnikov teh prostorov niso dali zadovoljivega odgovora!
Zaradi vsega tega se sedaj poleg znanih vprašanj porajajo številna nova, pa tudi teorije.
In sedaj smo končno pri politiki. Vedo, ki se ukvarja z verjetnostmi in možnostmi in iskanjem najustreznejših rešitev za večanje ugodnejših verjetnosti in uporabo najprimernejših možnosti.
Seveda pa pri navedenih opravilih politike ni odveč iskanje definicij, za koga je katera verjetnost ugodna in komu bo najprimernejša možnost koristila.
Tako v primeru Pekarne lahko tako rekoč nemudoma naštejemo vsaj tri skupine občanov našega mesta, katerih temeljni interesi so lahko, ne pa nujno, nasprotujoči si ali pa se celo prepletajo.
Prvo skupino sestavljajo sedanji uporabniki Pekarne, katerih cilji so sicer podobni, ne pa enaki.
Njihov temeljni cilj je, da bi Pekarna ostala namenjena temu, čemur je sedaj. Namreč mladim ustvarjalcem, ki z večjim ali manjšim potencialom uresničujejo svoja poslanstva.
Med njimi so skupine, ki jih obnova prostorov ne prizadela in ki tudi zaradi urejenega pravnega stanja ne bi utrpele nikakršnih omejitev. Obstajajo pa tudi skupine, ki bi jim obnovljeni in s tem zelo verjetno dražji prostori krepko ali popolnoma onemogočili delovanje v njih. Pa tudi skupine, ki v pravno urejenem okolju nikakor ne bi mogle ustvarjati tako, kot to želijo in znajo oziroma, kot to od njih pričakujejo uporabniki njihovih stvaritev.
Če namreč uporabimo prej grajan izraz »alternativna« kultura, lahko naslednjo trditev zapišemo kot aksiom: pravno urejene alternative preprosto ni. Ko je alternativa pravno urejena, preprosto preneha biti alternativa in postane institucija, torej nekaj vsakdanjega. Tudi in zlasti, kadar gre za kulturo.
Da povzamem: Uporabniki Pekarne se načeloma strinjajo z dejansko potrebno obnovo prostorov, če zaradi tega le-ti ne bodo nič dražji. Nekateri se ob tem lahko strinjajo tudi z ureditvijo pravnih razmer, drugim pa takšno urejanje vse prej kot ustreza.
V razpravi le skromno omenjena in ne posebej imenovana interesna skupina (pri čemer na tem mestu ni pomembno, ali ima ta skupina tudi pravno obeležje zainteresirane stranke) so stanovalci bližjih stanovanjskih hiš, ki jih, upravičeno ali ne, motijo in vznemirjajo tiste dejavnosti Pekarne, o katerih ne moremo reči, da se trudijo za zmanjševanje v okolje posredovanih decibelov katerega koli izvora že. Njihov interes je vsekakor ukinitev vsaj teh dejavnosti oziroma preselitev le-teh v Gobi ali Kalahari.
Najbolj različne interesa v zvezi s Pekarno pa ima seveda MO Maribor, katere trenutni župan, resda prvi, ki se s Pekarno sploh ukvarja, kot pravi politik seveda nikakor ni hotel z besedo na dan, ampak je vehementno trdil, da se MO trudi zgolj za uresničitev že davno danih obljub, da se bodo obravnavani prostori obnovili in da se bodo pravna razmerja uredila. In da ob vsem tem MO nima niti najmanjšega namena ukvarjati se z vsebinami. Te naj bi ostale prepuščene uporabnikom obnovljene Pekarne.
Pri tem kajpak hote zamolči dejstvo, da tako tehnična obnova kot urejanje pravnih razmerij nujno, hote ali nehote, vpliva tudi na vsebine.
To nikakor ne pomeni, da izpolnitvi teh nalog Pekarna v novi obleki in z novim statusom ne bo imela. Tudi tega ne pomeni, da teh vsebin ne bodo določali njeni uporabniki. Pomeni pa, da se sedaj še ne more vedeti, kdo pravzaprav bodo bodoči uporabniki in s kakšnimi vsebinami bodo zapolnili ta prostor.
Tudi prikazani načrt družbenih vsebin, ki naj bi jim bili namenjeni posamezni mestni predeli in v katerem je območje Pekarne za vselej predvideno izvajalcem neprofitnih kulturnih dejavnosti, ne daje sedanjim Pekarnarjem nobenih zagotovil, da bodo ostali tukaj kjer so, z možnostmi kakršne imajo. Da o morebitnih bistvenih izboljšavah teh možnosti ne govorimo.
Tudi tako imenovane neprofitne dejavnosti niso nujno subvencionirane. Pogosto se tudi od njih zahteva, da se preživljajo same. To lahko pomeni, da najemnine, ki jih bodo uporabniki obnovljenih prostorov morali plačevati za to uporabo resda ne bodo dobičkonosne. Bodo pa dovolj visoke (za mnoge torej previsoke), da bodo poleg kritja stroškov delovanja omogočile izbranemu upravitelju tudi dokaj udobno življenje. In mu, ne glede na sedanja govorjena zagotovila enega od kandidatov, da bo svoboda ustvarjalcev ostala nedotaknjena, dajala tudi dokaj veliko moč selekcioniranja. To pa kajpak ne pomeni nič drugega, kot posreden, če že ne neposreden vpliv na vsebine. Po načelu, v praksi prikazanem tudi na tem srečanju, da je pač šef tisti, ki pove, kdo, kaj in koliko oziroma kako sme povedati.
Ob obljubljenem zagotavljanju okoliščin, ki bodo omogočale svobodno ustvarjanje sedanjih in bodočih sodelavcev raznih pekarniških skupin, kar je vsekakor tudi eden izmed dolgoročnih interesov MO, mora le-ta vsekakor vsaj v opaznem obsegu poskrbeti tudi za zadovoljitev druge skupine občanov, omenjene tudi v tem zapisu: tistih, ki si želijo nekaj več miru. Doseganje tega cilja nedvoumno zahteva neposredno poseganje v vsaj nekatere izmed sedanjih vsebin. Tiste namreč, ki imajo težave z omejevanjem omenjenih decibelov.
Občina pa ima, pa naj župan to prizna ali, v ognji še kar nekaj interesnih želez. Med njimi velja vsekakor omeniti predvsem naraščajočo lakoto po polnjenju proračuna.
Bolj kot je človek lačen, nižja je njegova morala (le nikoli resnično lačen človek lahko iskreno trdi, da raje umre, kot da bi kradel!).
In zakaj to pravilo ne bi veljalo tudi za institucije, recimo občino? Da občinski proračun ne omogoča izvajanja niti vseh nujnih, kaj šele vsaj dela samo želenih nalog, je tako ali tako vsakomur znano dejstvo, ki seveda ne velja le za MO Maribor, ampak dobesedno za vsako občino, za našo in vse druge države in celo za Cerkev. Niti ona, ob vsem bogastvu, ki ji ga očitajo, ne more narediti prav vsega, kar si želi.
