Prejudiciranje MKC povozi županove obljube - Večer, 28.01.2009

Datum: 28.1.2009 - Stran: MARIBOR

Prejudiciranje MKC povozi županove obljube

Upravljanja kompleksa Pekarna v podobi obstoječega občinskega zavoda MKC je tudi v nasprotju s sprejetimi izhodišči Načrta razvojnega programa MOM 2006-2009

"Pozivamo vas, da kot predstavniki prebivalcev tega mesta zaščitite njegovo neodvisno kulturo in celovitost obnove Pekarne ter zadeve GMS - 469 ne uvrstite na dnevni red," je Odbor za Pekarno v ponedeljek odločno apeliral na mestne svetnike. In še preden so pekarnarji razvili transparente, s katerimi so se za to priložnost oborožili, so tokrat tudi uspeli. Podžupan Andrej Verlič je sprejemanje dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP 2009), za investicijo v mladinsko-turistično infrastrukturo Mladinski kulturni center Pekarna, ki nosi birokratsko oznako GMS - 469, dejansko prekinil. A ne brez razloga in le kot znak dobre volje. Nevladnikom v prid, ob javnih zavezah župana Franca Kanglerja, govorijo tudi pravne podlage.


Podvajanje dokumentov

Mestni svet je že 17. decembra 2007 potrdil DIIP za celovito prenovo Pekarne ter hkrati pooblastil župana za vse dopolnitve, ki bi bile potrebne za prijavo na razpise in pridobivanje evropskih sredstev. Občinski Urad za kulturo in mladino je najprej zamudil priložnost za kandidaturo na javnem razpisu Ministrstva za kulturo septembra lani, nato pa investicijsko in projektno dokumentacijo za celovito prenovo kompleksa začel prilagajati in podrejati prijavi na drugi rok javnega razpisa Urada RS za mladino, Sofinanciranje naložb v mladinske prenočitvene kapacitete, ki se bo zaključil 9. februarja.


Pri tem so v občinskem uradu pri pripravi dokumentacije zavrgli načelo celovitosti ter pripravili novi DIIP 2009, ki se nanaša le na upravno stavbo znotraj Pekarne, MKC pa, kot nosilcu prijave na razpis, brez predhodne obravnave v statutarnopravni komisiji na seji mestnega sveta podelili stavbno pravico ter posledično tudi status bodočega upravljavca kompleksa. Pri pripravi omenjenega gradiva urad tako ni upošteval niti pripomb niti opozoril Odbora za Pekarno, ki predstavlja večino aktivnih uporabnikov in ustvarjalcev v kompleksu, o čemer smo že večkrat pisali, ter s tem hkrati zanikal Kanglerjevo izjavo: "Brez dialoga in konsenza se ne bo zgodilo nič! Vsak strah je odveč!"


Nasprotovanje razvojnemu programu

Katero izmed poti bo MOM po včerajšnji prekinitvi sprejemanja DIIP 2009 na seji mestnega sveta torej nadaljevala? Bo brez razmisleka in dogovora o nadomestnih prostorih ukinjal kulturne, umetniške in športne aktivnosti, ki imajo svoje prostore trenutno v prvem nadstropju upravne stavbe, kjer naj bi bile po prenovi predvidene pisarne za MKC, kot je predvideno v DIIP 2009? Ne nazadnje je vsesplošno prejudiciranje upravljanja kompleksa v podobi obstoječega javnega zavoda MKC tudi v nasprotju s sprejetimi izhodišči Načrta razvojnega programa MOM 2006-2009, ponovno pa povozi tudi Kanglerjevi javni zavezi "... bodoči upravitelj, za katerega pa se bomo morali dogovoriti z dialogom in konsenzom" ter "potrebno je ali ustanoviti novi zavod ali se dogovoriti z MKC, da se pravno-formalno razmerja uredijo".


Razlogi za nezaupanje odpravljeni?

Podžupan Verlič obljublja: "Na ta način, da smo prekinili sprejemanje DIIP 2009, smo pridobili čas za pripravo dopolnitve obstoječega DIIP iz leta 2007, s katerim se bomo prijavili na razpis 9. februarja." V tem času pa želijo z Uradom RS za mladino, ki je omenjena sredstva razpisal, doseči tudi dogovor, da umaknejo pogoj o dodelitvi stavbne pravice. "S tem bi odpravili dva poglavitna razloga za nezaupanje s strani Odbora za Pekarno," dodaja Verlič.

