Na nagi riti dan

Žurnal,27.5.2005

Pod takšnim imenom je v Pekarni potekal ustvarjalni dan študentov oddelka za likovno umetnost PEF iz Maribora, dijakov in osnovnošolcev.

Dogodek je organiziral Emper KUD v sodelovanju z Akademijo za umetnosti v ustanavljanju in multikulturnim centrom Pekarno magdalenske mreže. Organizatorji so na ta način želeli vzpostaviti povezavo med med levim in desnim bregom reke Drave, med izobraževalnimi in kulturnimi inštitucijami, doseči druženje, izmenjavo mnenj in izkušenj tako med študenti, kot tudi med študenti in profesorji. Bistveni del dneva je bil ustvarjanje. Z njim so želeli poudariti pomen likovne dejavnosti na področju Maribora. Vabljeni so bili tudi likovni pedagogi srednjih in osnovnih šol iz Maribora, ki so pripeljali zainteresirane dijake in učence. Ime dogodka morda zveni provokativno, so povedali organizatorji, vendar gre za interpretacijo pregovora, ki nas opozarja na kruto realnost, ki ustvarjalce čaka po študiju; ustvarjanje je ta dan namreč potekalo brez korektur profesorjev.


Pekarna kot atelje

Ob lepem vremenu je na platoju Pekarne ustvarjalo kar 80 mladih, razvrščenih v 15 skupin. Med njimi so bili predvsem študenti z oddelka za likovno umetnost PEF pa tudi gimnazijci in učenci osnovnih šol. Plato Pekarne se je spremenil v kiparski, slikarski, risarski in grafični atelje. Za vzdušje so poskrbele tudi stojnice Pisane besede, Ciproša, Mine, KMŠ in Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru v ustanavljanju.
Vsak udeleženec in obiskovalec si je lahko na prizorišču na majico naslikal znak celostne podobe festivala, ki sta jo oblikovala Matic Brezovšek in Domen Rupnik.

Podelili nagrade

Zvečer je vsaka skupina po svoji presoji razstavila dela na platoju Pekarne in v dvorani Gustaf. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali izr. prof. Oto Rimele, spec., izr. prof. Samuel Grajfoner, spec., in študent Lucijan Jošt pa je podelila nagrade in priznanja. Prve nagrade niso podelili, drugo nagrado je prejela skupina Bučke, tretjo pa skupina No name. Izjemno nagrado sta prejeli skupini iz Prve in II. gimnazije Maribor. Razglasitev nagrad sta popestrili še absolventki Ana Pečar in Vesna Krebs, ki sta miksali video klipe, narejene med ustvarjalnim dnem. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, prisotni so bili skoraj vsi profesorji oddelka za likovno umetnost, častni gost pa je bil dekan Pedagoške fakultete red. prof. dr. Bojan Borstner. Organizatorji obljubljajo razširitev dogodka v vsakoletni mednarodni festival.
MARIJA CREŠNJEVEC