Zato, četudi župan v tem hipu te zamisli mogoče ne pojmuje prednostno, utegne svoje mnenje spremeniti, ko se bo obnova Pekarne načrtovala. Nekako v smislu: kaj pa če bi v te objekte vložili še kak evro ali dva več, jih uredili nekoliko bolj, kot je nujno, nato pa bi se z izbranim upravnikom dogovorili, da bo v ta sedaj bleščeči objekt pripustil le tiste vsebine, ki sicer ne bodo ustvarjale omembe vrednega dobička, donosne pa bodo vendarle dovolj, da bodo lahko plačevale tolikšno najemnino, da bo iz nje tudi občina nekaj zaslužila.
Konec koncev neprofitnost uporabnikov še ne pomeni neprofitne občine.
Pekarnarji vseh dežel – združite se!
(In mislite politično!)
Branko Gerlič
21.10.2008
V mladinskem informativnem svetovalnem centru (MISC-u), v Infopeki, negujejo prostovoljno delo in prostovoljce že deseto leto.
Kaj je prostovoljno delo?
Prostovoljno delo je dejavnost posameznika, ki temelji na njegovi osebni odločitvi, da tako dejavnost opravlja in jo izvaja brez pričakovanja materialnih koristi v dobro drugih ali za skupno javno korist. (Definicija prostovoljnega dela iz predloga Zakona o prostovoljnem delu, člen 7.)
Prostovoljno delo mladih za mlade
V projektu sodelujejo dijaki in študenti iz Maribora, ki bodo priskočili na pomoč otrokom in mladostnikom s težavami pri učenju. Nudili jim bodo brezplačne inštrukcije in podporo pri premagovanju vsakodnevnih težav. V okvirju projekta Pekarna DOBIŠ DAŠ bodo mladi prostovoljci aktivno preživeli čas z otroci z manj zmožnostmi, kjer se bodo skupaj ustvarjalno družili. Pred začetkom prostovoljnega dela se v mesecu oktobru in novembru izvaja usposabljanje in podrobneje spoznavanje le-tega.
EVS – European Voluntary Service (Evropska prostovoljna služba)
Program EVS je namenjen vsem mladim do 29 leta starosti, ki jih zanima prostovoljno delo v tujini. V Infopeki nudijo vse potrebne informacije, ki jih potrebujete, če želite opravljati prostovoljno delo v tujini. Glede na vašo izbrano državo in projekt, ki bi ga tam izvajali, Vam v Infopeki strokovno svetujejo ter Vas podprejo pri izvedbi projekta. Govorili smo z mentorico prostovoljcev, Urško Breznik, ki nas je seznanila tudi z drugimi informacijami. Oglejte si video intervju z Urško Breznik.
infopeka
Pekarna ostaja! - Vest.si 25.10.2008
Pekarna ostaja!
25. oktober 2008 ob 17:53 | Vesna Lovrec |Po javni tribuni »Vsebina ali še ena nepremičnina?«, ki so jo ta teden organizirali uporabniki mariborskega subkulturnega centra Pekarna Magdalenske mreže, se je zdelo, da je župan mesta Franc Kangler končno dojel, da je ponudba, s katero je uporabnike Pekarne nagovarjal k preselitvi na novo lokacijo, privlačna zgolj njemu.
Kljub dejstvu, da je mestni svet na decembrski seji izglasoval celovito prenovo Pekarne in letos pežegnal proračun 2008 – 2010, kjer je za obnovo Pekarne predvidenih 6,718.280 evrov, je župan pekarnarje kanil preseliti v bivšo kaznilnico Karanteno. Po prvem informativnem razgovoru v županovem kabinetu so uporabniki zaradi grožnje, da se Pekarna BO selila, ustanovili Odbor za Pekarno, in o problemu pričeli javno govoriti.
Tik pred pričetkom tribune, ko v dvorani Gustaf še niso bila zasedena vsa sedišča, je župan v kratkem klepetu z Vestjo ob pogledu na nezasedene stole pomenjljivo pripomnil, kako da je pričakoval več ljudi. Pričakovanje se je izpolnilo. Precej burni debati je v četrtek sledilo več kot sto ljudi. Kljub večkrat izrečenemu županovemu stavku, da se Pekarna ne bo selila brez soglasja uporabnikov, se je skozi debato zdelo, da temu nihče ne verjame. Dvom pa je vsaj za malenkost popustil v točki, ko je župan obljubil, da Pekarna ostaja, da bo storil vse potrebno za njeno legalizacijo ter potrdil, da denar za prenovo je. Govorice o tem, da gradbeno podjetje, ki bi se naj bilo zaljubilo v parcelo, kjer stoji kompleks Pekarna, že pripravlja bagerje za rušitev in mešalce za izgraditev stanovanjskih blokov, je župan odločno zanikal.
Na tribuni so sodelovali:
Lara Lah - moderatorka, Franc Kanger - župan MOM, Nina Bulatovič – vodja urada za mladino, Aleš Novak – direktor Mladinskega kulturnega centra Maribor, Gregor Kosi – predstavnik Zavoda Pekarna, dr. Boris Vezjak – Zofijini ljubimci, Goran Rajič – bivši predstojnik oddelka za družbene dejavnosti na MOM
ter
publika: stanovalci, Andrej Šmid – arhitekt in prostorski načrtovalec, Borut Osonkar – bivši v.d. direktorja Pekarne, Ramiz Derlić – vodja pekarniškega MC kluba.
Da zagotovo ostane, ste simpatizerji in podporniki Pekarne povabljeni k podpisu peticije.
Vesna Lovrec
sobota, oktober 25, 2008
Dežurni krivci - Vecer, 25.10.2008
Diskreditacija medijev se je očitno zapisala globoko v pore mariborske politične folklore. Pred metanjem blata pa vse redkeje dvakrat premislijo tudi direktorji, rektorji in še kdo z vrha mestne piramide. Tako postajamo mediji priročno orodje za odvračanje pozornosti in slepomišenje.
Samo ta trenutek po mestu odmevajo obtožbe podžupana Burnača, da lahko pisanje medijev o domnevni vezani trgovini z zemljišči ogrozi izgradnjo toplarne. Župan Kangler je prepričan, da bodo zapisani protesti ob ponudbi za selitev Pekarne sprožili val strank v postopku, zato se mu ne zdi narobe, če javno ureja časopisno politiko. Šele novinarji pa naj bi, po besedah direktorja MTB Viktorja Lednika, spodbudili gradbince k razmišljanju o nakupu zemljišča Pekarne za izgradnjo novih stanovanjskih blokov. V Konstruktorju so zaradi našega postavljanja neprijetnih vprašanj domnevali, da jim želimo rušiti kredibilnost in likvidnost. Nekdanji rektor UM in veleposlanik v Vatikanu dr. Ludvik Toplak pa grozi, da nas bo predal odvetnikom, če samo še enkrat omenimo njegovo ime. Trditev, da s(m)o vsega krivi mediji, je bila tako izrečena prevečkrat, da bi jo lahko preslišali. Ali da bi bila naključna?
Si lahko zamislite demokratično družbo brez medijev? Osnovna funkcija klasičnega kakovostnega novinarstva je nadziranje, kontroliranje oblasti, transparentnosti dela politikov velikih javnih služb, korporacij, finančnih institucij ... Novinarji pri tem seveda nismo gospodarji in glasniki absolutne resnice. Se pa od nas pričakuje, da ji poskušamo slediti in se ji približati. Zato sprašujemo.
