četrtek, maj 25, 2006
Kratka zgodovina festivala Magdalena
Večer, 25.5.2006 (pdf)
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.
2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.
2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
Magdalenin zabavni program v Gustafu
Večer, 25.05.2005 (pdf)
Osrednji glasbeni, plesni in podobni dogodki, namenjeni sproščenejšemu druženju, se bodo odvijali v multikulturnem centru Pekarna - vsak večer od 23. ure "do nezavesti".
Četrtek:
Koncert in zabava:" Bitch Boys (Slovenija), didžeja Bizzy in Dojaja, astrodisco, temponavta vidžej Young Alex & the Orange.
Petek:
Koncert in zabava: Dubioza Kolektiv (BiH), Electrosacher Cakebeat Collective, vidžej Luka Dekleva (Codeep; Slovenija).""
Sobota:
Stars night party, NEOgraphy, didžej Shark - sharkastique tunes, vidžeja Luka Dekleva & Ozo.
Vse dni v KibliVes čas Magdalene (in kadar tem ne bo predstavitev, otvoritev in podobnih dogodkov) bo v multimedijskem centru Kibla v pritličju Narodnega doma za vzdušje ob glasbi skrbel didžej Roca.
Osrednji glasbeni, plesni in podobni dogodki, namenjeni sproščenejšemu druženju, se bodo odvijali v multikulturnem centru Pekarna - vsak večer od 23. ure "do nezavesti".
Četrtek:
Koncert in zabava:" Bitch Boys (Slovenija), didžeja Bizzy in Dojaja, astrodisco, temponavta vidžej Young Alex & the Orange.
Petek:
Koncert in zabava: Dubioza Kolektiv (BiH), Electrosacher Cakebeat Collective, vidžej Luka Dekleva (Codeep; Slovenija).""
Sobota:
Stars night party, NEOgraphy, didžej Shark - sharkastique tunes, vidžeja Luka Dekleva & Ozo.
Vse dni v KibliVes čas Magdalene (in kadar tem ne bo predstavitev, otvoritev in podobnih dogodkov) bo v multimedijskem centru Kibla v pritličju Narodnega doma za vzdušje ob glasbi skrbel didžej Roca.
sreda, maj 03, 2006
Legenda rokovske inovativnosti Damo Suzuki v Mariboru
Večer, 29.4.2006 (pdf)
Na tokratni turneji ga bodo spremljali hrvaški postrokerji Tena Novak - Suzuki glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe
Koncertni cikel Ivanove postne muze prinaša v četrtek, 4.maja, obrok pristnega rokovskega eksperimenta. Kulturni center Pekarna bo utripal v znamenju "komponiranja trenutka". Z izrazom Suzuki označuje srečevanja med glasbeno preteklostjo in sodobnostjo, predvsem pa izogibanje žanrski ali izrazni vkalupljenosti. Zvočnost, ki se zastavlja, dogaja in izpelje na odru.
Zgodba o Damu Suzukiju ima znamenja kulta. Kot dvajsetletnika so ga člani zasedbe CAN srečali na neki ulici v Münchnu, kjer je izvajal vokalne akrobacije, nekakšen šamanističen obred. To se je dogajalo ravno v času, ko sta Holgar Czukay in Jaki Liebezeit iskala nadomestilo za pevca Malcolma Mooneya. Slednji je po prvencu Monster Movie zapustil skupino. Odločitev je bila očitno zelo enostavna, saj je Suzuki že zvečer istega dne nastopil s skupino. Pisalo se je leto 1970. Vse ostalo je zgodovina. CAN so postali sinonim za rokovski eksperiment, iskanje zvočnih zmožnosti in prepletanje roka z elektroakustičnimi izvajanji Stockhausna in drugih. Njihovo delovanje je postalo temelj sodobnemu elektru, nojzu, transu, industriali... Obenem so CAN do vrhunca pripeljali spontanost muziciranja in prepuščanje odru. Suzukijevo značilno petje, pogosto mrmranje, ki zna že v naslednjem trenutku preiti v manično kričanje, ter samosvoj jezik, znotraj katerega svobodno improvizira, sta obeležila nekaj najboljših albumov skupine, med drugim Tago Mago (1971) in Ege Bamyasi (1972). Seveda ne čudi, da je Suzuki na podobno samosvoj način skupino tudi zapustil. Sredi sedemdesetih je postal Jehovova priča in se glasbeno upokojil.V letu 1983 se je vrnil v glasbo. Dobesedno. Ustanovil je Damo Suzuki"s network, ki ga sestavljajo podobno misleči glasbeniki. V praksi to pomeni, da z glasbeniki ne vadi, ne dogovarja programa in se izogiba improvizaciji kot normirani jazzovski kategoriji. Glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", stalno pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe. Čisto zvočno ustvarjanje trenutka kot izziv za vse vpletene.Na Neverending touru Damo potuje po svetu in koncertira z različnimi glasbeniki in skupinami (ti. sound carriers). Prepotoval je vse celine in igral tako z afriškimi domačini kot bostonskimi velikani Cul de sac. Tokrat pa se odpravlja na turnejo s hrvaško zasedbo Tena Novak.Tena Novak so najvidnejši hrvaški postrok band. Nastali iz Kukuriku street, Zvonko i gradski ured za kulturu in drugih zagrebških skupin, združujejo krautrock in progresivni rok s prefinjeno psihedelijo, obenem pa zvočne kompozicije sprehajajo po zakulisju trip hopa in sodobne elektronike. Impresivni glasbeni zalogaj, ki ob podpori videoprojekcij pomeni vrhunsko glasbeno doživetje. Skupaj s Suzukijem - 4. maja ob 22h - v dvorani Gustaf mariborske Pekarne.