Recenzija Garage explosion dogodka v reviji Muska

Muska, št. 5 + 6/maj-junij 2005

Slovenski kreativci niso blesteli

Delo, 16.maj2005

V soboto zvečer se je v Mariboru s sklepno podelitvijo nagrad končal mednarodni festival Magdalena 2005. V podobi simpatičnega animiranega žabca jo je s pomočjo podjetja Sekvenca v svojem slogu suvereno izpeljal Boštjan Napotnik. Veliko nagrado festivala je zasluženo osvojil televizijski para oglas Kosilo, avtorja Daniela Vukovića iz Hrvaške.
Medtem ko so drugi mladi zmagovalci, še nevajeni osvajanja nagrad, iz sebe komajda spravili kaj več kot hvala, pa avtor zmagovitega oglasa ni pozabil na lastno promocijo. Na odru je potencialnemu naročniku Durexu sporočil, da lahko spot odkupi v hrvaški agenciji Bruketa in Žinić, kjer je zaposlen kot tekstopisec.
Kosilo je navdušilo žirijo in občinstvo
Magdalena vedno bolj postaja festival kreativnih razpisov in vedno manj samostojnih idej mladih kreativcev. Žirija je bila z videnim zadovoljna, daleč najbolj opazen pa je bil tako po številu prijavljenih del kot po njihovi kakovosti razpis Bela pentlja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu so se odločili glavno nagrado podeliti filmskemu para oglasu za Durex, katerega glavna in edina zvezda je oče, ki ima toliko otrok, da se, ko jih kliče h kosilu, le s težavo spomni vseh njihovih imen.
Spot je navdušil s svojo preprostostjo in neposrednostjo. Po mnenju člana žirije, brazilskega grafičnega oblikovalca Felipeja Taborde, je bil zmagovalec takoj jasen, saj so največja dela vedno tista, ki ne potrebujejo razlage. Zelo očitno so se z izborom žirije strinjali tudi udeleženci Magdalene, saj sta si film in njegov avtor prislužila huronski aplavz.
Letos mladi slovenski kreativci niso dobili nobene od največjih nagrad festivala. Duhoviti hrvaški oglas Kosilo je dobil tudi zlato petko za najboljše delo v skupini film in zlati modrc za najboljše delo v skupini promocijskih filmov. Zlato petko v skupini tisk je prejela serija tiskanih oglasov Največji hiti: Udarec, Poškodba, Kri, ki sta jo ustvarila Mateusz Maslowski in Jerzy Kepinski iz Poljske. Tretjo zlato petko, za najboljše delo v skupini Interactive, pa je dobila spletna stran Sir in smetana (www.sirivrhnje.org) avtorjev Line Kovačević in Aleksandra Erkalovića iz Hrvaške, ki je bila nagrajena še z zlatim modrcem za najboljšo spletno stran.
Predsednik žirije Bogdan Naumovici, glavni izvršni direktor in regionalni kreativni direktor Leo Burnett, Romunija, ki bo letos tudi član glavne žirije na Zlatem bobnu, pravi, da se je žirija odločala predvsem na podlagi kakovosti ideje: ali je ta dovolj sveža, učinkovita in preprosta. Magdalena je zelo poseben festival, namenjen izključno mladim kreativcem, ki so ali pa še niso zaposleni v agencijah. »Zato jih najbrž večina nima pristopa do tehničnih resursov in dovolj znanja za vrhunsko izvedbo, imajo pa dobre ideje. Dela, ki so osvojila najvišje nagrade, pa so imela oboje: odlično idejo in izvedbo. Na koncu smo se odločali med dvema prejemnikoma nagrade zlata petka, filmskim in tiskanim oglasom, ki sta bila po našem mnenju najboljši deli tega festivala. Zdelo se nam je, da je televizijski spot Kosilo preprosto močnejši in bolj svež.«