Naša službena dolžnost je tudi, da informacije premislimo. Sleherno mišljenje pa se vzpostavlja s spraševanjem in ne z nekritičnim pristajanjem na povedano iz ust Gospodarja, ki sam definira realnost, o kateri govori, kar počno politični, ekonomski, kulturni in drugi oglaševalci svojih podob. Mišljenje pač ni pristajanje na videz, na "look", na oglaševanje brez globine, na reklamno navidezno sproščenost. Ker odgovornost je samo tam, ker je spraševanje. Če ni vprašanja, tudi odgovornosti ni. Zatorej, če parafraziram duhovito pripombo enega od udeležencev sredine javne tribune o selitvi Pekarne: "Ko se novinar počuti kot butec, ker ničesar več ne razume, je spet čas, da kaj vpraša!"
Župan Kangler predlaga prostore bivše kaznilnice
mladina, 24.10.2008
Potem ko so v Ljubljani vsaj začasno rešili vprašanje Metelkove, se z neurejenim statusom in željo po selitvi ukvarja mariborski kulturni center Pekarna, ki v nekdanjih vojaških prostorih, ki jih je občina Maribor leta 2002 dobila v last od obrambnega ministrstva, deluje že 14 let.Kot je v navadi za takšne centre, so imeli tudi v Pekarni opraviti s sosedskimi spori, z obljubami o obnovi, nazadnje še s kulturnim programom za evropsko prestolnico kulture leta 2012. A lani je mariborski župan Franc Kangler na podlagi arhitekturnega in investicijskega načrta predlagal, da se v okviru občinskega proračuna odobrijo sredstva, s katerimi bi Pekarno obnovili. Kot je povedal Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno, proračun mariborske občine za leto 2008 v naslednjih treh letih predvideva skupaj 6.718.495 evrov za obnovo in izgradnjo Pekarne. A nedavno si je Kangler premislil in delujočim v Pekarni predlagal, naj se preselijo v prostore nekdanje avstro-ogrske kaznilnice. »Selitev sem predlagal zato, ker želim hitro in učinkovito rešiti vprašanje Pekarne. Kot ena izmed možnosti za rešitev težave se je pokazala selitev na območje nekdanjih zaporov, zato smo to tudi predlagali. Ker je v neposredni bližini Pekarne stanovanjsko območje in ker stanovalci nasprotujejo tej aktivnosti, lahko predvidevamo, da situacije ne bomo mogli rešiti še nadaljnjih šest do deset let,« je povedal mariborski župan. Nad selitvijo v Pekarni niso navdušeni. »Selitev ni možna. Pekarna lahko obstaja le tukaj. Selitev je v praksi opustitev obnove in ukinitev Pekarne kot centra urbane kulture. Kakor da lahko vsebine nastanejo čez noč in so zadosten pogoj zanje urejeni prostori?!« meni Kosi.Zato so v ponedeljek na spletu objavili peticijo in v prvih treh dneh jo je podpisalo 3000 podpornikov iz Slovenije in tujine. Kangler zatrjuje, da je strah pred selitvijo odveč, saj brez soglasja ne bodo ukrepali. Kosi pa je omenil, da so se nekateri posamezniki mimo Odbora za Pekarno z občino dogovarjali o selitvi. Strani se bosta prihodnje dni še enkrat sestali in skušali najti rešitev.
petek, oktober 24, 2008
Mariborski župan Kangler: Pekarne ne bomo selili - Dnevnik, 24.10.2008
Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik
Mariborski župan Kangler: Pekarne ne bomo seliliSlovenija - petek, 24.10.2008 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Četrtkova tribuna o usodi Kulturnega centra Pekarna je doživela zelo optimističen razplet. Mariborski župan Franc Kangler je namreč zagotovil, da Pekarne ne bodo selili, zatrdil je tudi, da je denar za obnovo zagotovljen. V odboru za Pekarno, ki je zbral že več kot 3500 podpisov proti selitvi, pa zaradi Kanglerjeve zaveze niso evforični. Dvom ostaja.
Znano je, da se je pred časom v županovem kabinetu pojavila zamisel o selitvi središča urbane (sub)kulture v kompleks nekdanje avstro-ogrske kaznilnice. Uporabniki Pekarne selitvi vseskozi nasprotujejo, v ozadju tega pa so se pojavile številne teorije zarot, v katere naj bi bili vpleteni vplivni gradbeni lobiji, ki jih menda privlačijo parcele Pekarne.
Če je mariborski župan na začetku tribune še našteval razloge, ki bi utegnili ogroziti ali celo onemogočiti prenovo Pekarne na obstoječi lokaciji, pa je med debato zatrdil, da jo bodo obnovili, saj so se k temu zavezali s sklepi mestnega sveta. "Vsako vprašanje o tem je odveč. O tem obstajajo dokumenti in rad bi videl tistega župana, ki bi kakor koli zaobšel te dokumente," je dejal Kangler in dodal: "Ve se, kaj je župan obljubil. In župan izpolni svoje obljube, verjemite mi."
Če se je s tem ustvaril vtis, da konflikta sploh ni in da je župan največji "pekarnar", se zdaj lahko pojavlja samo še bojazen, da bi župan utegnil voditi dvojno igro, opozarja mariborski filozof Boris Vezjak. "Možni so trije možni scenariji," meni Vezjak. "Prvi je, da teorije zarote ni, torej da je imel župan vedno poštene načrte ohraniti alternativno kulturo na območju Pekarne. Drugi je ta, da v ozadju obstajajo gospodarski lobiji, ki jim župan namenja določene parcele. Tretji pa je tisti, po katerem bi se župan rad otresel 'moteče' alternativne kulture in bi zato utegnilo slediti dolgoročno izčrpavanje nasprotnika v rovu, ki se mu onemogoča dostop do hrane tako dolgo, da v njem 'crkne'."
Dejanja mestnega vodstva bodo tako kmalu razkrila, ali res ne pripravljajo pogreba neistitucionalne urbane mladinske kulture, ki že 14 let ustvarja na območju Pekarne, in se bodo lotili izvrševanja sklepov mestnega sveta.
Decembra lani je ta sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta za celovito prenove kulturnega območja Pekarne, februarja letos pa je v proračunih za leto 2008, 2009 in 2010 predvidel 6,718.280 evrov za celovito obnovo Pekarne. V proračunski dokumentaciji je še zapisano, da bodo obnovo začeli prihodnje leto, končali pa leta 2010.
Svetla prihodnost za Pekarno - Večer 24.10.2008
Več kot sto udeležencev sredine javne tribune z naslovom Pekarna: vsebina ali nepremičnina? se je zavestno odločilo za prekršek, saj bi jih gradbeni inšpektor zaradi neurejenih upravnih dovoljenj lahko oglobil. Zgodba, ki traja že 14 let. Razlika je bila le v tem, da so si ta večer ob rednih gostih Pekarne kršitev privoščili tudi župan MOM Franc Kangler, predstavniki njegovega kabineta in nekaj mestnih svetnikov. In če se je pogovor začel s predpostavko, da je župan Pekarni največji sovražnik, se je končal z diametralno nasprotnim spoznanjem, da je njen najboljši prijatelj. Kljub na trenutke burni debati o nadaljnji usodi Pekarne, bo slednja, kot kaže, dočakala srečni konec. Župan je dal zagotovilo, da bo naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo steklo, da podpira obstoj Pekarne na sedanji lokaciji in da sredstva so. Treba ga je le še držati za besedo.