Gregor Kosi, Iniciativa Radio Ivan
Na tokratni turneji ga bodo spremljali hrvaški postrokerji Tena Novak - Suzuki glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe
Koncertni cikel Ivanove postne muze prinaša v četrtek, 4.maja, obrok pristnega rokovskega eksperimenta. Kulturni center Pekarna bo utripal v znamenju "komponiranja trenutka". Z izrazom Suzuki označuje srečevanja med glasbeno preteklostjo in sodobnostjo, predvsem pa izogibanje žanrski ali izrazni vkalupljenosti. Zvočnost, ki se zastavlja, dogaja in izpelje na odru.
Zgodba o Damu Suzukiju ima znamenja kulta. Kot dvajsetletnika so ga člani zasedbe CAN srečali na neki ulici v Münchnu, kjer je izvajal vokalne akrobacije, nekakšen šamanističen obred. To se je dogajalo ravno v času, ko sta Holgar Czukay in Jaki Liebezeit iskala nadomestilo za pevca Malcolma Mooneya. Slednji je po prvencu Monster Movie zapustil skupino. Odločitev je bila očitno zelo enostavna, saj je Suzuki že zvečer istega dne nastopil s skupino. Pisalo se je leto 1970. Vse ostalo je zgodovina. CAN so postali sinonim za rokovski eksperiment, iskanje zvočnih zmožnosti in prepletanje roka z elektroakustičnimi izvajanji Stockhausna in drugih. Njihovo delovanje je postalo temelj sodobnemu elektru, nojzu, transu, industriali... Obenem so CAN do vrhunca pripeljali spontanost muziciranja in prepuščanje odru. Suzukijevo značilno petje, pogosto mrmranje, ki zna že v naslednjem trenutku preiti v manično kričanje, ter samosvoj jezik, znotraj katerega svobodno improvizira, sta obeležila nekaj najboljših albumov skupine, med drugim Tago Mago (1971) in Ege Bamyasi (1972). Seveda ne čudi, da je Suzuki na podobno samosvoj način skupino tudi zapustil. Sredi sedemdesetih je postal Jehovova priča in se glasbeno upokojil.V letu 1983 se je vrnil v glasbo. Dobesedno. Ustanovil je Damo Suzuki"s network, ki ga sestavljajo podobno misleči glasbeniki. V praksi to pomeni, da z glasbeniki ne vadi, ne dogovarja programa in se izogiba improvizaciji kot normirani jazzovski kategoriji. Glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", stalno pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe. Čisto zvočno ustvarjanje trenutka kot izziv za vse vpletene.Na Neverending touru Damo potuje po svetu in koncertira z različnimi glasbeniki in skupinami (ti. sound carriers). Prepotoval je vse celine in igral tako z afriškimi domačini kot bostonskimi velikani Cul de sac. Tokrat pa se odpravlja na turnejo s hrvaško zasedbo Tena Novak.Tena Novak so najvidnejši hrvaški postrok band. Nastali iz Kukuriku street, Zvonko i gradski ured za kulturu in drugih zagrebških skupin, združujejo krautrock in progresivni rok s prefinjeno psihedelijo, obenem pa zvočne kompozicije sprehajajo po zakulisju trip hopa in sodobne elektronike. Impresivni glasbeni zalogaj, ki ob podpori videoprojekcij pomeni vrhunsko glasbeno doživetje. Skupaj s Suzukijem - 4. maja ob 22h - v dvorani Gustaf mariborske Pekarne.
Gregor Kosi, Iniciativa Radio Ivan
Naročite se na:
Objave (Atom)