Žirijo pa je bila najbolj razočarana nad številom in kakovostjo del, prijavljenih na razpis Toleranca zdaj. Naumovici je prepričan, da jih je bilo tako malo zato, ker je bil tema razpisa preohlapna. »Toleranca do česa? Toliko različnih vrst tolerance imamo: rasno, versko, toleranco do homoseksualcev … Razpis je bil preširoko zastavljen, da bi lahko spodbudil mlade kreativce, medtem ko je bil razpis Bela pentlja precizen. Natančno so vedeli, kaj se pričakuje od njih«.
Zmagovalci Magdalene
Na sedmem festivalu vizualnih komunikacij za mlajše od 30 let je za nagrade tekmovalo 645 del iz petnajstih držav. Največ, 341 del, so poslali slovenski kreativci. Mladi iz Hrvaške so prijavili 94 del, 83 del je bilo iz Bosne in Hercegovine, 60 del iz Srbije in Črne gore, 36 iz Avstrije, 10 iz Poljske, 6 del iz Italije, 4 iz Makedonije, 3 iz Romunije, po 2 deli iz Madžarske in Ukrajine in po eno delo iz Francije, Bolgarije, Slovaške in ZDA. Mednarodno vzdušje je bilo čutiti tako v osrednjem prizorišču Magdalene mariborskem Narodnem domu kot tudi na vseh drugih festivalskih lokacijah.
Podeljenih je bilo 19 zlatih modrcev za najboljša dela na kreativnih razpisih in v posameznih tekmovalnih kategorijah, 17 srebrnih modrcev in diplome finalistom festivala. Zlate modrce za najboljša dela na kreativnih razpisih in v posameznih kategorijah so dobili: na razpisu MTV Adria televizijski promocijski oglas Balkanska zgodovina, avtorjev Vedrana Mujagića, Esada Mulabegovića, Gorana Lončarevića in Duška Šegvića iz Bosne in Hercegovine; na razpisu Bela pentlja Društva za nenasilno komunikacijo in podjetja Philip Morris Raffaella Iollo in Homera Cristalli iz Italije za serijo oglasov Zverine: Žena, Sestra, Hčerka; na razpisu Hip hop Snack za Petrol delo Napolni ga, slovenske mlade kreativke Martine Kokovnik, ki je dobila tudi zlati modrc za debitantko festivala; na razpisu za najboljšo Siolovo spletno igrico, interaktivna igra EvroKapca, avtorjev Matjaža Kofola in Vanje Gortnar iz Slovenije; v kategoriji tiskani oglasi serija Največji hiti: Udarec, Poškodba, Kri; v kategoriji plakatov Nerina Čorbadžić iz Bosne in Hercegovine za delo Borite se proti nasilju nad ženskami; v kategoriji logotipov Miha Grobler iz Slovenije za Enajst majic; v kategorijah mali tiskani materiali in para oglasi Jure Dolžan iz Slovenije za Prelepke tobakoljubske; v kategoriji glasbenih videospotov Tako lepa, hrvaških avtorjev Branimira Kolareka in Gorana Skofica; v kategoriji bannerjev delo hrvaške avtorice Line Kovačević Uredite ta banner; v kategoriji spletnih igric Strip generator, ki sta jo ustvarila Žiga Aljaž in Martin Glavač; v kategoriji drugi mediji Klemen Oštir Sedej in Janez Vizjak iz Slovenije za delo Mentalno prizadet, kategoriji dizajn Vanja Cuculić in Željka Plasajec iz Hrvaške za plakat Veliki beli zajec; za najboljšo animacijo je bila izbrana Kocka slovenskega avtorja Žige Pokorna; v kategoriji multimedijska komunikacija pa je zmagala akcija Locomotiff, ki so jo zasnovali Teo Križmančič, Bojan Žmahar, Mitja Ribič in Iztok Štukelj iz Slovenije.
Nagrado Kible za promocijo kulture v gospodarstvu in nagrado New Momenta za umetnost v oglaševanju, je dobila spletna stran www.sreckokosovel.com, slovenskih avtorjev Roka Marinška, Bora Hojsa in Urše Perko.
V sklopu festivala je bila tudi otvoritev zanimive razstave srbskih oblikovalcev. Vladan Srdić, ki ustvarja v Sloveniji, se je predstavil s samostojnim projektom Commonications, s katerim je prikazal kritični pogled na potrošniško družbo, na razstavi pa je s projektom Undo sodelovala še skupina desetih srbskih oblikovalcev.
Maja Jančič