Lubadar ni azil za živali
Da nepravno stanje ne more več trajati, so se strinjali vsi vpleteni, ki pa so si, vsaj v začetku tribune, nasprotovali pri načinih odpravljanja nastalih težav. In čeprav drži, da je župan uporabnikom že na prvem pogovoru obljubil, da selitve ne bo izpeljal brez njihovega soglasja, je bil pri naštevanju razlogov za selitev zelo zgovoren, medtem ko za obnovo ni našel skoraj nobenega.
Eden ključnih argumentov za selitev naj bi izviral iz izkušenj s težavami z azilom za živali: "Zato, ker so tri ali štiri stranke v postopku 300 ali 400 metrov oddaljene od azila, danes teče postopek na drugostopenjskem sodišču in vse stoji. Tako smo se odločili, da gremo na drugo lokacijo. In enakih težav se bojimo tudi pri Pekarni."
Med pogovorom je arhitekt Andrej Šmid, ki je sodeloval tudi pri pripravi dveh sprejetih aktov o območju Pekarne, omenjeno primerjavo zavrnil, saj objekt Lubadar, ki je danes najbližje novogradnjam, naj ne bi potreboval večjih posegov, zato tudi pridobivanje gradbenih dovoljenj naj ne bi bilo tako zahtevno in stranke v postopku naj se ne bi mogle pojaviti. Drugi objekti naj bi bili tako oddaljeni, da o utemeljenosti morebitnih pritožb prav tako dvomi. Velika razlika med azilom in Pekarno, je še poudaril Šmid, je tudi v tem, da je bila slednja zgrajena legalno. Ob tem je treba dodati, da ureditveni načrt vsebuje tudi protihrupni zid, protihrupne predpise pa morajo upoštevati tudi obnovljeni objekti.
Tretje stališče župana
Po slabi uri in pol je ravnatelj bližnje II. gimnazije Ivan Lorenčič zastavil ključno vprašanje: "Odločimo se, ali Pekarno tukaj želimo ali ne." Čez čas je sledil odgovor župana, ki je presenetil: "Ni problem v tem danem trenutku v zagotovilu, ali tukaj Pekarna bo ali je ne bo. To je že z dokumenti, proračunskimi sredstvi in s sklepi mestnega sveta vse zagotovljeno. Vsako vprašanje o tem je bilo odveč. O tem obstajajo dokumenti in rad bi videl tistega župana, ki bi kakorkoli zaobšel te dokumente? Ve se, kaj je župan obljubil. In župan se drži svojih obljub, verjemite mi."
Zakaj potem prihaja do sprememb, je bilo upravičeno vprašanje iz publike? "Saj ne prihaja. Zaradi informativnega pogovora, ki ga je župan imel, ker je želel pridobiti informacije, nihče ne pravi, da prihaja do sprememb," je odgovoril Kangler. O spremembi županovega stališča je upravičeno podvomil v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi: "Na neki način ste začeli spreminjati stališče. Dobro se spomnim, da ste na prvem sestanku povedali, da se Pekarna seli in da ste jasno povedali, da ne želite na tem mestu obnavljati. Potem je sledilo stališče dve: del dejavnosti se seli, del ne. In sedaj se je pojavilo še tretje: Pekarna se nikamor ne seli."
Župan pa je na tribuni zavrnil tudi pomisleke o morebitnem pomanjkanju sredstev. Od februarja letos je v proračunih za leto 2008, 2009 in 2010 namreč predvidenih 6,718.280 evrov za celovito obnovo Pekarne. "Denarja ni treba zagotoviti z rebalansom, ker so sredstva zagotovljena." Čeprav so mu pekarnarji pojasnili, da so informacijo o prerazporejenih sredstvih prejeli od uradnice MOM, je Kangler zatrdil, da to sliši prvič. "Sredstva so," je poudaril še enkrat.
Kangler ne bo selil Pekarne - Indirekt 23.10.2008
Kangler ne bo selil Pekarne
23.10.2008
V prepolni dvorani Gustaf v mariborski Pekarni so se včeraj spopadli vsi, ki kaj pomenijo na področju kulture v naši bodoči prestolnici te discipline, in se pogovarjali o usodi tega centra.
Po eni različici naj bi kulturnike izgnali drugam, po drugi naj bi na tem istem prostoru zraslo nekaj iz gradbene ponudbe podjetja MTB, po tretji pa naj bi v prostorih nekdanje vojašniške pekarne zrasel povsem prenovljen objekt Pekarna, še vedno namenjen alternativni kulturi, za kar obstajajo tudi že študije. Prav zato so včeraj zvečer priredili javno tribuno za naslovom Je pekarna vsebina ali nepremičnina?.
Na debato so povabili vodjo urada za kulturo in mladino Nino Bulatović, župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja, Gregorja Kosija iz Zavoda Pekarna, Aleša Novaka iz Mladinskega kulturnega centra Maribor, nekdanjega predstojnika oddelka za družbene dejavnosti na mariborski občini Gorana Rajiča, arhitekta in prostorskega načrtovalca Andreja Šmida in Borisa Vezjaka iz društva Zofijini ljubimci.
Zbrana druščina naj bi skupaj očrtala koncepte in pokazala, kaj Pekarna pomeni za njihova življenja in mestotvornost. Na eni strani živost, barvitost, ustvarjalnost, nepodkupljivost, spontanost, premislek, odprtost vsebine, na drugi strani zabetoniranost, strogost, dokončnost, generičnost, načrtnost, zasebnost, zaprtost nepremičnine. Ob koncu mestoma tudi glasnega argumentiranja so ugotovili, da župan pravzaprav ni nikoli želel "preseliti" Pekarne. Alternativni kulturniki bodo tako lahko ostali, kjer si želijo.
Avtor: Marko Pigac
četrtek, oktober 23, 2008
Kultura v Mariboru odhaja v Karanteno - Štajerc TV - 23.10.2008
Štajerc TV Kultura v Mariboru odhaja v Karanteno Avtor Vasja Šabeder | |
četrtek, 23 oktober 2008 | |
Maribor je danes popoldan dobil nov objekt, ki bo namenjen vsem ustvarjalcem na področju kulture. Eno izmed stavb bivše kaznilnice (na Pobreški cesti), ki je bila že v popolnoma propadlem stanju, so prenovili in tako se bo v njej našlo prostora za kar nekaj kulturnih ustvarjalcev in društev, ki so do danes delovali v nemogočih pogojih. Prenova kaznilnice, kjer se razpolaga s 1400 kvadratnimi metri prostorov, je stala 1.6 milijona evrov, od tega je več kot milijon evrov bilo pridobljenih iz evropskih skladov. Da bo Karantena, ki je svoje ime dobila po delu objekta kjer je nekoč bila zaporniška bolnica, zaživela v polenm pomenu besede, pa bo minilo še kar nekaj časa, saj je potrebno vse prostore še opremiti.
|
Komu je Pekarna trn v peti? - Štajerc TV, 23.10.2008
Štajerc TV, 23.10.2008
Komu je Pekarna trn v peti?
Kaj bo s centrom alternativne kulture - Pekarno v štajerski prestolnici še ni znano. Po enih informacijah bi naj »hašišarsko« mladež izgnali drugam, po drugih bi naj na tem istem prostoru zraslo kaj iz MTB-jeve gradbene ponudbe, po tretjih pa bi naj v prostorih nekdanje vojašniške pekarne – študije že obstajajo - zrasel povsem prenovljen objekt Pekarna, še vedno namenjen alternativni kulturi.
Javna tribuna na temo Pekarna vsebina ali nepremičnina
Da je Pekarno nesmiselno seliti drugam, na drugo – boljšo lokacijo je neverjetno razmišljanje, saj take lokacije v mestu praktično ni, niti se ne zdi mogoče, da je po 14ih letih samoorganiziranega kulturnega centra nasproti Magdalenskega parka celoten »utrip« mogoče v trenutku preseliti, na še večjo margino. Vse prej se dozdeva, da je namen občinske uprave, z županom Francem Kanglerjem na čelu, izbris Pekarne iz mestnega obličja, kot je praksa v zadnjih mesecih tudi z drugimi zavabavljaškimi prostori različnih subkultur. Da so vajeti vodilnih ušle že toliko čez rob, da je župan Kangler, zaradi prevelike vpletenosti do predlani še neznanega gradbenega podjetja MTB, ki bi naj z notranjimi informacijami za zemljišče pri Dinosu iztržil Pekarno v bližini katere raste njihov stanovanjski kompleks Magdalena, za opranje krivde k sebi povabil celo protikorupcijsko komisjijo Draga Kosa. Predstavniki Pekarne se zato na glas sprašujejo: »Ali je Pekarna res le nepremičnina, prostor, ki se ga da preseliti in prodati in lahko posledično spontana ustvarjalnost in čutnost, ki Pekarno določa, vznikne in zaživi kjerkoli in kadarkoli? Županov odgovor je nedvoumen – dušo Pekarne (kot ji sam pravi) je možno preseliti v druge prostore. Pri čemer mu niti ni preveč nerodno, da je kompleks Pekarne ves ta čas in tudi v prihodnje prostorsko namenjen kulturi - z istim namenom ga je v letu 2002 občina tudi dobila v last od ministrstva za obrambo. Podobno zavezujoče so tudi proračunske postavke in razvojni načrt mestne občine za obdobje do leta 2011. Če že ne govorimo o vsebini.«
Ravno zato so včeraj zvečer priredili javno tribuno ´Je Pekarna vsebina ali nepremičnina?´ na katero so povabili Nino BULATOVIĆ (Vodja urada za kulturo in mladino), Franca KANGLERJA (župan MOM), Gregorja KOSIJA (Zavod Pekarna), Aleša NOVAKA (MKC), Boruta OSONKARJA (Nevladna.org), Gorana RAJIČA (nekdanji predstojnik oddelka za družbene dejavnosti na MOM), Vladimirja RUKAVINO (Sekretariat EPK2012), Stojana SKALICKYJA (mestni arhitekt), Andreja ŠMIDA (arhitekt in prostorski načrtovalec), dr. Borisa VEZJAKA (Zofijini ljubimci), da bi skupaj očrtali oba koncepta in pokazali kaj pomenita za njihova življenja in mestotvornost. Na eni strani živost, barvitost, ustvarjalnost, nepodkupljivost, spontanost, premislek, odprtost Vsebine, na drugi strani zabetoniranost, strogost, dokončnost, generičnost, načrtnost, zasebnost, zaprtost Nepremičnine. Javne tribune se je udeležilo precej več ljudi, kot je bilo predvidenih, saj je bila dvorana pretesna za vse.
Med obiskovalci sta bila tudi novoizvoljeni poslanec Matevž Frangež (SD) in mestni svetnik József Györkös (Zares)
Debata je bila vse tri ure precej ostra s precej čustvenimi izpadi. Izkazalo se je, da se Kangler med alternativci ne znajde tako dobro kot denimo čez Dravo v Samsari, kjer je precej domač in kjer prireja svoje bankete. Podobno se je zdelo tudi za njegove sodelavce. Denimo Nina Bulatović, kljub univerzitetni izobrazbi iz faha, ki ga zastopa, ne ve kaj je to alternativna kultura, niti ne ve kaj je Pekarna in kdo se tu zadržuje. "Upam, da me ne bo kdo med zapuščanjem tega prizorišča ustrelil ali pričakal pri avtu" je kalimerovsko odreagirala (ne)vedoč, da se je ravno v Pekarni zgodilo najmanj incidentov.
Predstavniki SDS in LDS so tokrat sedeli blizu-skupaj (Boštjan Viher, Milan Petek in Andrej Verlič)
novoizvoljeni poslanec Matevž Frangež (SD) in mestni svetnik József Györkös (Zares) sta izmenjala nekaj mnenj
Kljub ostrini in nesoglasjem so si glavni akterji na koncu vendarle segli v roke in dosegli nek nenapisan konsenz
Kangler ne bo selil Pekarne - Indirekt 23,10,2008
Kangler ne bo selil Pekarne
23.10.2008
V prepolni dvorani Gustaf v mariborski Pekarni so se včeraj spopadli vsi, ki kaj pomenijo na področju kulture v naši bodoči prestolnici te discipline, in se pogovarjali o usodi tega centra.
Po eni različici naj bi kulturnike izgnali drugam, po drugi naj bi na tem istem prostoru zraslo nekaj iz gradbene ponudbe podjetja MTB, po tretji pa naj bi v prostorih nekdanje vojašniške pekarne zrasel povsem prenovljen objekt Pekarna, še vedno namenjen alternativni kulturi, za kar obstajajo tudi že študije. Prav zato so včeraj zvečer priredili javno tribuno za naslovom Je pekarna vsebina ali nepremičnina?.
Na debato so povabili vodjo urada za kulturo in mladino Nino Bulatović, župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja, Gregorja Kosija iz Zavoda Pekarna, Aleša Novaka iz Mladinskega kulturnega centra Maribor, nekdanjega predstojnika oddelka za družbene dejavnosti na mariborski občini Gorana Rajiča, arhitekta in prostorskega načrtovalca Andreja Šmida in Borisa Vezjaka iz društva Zofijini ljubimci.
Zbrana druščina naj bi skupaj očrtala koncepte in pokazala, kaj Pekarna pomeni za njihova življenja in mestotvornost. Na eni strani živost, barvitost, ustvarjalnost, nepodkupljivost, spontanost, premislek, odprtost vsebine, na drugi strani zabetoniranost, strogost, dokončnost, generičnost, načrtnost, zasebnost, zaprtost nepremičnine. Ob koncu mestoma tudi glasnega argumentiranja so ugotovili, da župan pravzaprav ni nikoli želel "preseliti" Pekarne. Alternativni kulturniki bodo tako lahko ostali, kjer si želijo.