Mednarodni festival vizualnih komunikacij

Delo, 12.Maj 2005

Maribor - Magdalena, tradicionalni festival s tekmovalnim predznakom in mednarodnim dometom, namenjen tistim oblikovalcem, tekstopiscem, ilustratorjem, spletnim oblikovalcem in še kakšni kategoriji ustvarjalcev s področij javne komunikacije in oglaševanja, katerih leta niso presegla števila 30, bo tokrat sedmič zasedla večino prostorskih kapacitet, ki v Mariboru veljajo za razstavišča. V Društvu za vizualne komunikacije Magdalena, organizatorju festivala, skozi katerega se je v dosedanjih izdajah predstavilo več kot 3.600 del, namreč tudi letos napovedujejo zajeten izbor 645 del avtorjev iz 15 držav (približno polovico iz domačih logov), kar je v primerjavi z lansko udeležbo nekaj več kot desetodstotni presežek.Festival pokriva tri glavne tekmovalne skupine – tisk, film in interaktivne medije –, ostale medije pa sestavijo v posebno skupino. Letos napovedujejo več kot 15 festivalskih nagrad: osrednjo Magdaleno za najprepričljivejše festivalsko delo, tri zlate petke za omenjene kategorije tiska, filma in interaktivne medije ter celo serijo zlatih in srebrnih modrcev, namenjenih posameznim kategorijam. Posebnost med njimi bo skupina sedmih zlatih modrcev za kreativne razpise, ki so podobni realnim agencijskim natečajem, prinašajo pa tudi denarno nagrado v znesku tisoč
(bruto) evrov.Letošnji mednarodni žiriji bo predsedoval Bogdan Naumovici, regionalni kreativni direktor za srednjo in vzhodno Evropo agencije Leo Burnett iz Romunije, peterico ostalih žirantov pa sestavljajo grafični oblikovalec Felipe Taborda iz Brazilije, filmski režiser Marc Brummund iz Nemčije, kreativni direktor agencije Zoom! iz Latvije Eriks Stendzenieks, profesor oglaševanja na Univerzi v Vidmu Giovanni Lunghi in domačin, grafični ter spletni oblikovalec Ozren Škondrić. Njihovo prisotnost v Mariboru bodo seveda izkoristili tudi za predavanja v Narodnem domu. Že jutri bodo predavali Stendzenieks in Taborda (12.00) ter Brummund (13.30), še pred njimi pa napovedujejo predavanje Cama Levina in Petra Mollera, kreativnih direktorjev MTV Networks International, ki bosta govorila o odnosu njune hiše do umetnosti (10.30). Zaključno predavanje bo pripadlo Maji B. Jančič (15.00), na tej lokaciji pa bodo (16.00 bodo) odprli še razstavo študentske nagrade D&AD.Petkov program predvideva še otvoritvi razstav v Umetnostni galeriji (19.00), in sicer Thesign – Commonications Vladana Srdića ter Nove srbske estetike – UNDO. Sobotni izobraževalni del programa, znova v Narodnem domu, bo prinesel nastope Charlesa Landryja iz Velike Britanije, strokovnjaka s področja revitalizacije mest in avtorja knjige Creative City (10.30), Lorraine Gammann in Keitha Graya, ki bosta govorila o gibanju Design Against Crime (12.00), Benettonovega spletnega oblikovalca Enriqueja Grullona (13.30) in Ozrena Škondrića (15.15).Tradicija Magdalene je tudi družabni del programa v Pekarni oziroma dvorani Gustaf. Danes, po osrednji otvoritvi festivala na Židovskem trgu (20.00), napovedujejo zvoke Markusa Kienzla in Sofa Surfersa (Avstrija) ter domačinov, DJ Božji dar ter VJ Lunivona (22.00), jutri (23.00) Psycho Party, po zaključni sobotni podelitvi nagrad v Narodnem domu (20.00) pa še nastop (23.00) Kar češ brass banda, DJ Ilija Brezz (oba Slovenija) in VJ Lina Kovačević (Hrvaška).
Vojko Urbančič

7. mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena

Večer, 12. maj 2005

Prijavljenih kar 645 del iz petnajstih držav

Dela bo ocenjevala šestčlanska mednarodna žirija, glavni kriterij pri ocenjevanju je ideja - Med gosti bodo tudi letos priznana imena iz sveta javne komunikacije