Avtor: Marko Pigac
http://www.zares-podravje.si/pekarna-ostaja/ - Zares Podravje - 23.10.2008
Spletno mesto stranke Zares - podravje
pekarna-ostaja
Zares PPO, 23. oktober 2008 | Print This PostV zadnjih tednih so mariborsko javnost oziroma del le-te razburile govorice, da želi mestna občina Maribor preseliti prostore kulturnega centra Pekarna na novo lokacijo, prostor ob Magdalenskem parku pa prodati podjetju, ki bo na tem območju postavilo stanovanjske bloke. V ta namen je bil ustanovljen Odbor za Pekarno, ki je v sredo, 22. oktobra, priredil tribuno, ki so se je med drugim udeležili Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, Nina Bulatovič, vodja urada za kulturo in mladino, Gregor Kosi, predstavnik Zavoda Pekarna, Aleš Novak, predstavnik Mladinskega kulturnega centra, Borut Osonkar, Goran Rajič, nekdanji predstojnik oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Maribor, Andrej Šmid, arhitekt in prostorski načrtovalec, in dr. Boris Vezjak, predstavnik filozofske struje Zofijini ljubimci.
Povezave: Pekarno kulturi in kulturo mestu! (CNVOS), Pekarna - vsebina ali nepremičnina? (SIGIC), Mariborski župan in odborPekarne brez dogovora (Večer)
1 komentar na “Povzemamo: Pekarna ostaja!?”
Kangler in uporabniki Pekarne za zdaj brez dogovora - 22.10.2008, Usekaj.si
Kangler in uporabniki Pekarne za zdaj brez dogovora | ||||
Usekaj.si, 22.10.2008 Vir: STA | ||||
Maribor - Polemika med mariborskim županom Francem Kanglerjem in Odborom za Pekarno o prihodnosti kulturnega centra Pekarna ne pojenja. Župan vztraja pri stališču, da je najboljša rešitev selitev Pekarne na novo lokacijo, odbor pa je prepričan, da je v interesu Maribora, da alternativna kulturna produkcija ostane v obstoječem kompleksu centra Pekarna. | ||||
Priložnost za izmenjavo stališč bo ponudila tudi nocojšnja javna tribuna v dvorani Gustaf z naslovom "Vsebina ali nepremičnina?", na kateri odbor pričakuje tudi župana. Razprava naj bi odgovorila na vprašanje, "ali je Pekarna res le nepremičnina, prostor, ki se ga da preseliti in prodati in lahko posledično spontana ustvarjalnost in čutnost, ki Pekarno določa, vznikne in zaživi kjerkoli in kadarkoli". Desetčlanski odbor sestavljajo predstavniki najaktivnejših od sicer več kot 40 uporabnikov prostorov Pekarne. Odbor je tudi oblikoval peticijo za ohranitev Pekarne, s katero je pozval župana in mestni svet, naj kompleks centra Pekarna ostane namenjen neodvisni, neformalni in alternativni kulturi, državljanskim iniciativam ter ostalim združljivim dejavnostim. Podpisovanje peticije se je začelo v ponedeljek, doslej pa jo je podpisalo več kot 2700 posameznikov in več kot 120 organizacij iz Slovenije in tujine. V peticiji odbor izraža pričakovanje, da se v sodelovanju z uporabniki čimprej določi model upravljanja Pekarne, ki bo omogočil legalizacijo delovanja ter da se nadaljuje že začeti proces fazne obnove Pekarne v skladu s sprejetim investicijskim načrtom, ki ga je potrdil mestni svet. Po besedah predstavnika Zavoda Pekarna - magdalenske mreže in člana odbora Gregorja Kosija je dovolj tehtnih razlogov, da mariborska alternativna kulturna produkcija ostane v obstoječem kompleksu centra Pekarna. Značilnost vseh uspešnih tovrstnih centrov je, da so tesno povezani s sosesko, lokalno skupnostjo in umeščeni v poseljeni del mesta, opozarja Kosi. Pekarna se nahaja v neposredni bližini srednješolskega centra, ki predstavlja, tako Kosi, pomemben del njenih obiskovalcev in uporabnikov, prav tako pa je Pekarna trenutno edini kulturni center na desnem bregu Drave. Kot dodaja Kosi, je Pekarnina trenutna umeščenost tudi zagotovilo uravnoteženega razvoja tega dela mesta in ustvarjanja socialne kohezije, saj obstaja bojazen, da bi se v nasprotnem primeru ta predel spremenil v še eno spalno naselje. Kangler za razliko od odbora meni, da bi prav selitev "hitro in učinkovito" zagotovila nove prostore, ki bi ponudili boljše pogoje vsem tistim ustvarjalcem, ki sedaj delujejo v Pekarni. Župan predlaga selitev v novi center Karantena, ki v četrtek odpira svoja vrata, namenjen pa bo tudi ustvarjalcem s področja urbane kulture. Ob tem Kangler obljublja, da Pekarne ne bo selil na drugo lokacijo brez soglasja njenih uporabnikov. Župana moti sedanji nerešeni status Pekarne, opozarja pa tudi na pritožbe občanov, ki živijo v neposredni bližini Pekarne. Prav tako dvomi, ali bo sploh mogoče pridobiti potrebna dovoljenja za obnovo kompleksa, saj se bodo sosedje najverjetneje prijavili kot stranke v postopku. Ob tem Kangler zanika, da je občina za zamenjavo za zemljišče, na katerem bo stala bodoča toplarna, ponudila zemljišče, na katerem sedaj stoji Pekarna. Kanglerjev drugi predlog je, da se na sedanji lokaciji Pekarne zadrži "mirni del" dejavnosti, kot so gledališče, likovni ateljeji in Bukvarna, preseli pa se glasbene ustvarjalce in lokale, saj bi jim Karantena ponudila boljše delovne pogoje. Županove utemeljitve odbora vsaj za zdaj ne prepričajo. Po mnenju njegovih članov se vse bolj kaže, da je v ozadju "le mešetarjenje z nepremičninami, še ena politična igra, ki ji je tuj vsak argument". Odbor za Pekarno je minuli teden od županstva dobil povabilo za nov sestanek. Predviden je za četrtek. Kosi pozdravlja povabilo, moti pa ga, da odbor od županstva še vedno ni dobil nobenega pisnega stališča ali predloga, temveč polemika poteka zgolj preko medijev. |
Mariborski župan in odbor Pekarne brez dogovora - Večer online, 22.10.2008
Polemika med mariborskim županom Francem Kanglerjem in Odborom za Pekarno o prihodnosti kulturnega centra Pekarna ne pojenja.
Župan vztraja na stališču, da je najboljša rešitev selitev Pekarne na novo lokacijo, odbor pa je prepričan, da je v interesu Maribora, da alternativna kulturna produkcija ostane v obstoječem kompleksu centra Pekarna. Priložnost za izmenjavo stališč bo ponudila nocojšnja javna tribuna v dvorani Gustaf z naslovom "Vsebina ali nepremičnina?", na kateri odbor pričakuje tudi župana. Odbor je oblikoval tudi peticijo za ohranitev Pekarne, s katero je pozval župana in mestni svet, naj kompleks centra Pekarna ostane namenjen neodvisni, neformalni in alternativni kulturi, državljanskim iniciativam ter ostalim združljivim dejavnostim.
Video: Pekarna vendarle ostaja? - RTS 23.10.2008
Pekarna vendarle ostaja?
večer (toti list), 23.10.2008
Mariborski župan Franc Kangler složno z direktorjem prodornega gradbenega podjetja MTB ostro zavrača obtožbe, da bi med njima glede zemljišč bodoče toplarne in (kako dolgo še sedanje?) Pekarne ter nasploh potekala kakršnakoli vezana trgovina. Seveda jima lahko verjamemo brez najmanjših pomislekov! Mešetarjenje si lepega imena trgovina pač ne zasluži...
večer, 23.10.2008
Društvo Za živali! v sodelovanju z Zavodom Pekarna magdalenske mreže vabi nocoj med 19. in 21. uro v dvorano Gustaf na druženje ob veganski hrani. Za simbolno ceno en evro obljubljajo slinocedeče, omamno dišeče in etične kulinarične užitke. Veganske večerje bodo ponavljali vsak tretji četrtek v mesecu na istem kraju in ob isti uri, občasno pa bodo večeri popestreni s predavanji in filmi s področja aktivizma za pravice živali.
mbk
sreda, oktober 22, 2008
Podporniki za ohranitev Pekarne poskušajo s peticijo preprečiti njeno ukinitev
Mladina, 22.10.2008
Bo Maribor izgubil edini javni kulturni center na desnem bregu Drave?
torek, oktober 21, 2008
Vsebina ali nepremičnina? - Trajekt 19.10.2008
Idejo za Pekarno so dobili iz medijev - Večer 21.10.2008
Gradbeno podjetje MTB je znova zavrnilo očitke, da se je pri nakupu zemljišča pri Dinosu okoristilo z notranjimi informacijami z mariborske občine
večer, 21.10.2008
"Poslovna priložnost," je direktor gradbenega podjetja MTB Viktor Lednik na včerajšnji tiskovni konferenci odgovoril na Večerovo vprašanje, zakaj so se odločili za nakup zemljišča pri Dinosu. Na dodatno vprašanje, zakaj dober mesec po nakupu že načrtujejo menjavo tega zemljišča, je bil odgovor enak: "Poslovna priložnost."Kot smo že izčrpno poročali, se je po razkritju ozadja trgovanja z zemljiščem, na katerem namerava mariborska občina zgraditi toplarno, pojavil sum, da se je MTB okoristil z notranjimi informacijami. Dejstvo je namreč, da si je posel zagotovil že aprila, le nekaj dni preden je začel veljati odlok o predkupni pravici občine, sklenil pa ga je septembra, le nekaj tednov preden je lokacija postala uradno znana. Da v tej zgodbi ni naključij, kot zdaj zatrjujejo v vodstvu MTB in županstvu, je potrdil tudi podžupan Danilo Burnač, ki je za Dnevnik izjavil, da so se z MTB o menjavi ali odkupu dogovarjali že od spomladi. Lednik je zaradi tega večino časa odgovarjal na številna novinarska vprašanja."Tega ne morem verjeti," je komentiral Burnačevo navedbo, "saj s predstavniki mestne občine nismo imeli nobenih pogovorov." Da bi lahko za zemljišče pri Dinosu iztržili Pekarno, v bližini katere raste njihov stanovanjski kompleks Magdalena, so začeli razmišljati šele po poročanju medijev, je zatrdil. "Vi novinarji ste spodbudili naše razmišljanje o Pekarni. In če bomo dobili takšno ponudbo, bomo o njej hudičevo razmislili." Na vprašanje, koliko so plačali za zemljišča, ni želel odgovoriti, saj so se s prodajalcem, družbo Oil Metal, zmenili, da je to poslovna skrivnost. Ker pa je župan Franc Kangler omenil znesek 10 milijonov evrov, je Lednik dejal le, da je šlo za višji znesek, saj so v paketu kupili več zemljišč. Direktor MTB je na mizo položil tudi karte o povezavah z mariborskim županom. "V drugem krogu županskih volitev smo podprli Pivca in Kanglerja, vsakemu smo namenili 3470,64 evra. To je cela zgodba," je dejal Lednik. Priznal je sicer, da je MTB v zadnjih dveh letih doživel razcvet, "a ne zaradi občinskih investicij, kot nekateri mislijo." Pojasnil je, da so v tem času za Mestno občino Maribor preko javnih razpisov opravili dela v vrednosti 10,7 milijona evrov, kar znaša le 5,7 odstotka celotne realizacije v njihovem poslovanju. "Trditev, da je MTB zrasel iz občinskih investicij, torej ne drži," je poudaril Lednik.Indici zadosten razlog za temeljitejšo preverbo Mariborski župan Franc Kangler je v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri nakupu zemljišč, ki jih mariborska občina potrebuje za gradnjo toplarne, v Maribor pozval tudi predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa. Ta nam je včeraj v telefonskem pogovoru zatrdil, da se bo protikorupcijska komisija županovemu povabilu zanesljivo odzvala. Njeni predstavniki tako že pregledujejo dokumentacijo, ki jim je trenutno na voljo, natančen datum obiska Draga Kosa v Mariboru pa za zdaj ni znan, saj se sam o vsebini dokumentacije še ni seznanil. S predstavniki občine se mora dogovoriti tudi o točnem času obiska, saj želi, da bi mu bili odgovorni na voljo, ko jih bo za to potreboval. Kos izpostavlja, da je o morebitnih koruptivnih dejanjih še prezgodaj govoriti, da pa so indici, objavljeni v medijih, za protikorupcijsko komisijo zanimivi in kot taki zadosten razlog za temeljitejšo preverbo.
ALJOŠA PERŠAK
ponedeljek, oktober 20, 2008
Je selitev Pekarne primerna rešitev
večer, 20.10.2008
Franc Kangler, župan MOM
"Ne mislim, da je rešitev neurejenih razmer v Pekarni s selitvijo boljša. Je pa dejstvo, da bi hitro in učinkovito zagotovila nove prostore ter tako po svoje tudi boljše pogoje delovanja za vse tiste kulturne ustvarjalce, ki sedaj delujejo v Pekarni. Uporabnikom sem ponudil dialog in jim tudi dal vedeti, da brez njihovega soglasja Pekarne ne bom selil na drugo lokacijo. Zato tudi iščemo skupno rešitev. Prednosti selitve pa bi bile naslednje: v času njihovega nemotenega delovanja na sedanji lokaciji bi jim lahko uredili nove prostore, sedanjo lokacijo pa bi ponudili na trgu za katerokoli drugo ustanovo ali potrebe. V tem trenutku še ne vidim, kaj bi tam lahko bilo. Ampak sedanji nerešeni status Pekarne me moti in tako ne gre več naprej. Imamo namreč pravno praznino na območju v središču mesta, prav tako pa tam tudi ni reda. Pritožbe občanov, ki stanujejo v neposredni bližini, prihajajo do mene vsakodnevno ali vsaj nekajkrat tedensko. To so občani, ki v tem mestu živijo, in jaz sem njihov župan. Podoben problem imamo pri azilu za živali in treba ga je bilo reševati. Zame osebno tudi azil ni bil moteč za okolje, v katerem se je nahajal. Za njegove sosede pa je očitno bil. Sedaj pa se postavlja še drugo vprašanje: ali nam bo sploh uspelo pridobiti nekatera dovoljenja za obnovo in uporabno dovoljenje. Bojim se, da se bodo sosedje prijavili kot stranke v postopku. Da se to ne bi zgodilo, je mogoče prav, da iščemo različne rešitve in dane možnosti. Druga moja ponudba bi bila, da na območju Pekarne zadržimo mirni del dejavnosti, kot so denimo Bukvarna, gledališče, likovni ateljeji in literarni ustvarjalci, medtem ko na območje nekdanjih zaporov preselimo glasbene ustvarjalce in lokale, za kar so po moji oceni tam odlični pogoji. Za zdaj so uporabniki o tej ponudbi odgovorili le, da jo bodo sicer proučili, a si Pekarno želijo na sedanji lokaciji zadržati kot celoto. Po eni strani jih razumem, po drugi pa tudi ne, saj bi se društva, kakršni sta denimo potapljaško in planinsko, lahko selila brez večje škode za svojo dejavnost. Svojo zgodovino in preteklost pa imajo tudi nekdanji zapori, ki so prav tako krepko povezani s socializmom. Navsezadnje je tam tudi celica Josipa Broza Tita, medtem ko v kleti še stoji stroj, na katerega je tiskal. Zato mislim, da ti prostori ponujajo enako vsebino, kot jo ima sedaj Pekarna."