Z današnjo otvoritvijo razstave tekmovalnih del Magdalena 2005 ob 20. uri na Židovskem trgu mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena že sedmič odpira svoja vrata. Na različnih lokacijah po vsem Mariboru bo na ogled 645 prijavljenih del ustvarjalcev iz petnajstih držav, kar je za dobrih deset odstotkov več kot leto poprej. Mladi ustvarjalci se bodo na festivalu pomerili v treh glavnih tekmovalnih kategorijah, tisk (print), film (motion) in interaktivni mediji (interactive) ter v ločeni kategoriji ostali mediji, in se potegovali za več kot petnajst festivalskih nagrad, Magdaleno (za najboljše delo festivala), zlate petke, zlate in srebrne modrce ter posebne nagrade. Te bodo podeljene na zaključni slovesnosti v soboto, 14. maja, ob 20. uri v Narodnem domu.
Ustvarjalci prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Avstrije, Poljske, Italije, Makedonije, Romunije, Madžarske, Ukrajine, Francije, Bolgarije, Slovaške in ZDA, med njimi so največ del prijavili slovenski ustvarjalci (341 del) in hrvaški (94 del). Največ del, kar 64 odstotkov, je v kategoriji tisk. Veliko pozornost mladih ustvarjalcev so ponovno pritegnili kreativni razpisi, ki so podobni agencijskim natečajem za novo oglaševalsko kampanjo in so ena od posebnosti festivala. Dela bo ocenjevala šestčlanska mednarodna žirija, v kateri bodo Bogdan Naumovici, regionalni kreativni direktor agencije Leo Burnett iz Romunije, Marc Brummund, filmski režiser iz Nemčije, Ozren Škondrič, grafični in spletni oblikovalec iz Slovenije, Giovanni Lunghi, profesor oglaševanja na Univerzi v Udinah v Italiji, Felipe Taborda, grafični oblikovalec iz Brazilije in Eriks Stendzenieks, kreativni direktor agencije Zoom! iz Latvije. Člani žirije bodo izbirali in nagradili najboljše primere javne komunikacije, sveže ideje, ki so odlično udejanjene in nudijo občinstvu nove izkušnje.Med gosti bodo tudi letos priznana imena iz sveta javne komunikacije, omenimo pa naj, da bodo udeleženci Magdalene letos po vsakem predavanju imeli priložnost tudi osebno spoznati goste festivala, in sicer v SIOLClubu, debatnem kotičku. Jutri, v petek, bo v Narodnem domu po projekciji prijavljenih televizijskih oglasov in glasbenih videospotov sledilo predavanje Cama Levina in Petra Mollera, kreativnih direktorjev MTV Networks International, ki bosta spregovorila o odnosu MTVja do umetnosti. V predavanju Eriksa Stendzenieksa in Felipeja Taborda se bo srečalo legendarno brazilsko oblikovanje z latvijsko kreativnostjo in idejami, kako povečati kreativnost v regiji Baltika. Marc Brummund bo primerjal ustvarjanje TV oglasov z drugimi oblikami filmske umetnosti. Petkov strokovni del bo zaključilo predavanje Maje B. Jančič, ki bo predstavila projekt Creative Commons. V sklopu festivala bo jutri, v petek, ob 19. uri v Umetnostni galeriji Maribor otvoritev razstav Vladana Srdića, ki se bo predstavil s svojim samostojnim projektom Commonications, in skupine desetih oblikovalcev Nove srbske estetike s projektom UNDO.V soboto se bo izobraževalni del festivala pričel s predavanjem Charlesa Landryja, ki s svojim podjetjem Comedia iz Velike Britanije pripravlja celostne projekte revitalizacije in razvoja mest po vsem svetu. V predavanju bo predstavil različne primere razvoja mest iz vsega sveta, pri katerih je sodeloval in spregovoril o tem, kako lahko naredimo mesto bolj kreativno ter kako povezati različne atribute mest, kot so zgodovina, infrastruktura, arhitektura, naravno okolje ali posebno znanje, v zanimivo celoto, ki bo obenem privlačna za obiskovalce in osnova za razvoj novih zaposlitev. V nadaljevanju bosta Lorraine Gammann in Keith Gray govorila o gibanju Design Against Crime in vlogi družbeno odgovornega oblikovanja, Enrique Grullon, spletni oblikovalec iz Benettonove Fabrice, pa bo v predavanju United people predstavil istoimenski Benettonov globalni sistem video sporočil po trgovinah po vsem svetu. Ob koncu, pred zaključno podelitvijo nagrad, bo Ozren Škondrič udeležencem festivala predstavil ideje, ki so jih letos prijavili mladi ustvarjalci v kategorijo Interactive.
Nataša Rižnar (Večer, pdf)

Protestna parada Euro MayDay v policijskem Mariboru

Žurnal je objavil kratko notico z nedavnega Euro MayDay dogodka v Mariboru, ki se je kasneje miroljubno končal v Pekarni.

Ponedeljek je bil v Mariboru precej »nenavaden« dan. Na Glavnem trgu se je zbrala množica mladih, ki so priredili protest zoper delo in izkoriščanje delavcev na praznične dni. S parado Euromayday so v Mariboru protestirali proti največjemu trgovskem center v mestu. Blokirali so vhod v omenjeni center, se spopadli s policijo, dan pa so zaključili z zabavo v Pekarni.