Gregor Kosi, Odbor za Pekarno
"Ne nasprotujemo, da se prostori bivše 'Kaznilnice' namenijo urbani in mladinski kulturi. Nasprotno, prav je, da kup akterjev pridobi možnosti za delovanje. Nasprotujemo pa, da se ozemlje kulturnega centra Pekarna nameni dejavnostim, ki ne bi bile prvenstveno namenjene urbani in mladinski kulturi, kakor predvideva prostorski načrt. Razlogi? Pekarna je v 14 letih zrasla v mednarodno prepoznaven kulturni center, kjer deluje več kot 40 različnih skupin in posameznikov. Popolnoma avtonomno so se razvile dejavnosti, ki jim javni interes in kakovost priznavajo mestna občina, ministrstvo za kulturo, Urad za mladino, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... Kultura, ki jo promoviramo, zajema množice ne le kot oblika porabe, kar je značilno za uradno kulturo, temveč tudi kot oblika proizvodnje. Smo tako ustvarjalci kot (u)porabniki. Kar govori o demokratični funkciji naših programov, ki imajo obenem močan emancipacijski potencial in so bistveni regulator pri ustvarjanju sveta - naj gre za politiko ali umevanje družbe na splošno. Vse to je nastalo zgolj in le zaradi kompleksa bivše vojaške pekarne, kjer so konkretni ljudje s konkretnimi praksami ustvarili alternativni prostor družbenosti - kultura in umetnost sta pri tem le dve od mnogih dejavnosti. Obenem je ravno ta družbenost neusahljivi vir za kulturno industrijo in dodano vrednost. Napredne prakse pač najbolje uspevajo v alternativnih okoljih, da se kasneje prodajajo kot nacionalno bogastvo. Pekarna je obenem pomemben dejavnik družbene kohezije in integracije - tukaj se, v centru mesta, druži in ustvarja staro, mlado, belo, črno, visoko, nizko, tisti, ki stavijo na dotik, in tisti, ki se upirajo neznosni lahkosti bivanja in kupimprodama. V to umeščamo tudi sodelovanje s sosedi, pri čemer od občine ali njenih strokovnih služb nismo prejeli še nobenega namiga, da bi želeli posredovati pri tem izzivu. Pekarna je pomemben mestotvorni element, saj opravlja mnoštvo funkcij, ki izginevajo na obrobje ali enostavno odmirajo - mesto živi le še v času delovnih ur kot obedovališče, ostale funkcije pa opravljajo nakupovalni centri, naj gre za družabnosti, kulturo ali zabavo. Mesto pa ne more obstajati pod streho privatnega kapitala, temveč le pod nebom javnega prostora! In to je Pekarna, ki nehote postaja vest Maribora. Zato je ne damo, ker želimo živeti v mestu, katerega podobe ne določata le kapital in anonimna množica smrtnikov, ki ne upajo reči: 'Dovolj.'
Urška Kereži
23. oktober 2008 ob 14:39
Mislim da je potrebno žlje g. Kanglerja po ureditvi statusa objekta Pekarnarazumeti;
objekti ki nimajo uporabnih dovoljenj se preprosto NE SMEJO UPORABLJATI. (Zamislite si kako naj občina reagira, če na računskem sodišču ugotovili da plačuje račune za objekte, ki se ne smejo uporabljati?)
Glede na to, da je zaradi spremembe namembnosti objekta potrebno pridobiti NOVO GRADBENO dovoljenje, je delovanje objekta PEKARNA obsojeno na ilegalo vsaj še za 1 - 2 leti.
Problem Pekarne ni nastal s Kanglerjem, ampak se vleče že od osamosvojitve dalje.
Občina je dejansko tolerirala in vzpodbujala nelegalno početje. To je seveda sedaj po skoraj 20 letih, težko enostavno razrešiti. Uporabniki so se prostorov navadili in v njih udomačili, po tem ko so jim odpovedali gostoljubje v sedanjem Rekotratu.
Na okrogli mizi smo bili priča dvema bregovoma. Tako je na eni strani sedel župan z ga. Bulatovič, ter alternativci na drugi. S strani uporabnikov (oz. širše publike ki je bila prisotna) je bilo mogoče razbrati da jih ilegalno delovanjje ne moti. Težko bi lahko trdil, da župan uporabnikom noče ponuditi roke.
Osebno se nagibam k rešitvi, da bi se dejavnost Pekarne razdelila na dva dela. Na mirnega na območju Pekarne in hrupnega na območju Zaporov - Evroparka.
Na območju Pekarne smo predstavljeni pred dejstvo, da se le ta nahaja v NOVEM STANOVANJSKEM kompleksu. Hrupne dejavnosti bodo tako vedno v konfliktu z okoliškimi prebivalci. Marskido bo oporekal da je bila dejavnost Pekarne tam prej kot novi bloki.
Glede na to, da bodo stranke v postpku za pridobitev gradbenega dovoljenja vsi sosednji objekti (torej tudi novi bloki - vplivno območje ni samo do ceste ko te je bilo na odprti mizi namignjeno, ampak se določa po matematični enačbi) bo dejavnost v objektu v takem smislu NEMOGOČE legalizirati. V prid stanovalcem bodo tudi skoraj 20 let dolgo prisiljeno in neurejeno sobivanje, hrup in neaktivnost pristojnih tudi represivnih služb.
Po drugi strani bi pa na območju Evroparka lahko s tehničnimi sredstvi omejili izvore hrupa na sprejemljivo raven tako da ne bi motili bolnišnice.
Stališče uporabikov se mi tako zdi nerazumljivo in neargumenitrano. Oni žejijo ostati na tej lokaciji zato ker jim je pač tam všeč in so se nekako udomačili. Ne sprejemajo nove lokacuije in PRIMERNIH objektov.
Mislim, da bi kot stranka morali zavzeti stališče s katerim bodo zadovoljni in okoliški pebivalci in uporabniki. S stališčem ki bi ga kot stranka zavzeli, bi morali razrešiti konfliktno situacijo med uporabniki in stanovalci ter legalizirati delovanje in dejavnosti Pekarne.
Ne želim, da bo vlagatelj v postopku sprejemanja gradbenega dovoljenja bil zavrnjen zaradi tega ker ne bo mogel dobiti soglasja od več 100 soglasodajalcev (etažnih lastnikov), tudi od MTB ki verjetno zaradi hrupa ne more prodati stanovanj po taki ceni kot bi jih želel.