Po boju s policisti se prileže malica

..............................................................................................Taka pa je bila videti naša sramota pred malico (Večer)

V Pekarni je bilo res mirno, povsem drugače pa je bilo zunaj nje. Možakarja, ki je skrbel za glasbo na kamionu pred korakajočo kolono protestnikov, so v času popoldanskega dogajanja na dvorišču Pekarne v njeni neposredni bližini ustavili skinheadsi. Vprašali so ga, če je on tisti, ki je na kamionu vrtel glasbo in po potrditvi, da je tako, ga je eden od obritoglavcev udaril v obraz in mu razbil očala.
Mogoče bi pokasiral še kakšno, toda še preden bi se kaj takega utegnilo zgoditi, je bil dolg že poplačan in obritoglavci so se razbežali.

Update1:

Večer, 16.maj 2005

Maribor kaznuje socialno pravičnost

Drugega maja je v Mariboru potekal Euromayday, vseevropska manifestacija za socialno pravičnost in zaščito delavskih pravic. Manifestacija je istočasno potekala v dvajsetih evropskih mestih, toda le v Mariboru je udeležence nadlegovala in napadla policija, aretirali so eno osebo in oglobili organizatorko prireditve. Zavzemanje za socialno pravičnost je v Mariboru torej kaznivo dejanje. Intervencija mariborske policije, ki je brez vzroka napadla mirne demonstrante, je incident, ki ga - kot Mariborčanka - ne pomnim.Manifestacijo, s katero so udeleženci Euromaydaya v sivino in apatijo delavsko popolnoma uničenega mesta vnesli nekaj državljanske akcije, so politični diktatorji hoteli zatreti s silo. A jim ni uspelo. Sprevod se je nadaljeval. S pisanimi trakovi so simbolično zalepili vhod Europarka, sedeža turbokapitalizma. V Europarku so 2. maja po nepotrebnem ždele prodajalke, večina trgovin pa tega dne ni imela niti ene same stranke... Demonstranti so opozorili na izkoriščanje delavcev v divjem neoliberalnem kapitalizmu, ki proizvaja vse več družbeno izključenih in prikrajšanih. Opozorili so na fenomen svobode. Koliko je Maribor svobodno mesto? Naslednje leto se bo parada ponovila.

Tatjana Greif

Tule pa je bližnjica do teksta o tem, kaj je Euromayday

Update2:

Večer, 23.Maj 2005

Mariborski protestniki so pripravili pogovor o protestnih shodih in medijskem poročanju

Mi ne pričakujemo veliko od medijev. Medij naposled samo posreduje, sintetizira tisto, kar nastopa kot družbeni konsenz. Mi nočemo, da nam mediji ploskajo. Kar od njih pričakujemo, je to, da tedaj, ko o nas govorijo in pišejo, tudi nas kaj vprašajo. Da so torej odprti za nas in naše družbene inovacije." Tako preprosto je svoj odnos do medijev, ki ta čas zaposlujejo predvsem politične kroge na Slovenskem, pred dnevi na okrogli mizi v Mariboru opisal dr. Andrej Kurnik, ki sam zase pravi, da je aktivist. Kot aktivist je bral tudi medijska poročila o prvomajski paradi prekernih v Mariboru, s katero se je končal letošnji Euromayday, ki je potekal v 21 evropskih mestih.Tisto, kar je Kurnika pri tem poročanju vznemirilo, je dejstvo, da je parada z vsem svojim ustvarjalnim potencialom pritegnila pozornost medijev šele tedaj, ko je intervenirala policija. Tako je bila zgodba, ki v celoti zaokroža prostor javnega izražanja mnenj, "postavljena v policijski register". Namesto na finto Euromaydaya, ki je slonel na konceptu prekernosti, negotovega življenja, v katerega je zaradi negotovosti dela pahnjenih čedalje več Evropejcev, so se mediji osredotočili na policijsko tiskovno konferenco, na kateri so policisti utemeljili uporabo sile proti prvomajskim protestnikom v Mariboru. Za Kurnika, ki se s takšno medijsko prakso tokrat ni srečal prvič, je takšna postavitev nedopustna. Boj za interpretacijo"Spomnimo se samo gladovne stavke izbrisanih", je pripovedoval. "Ko so gladovno stavkali, se ni govorilo o tem, zaradi česar so stavkali. Ni se govorilo o politični dimenziji tega vprašanja. Govorilo se je o nedotakljivosti privatne lastnine. Tako kot se je pri prvomajskih protestnikih govorilo o kršitvi prometnih predpisov. Ker se ne moremo sprenevedati, da je vseeno, kako dogodek interpretiramo, zahtevamo samo to, da dobi politični dogodek politično interpretacijo. Vprašanja svobode izražanja pač ne moremo obravnavati v kontekstu prometnih predpisov na straneh črne kronike." Boj za to interpretacijo je po Kurniku boj za prihodnost te družbe. Od teh bojev je namreč odvisen odgovor na vprašanje, ali je na prvem mestu državljan, ki demokracijo prakticira, ali pa je na prvem mestu država, ki ti predpiše, kako to lahko počneš.Zakaj nekatere zgodbe ne morejo nikoli postati medijske zgodbe, se je spraševala tudi komunikologinja dr. Sandra Bašič Hrvatin. Zakaj se je Euromayday lahko prebil v medije šele tedaj, ko je zaradi policijske akcije dobil ekscesoidno razsežnost? Zaradi komercializacije, odgovarja. Po njenem mnenju se Kurnik moti, ko predpostavlja, da mediji opravljajo funkcijo kritičnega nadzora oblasti v interesu javnosti. Mediji, pravi Bašičeva, delujejo v interesu ekonomije in politike in jih je kot take tudi treba obravnavati. Tudi tisto, čemur so včasih rekli javnost, ne obstaja več. Obstoj javnosti predpostavlja splošen dostop do medijev in argumentirana javna razprava. Ne enega ne drugega Bašičeva ne vidi več. Današnje novinarje je po njenih besedah mogoče razdeliti v tri skupine: pse čuvaje (watchdog), hišne ljubljenčke (lapdog) in dobermane (attackdog). Samo prvi med njimi, "psi čuvaji", opravljajo funkcijo kritičnega nadzora, so novinarji javnosti, ki se čutijo dogovorne državljanom. Ti sestavljajo najmanjšo skupino novinarjev. Drugi, dvorni novinarji, so politični partnerji, skozi katere politiki nagovarjajo svoje volivce. Dobermani so tretji tip dobro plačanih novinarjev, ki jih je mogoče (pod)kupiti, da za primerno ceno ali napadajo nasprotnike ali povzdigujejo delovanje svojih plačnikov. Njim in ne morda državljanom in državljankam so odgovorni za svoje delo. Bašičeva tudi sicer nima dobrega mnenja o novinarjih. "Vem, kako strašno so kršene pravice mnogim novinarjem, a o tem molčijo. Zato jim ne zaupam. Če tega, kar se njim dogaja, niso sposobni izpostaviti kot problem, kako bodo potem izpostavili kaj drugega?"Boj za bralceAmpak jaz kot bralec pograbim tisto, kar je sočno, krvavo, je začel svoje razmišljanje dr. Dragan Petrovec z Instituta za kriminologijo na Pravni fakulteti. Tako kot Bašičeva o novinarjih nima Petrovec nobenih iluzij o bralcih, poslušalcih in gledalcih. Čeprav je smrtna kazen v Evropi odpravljena, vse raziskave javnega mnenja kažejo, da kar tri četrtine ljudi podpira smrtno kazen. "Vi se samo pretvarjate, da imate demokracijo, nam pravijo Američani. Kakšna demokracija pa je to, če lahko peščica ljudi na oblasti krši voljo ljudstva," je pripovedoval kriminolog, ki kot primer dobre medijske prakse ponuja Švedsko. Tamkajšnji mediji obravnavajo primere nasilja z velikim občutkom za to, da ne bi komu od vpletenih povzročili škode. Na ta način ustvarjajo tisto, kar je mogoče ustvariti samo na dolgi rok: ozračje strpnosti namreč. Kot bralec različnih časopisov pa je Petrovec priznal, da je dobil o prvomajski paradi v Mariboru celo paleto vtisov, ki so bili tako različni, da na koncu ni imel pojma, kaj se je v resnici dogajalo. "Zadnja stvar na svetu pa je, da nam bo objektivno sliko dogodka podala policija na tiskovni konferenci," je opozarjal Petrovec. "To so običajno policijski konstrukti."Kaj torej storiti? V primerih, ko imamo opravka s kakršnimkoli, ne samo policijskim nasiljem, bi se po Petrovcu morali vživljati v vlogo šibkejšega. Država pa ni nikoli tisti, ki je šibkejši. Za razmerje moči med državo in državljani gre. Kje so torej mediji? Na kateri strani?

Dragica Korade

Maršev aprilski Partypark v Pekarni in najava majskega Partyparka

Urok, pazite se!

Na zadnjem, aprilskem Partyparku, družabno žurerskem večeru, ki ga mesečno v kulturnem centru Pekarna organizira radio Marš, so se uspešno predstavile štiri rock skupine iz Bistrice ob Sotli, ki so pred kratkim izdale skupno CD ploščo z naslovom Urok. Skupine Eternija, Malik, No Cenzura in Zmajev rep so sredi obsežne promocijske turneje po slovenskih klubih, kjer s skupnimi nastopi predstavljajo novo zgoščenko. CD-plošča in turneja bistriških skupin sta rezultat njihovega mnogoletnega ustvarjalnega dela, ki, kot kaže, navsezadnje le ni bilo zaman. O tem priča tudi ime Alda Ivančiča, ki se je kot producent podpisal pod vse skladbe na plošči.Cedejko Urok odpirajo skladbe skupine Malik, ki je tipični postrock band, v njihovi glasbi pa so opazni vplivi grungea, trip hopa in metala. Dramatičen insrumentalni fundament se prepleta z zamaknjenskimi vokali. V besedilih se pojavljajo metafizični koncepti njihove religije. Sami jo imenujejo praznoverje, svojega boga Malik. Skupina Eternija je hardcore band. Njihovo glasbo odlikujejo polnokrvni in domiselni kitarski rifi, ritmi in besedila. Glasbeni tok komadov je poln presenečenj, nepredvidljivih obratov in stopnjevanja. Opaziti je sorodnosti z grungeom, naprednimi oblikami metala in alternativnim rockom. Zmajev rep so progresivni fusion band z vplivi hardrocka in sodobne rock alternative. Njihove drzne harmonije in nalomljeni ritmi ustvarjajo ekstravagantno in energično vzdušje, ki poteši tudi zahtevnejšega poslušalca. Album Urok zaključuje postgrunge skupina No Cenzura. Njihova glasba temelji na spretnih kitarskih rifih in učinkoviti spremljavi ritem sekcije, ki v celoto vnaša atraktivno dinamiko.Delovanje štirih rockerskih skupin v Bistrici ob Sotli je tesno povezano z ustanovitvijo kluba Metulj, ki je odpril svoja vrata leta 1996. Klub Metulj je postal prostor za vsebine, ki jih dotlej v kraju ni bilo, v Bistrici pa je kmalu nastalo pravo rockersko gibanje. Tako so se izoblikovale kar štiri zelo mlade, a energične, sveže, glasbeno močne skupine, ki počasi postajajo pomemben del slovenske rockovske scene. Pojav skupin Eternija, Malik, No Cenzura in Zmajev rep je mogoče še najbolj definiral njihov producent Aldo Ivančič, ki jih je poimenoval "BoS fenomen". Naslednji Maršev Partypark se približuje, v Gustafu v Pekarni bodo 6. maja nastopili madžarski punkerji The Snobs (ljubitelji tovrstnega zvoka so jih lahko poslušali na zadnjem No Border Jam festivalu, kjer so navdušili tudi marševce), kot predskupina pa nastopijo domači postpunkerji Stoi, ki so ravnokar zmagali na zadnjem Šourock tekmovanju. Obeta se torej dobra zabava, ki je v Mariboru kar in kar primanjkuje.
Lana Zdravković via Večer (pdf)