Odprta ostaja še tretja zgodba, povezana z modelom upravljanja. Tudi tukaj naj bi se pogovori intenzivno nadaljevali, saj "želimo zbližati stališča in skupaj prijaviti projekt", zaključi Verlič. Razlogov in potrebe za ustanovitev novega zavoda naj ne bi bilo, medtem ko je reorganizacija obstoječega MKC v MKC Pekarna, ki se je še pred ustanovitvijo že znašel v DIIP 2009, nujna, ni pa vezana na datum izteka razpisa, 9. februarja. Če bodo nasprotja presežena in soglasje sprejeto, mestni svet o novem DIIP ne bo glasoval. Člane mestnega sveta bodo le obvestili o rešitvi problema z razširitvijo oziroma dopolnitvijo obstoječega iz leta 2007.

URŠKA KEREŽI

Kaj je EVS – European Voluntary Service?, Dostop.si, 28.1.2009

Kaj je EVS – European Voluntary Service?

Ko se študenti sprašujemo »Kam po faksu?« ali pa le sanjarimo o tujini, kjer bi poleg novih izkušenj spoznali čisto novo deželo, prijatelje, … popotovali in spoznavali svet z čim manj stroški. EVS je odlična možnost, ki je dostopna prav vsem študentom in mladim – ne glede na status in debelino denarnice.

EVS je evropska prostovoljna služba, ki podpira prostovoljno delo mladih na domačih tleh in v tujini. EVS je del programa Evropske komisije MLADI V AKCIJI v kateri lahko sodelujejo vsi mladi med 18 in 30 letom ne glede na študentski status. V zameno za čas namenjen prostovoljnemu delu ti organizacija krije vse stroške bivanja, stroške prevoza, prehrano in bivanje v tuji državi.

EVS (European Voluntary Service) je evropska prostovoljna služba, katera podpira mlade prostovoljce doma in v tujini. Za EVS se odločajo lahko vsi mladi med 18 in 30 letom, ki si želijo pridobiti neformalne izkušnje v mednarodnem okolju.

Prostovoljno delo v tujini lahko traja od 2 – 12 mesecev, je pa tudi možnost krajših projektov.

Organizacija deluje na skupnem partnerskem sodelovanju med prostovoljcem, pošiljajočo organizacijo in organizacijo gostiteljico, med katerimi je vsaj ena organizacija članica Evropske Unije.

Med bivanjem v tujini v programu Mladi v akciji organizacija krije stroške bivanja, stroške prevoza, hrano, jezikovni tečaj, prevoze na delo, zavarovanje in žepnino.

Poskrbljeno je torej za vse bivanjske stroške in pri tem se ponuja dobra priložnost pridobiti nove izkušnje in raznovrstna znanja. Ravno to – neformalna znanja in življenjske izkušnje omenjena organizacija vzpodbuja in podpira.

Mladi prostovoljci prispevajo predvsem na področju družbenih aktivnostih in razvoju skupnosti.

Kakšni so konkretni projekti predstavljene organizacije EVS in kaj počnejo tuji prostovoljci v Sloveniji in naši v tujini si lahko preberete na http://www.evs.si/sl poleg drugih informacij o EVS in delu te organizacije.


Kaj počneš kot mladi prostovoljec v tujini?

Ko si izbereš želeno deželo v kateri bi opravljal svoje prostovoljno delo, imaš možnost izbire na katerih področjih bi deloval: okoljevarstvo, umetnost, kultura,šport, aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi, z ljudmi s posebnimi potrebami…

Del tvojega prostovoljnega dela predstavlja tudi tvoj lastni projekt – iskanje ideje in realizacija poteka v okviru organizacije gostiteljice, ki ti seveda pomaga .

EVS projekti najpogosteje potekajo v mladinskih organizacijah in centrih kateri poskrbijo za vse omenjene bivanjske potrebe in med drugim ti dodelijo mentorja.

Mentor ti v času gostovanja v tujini nudi vso potrebno podporo pri izvajanju svojega projekta.

Več informacij o gostiteljski organizacijah na: http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm, na tem istem naslovu se lahko tudi informirate o različnih projektih, ki potekajo po vsem svetu – tu lahko najdeš tisti projekt, ki bi si ga želel ravno ti .

Kako se prijaviti?

Na spletnem naslovu nacionalne agencije programa Mladi v akciji http://www.mva.si/ oddate napisano prijavo projekta.

Na omenjenem naslovu lahko najdete tudi več o razpisanih in sprejetih projektih ter druge informacije.

Za vse interesente… trenutno je objavljen razpis, kjer iščejo prostovoljce – strokovne sodelavce, ki imajo praktična znanja o kratkih amaterskih filmih (pisanje scenarija, snemanje glasu, montaža, ….)Projekt bo potekal 5 dni v sredini maja, pričakujejo udeležbo 20 različnih nevladnih mednarodnih organizacij.

Več na : Service Civil International (SCI),

Več informacij o prostovoljskem delu se dobi na vse-mogočnem spletu ali pa se oglasiš pri tvojem bližjem regionalnem svetovalcu – mladinski center, v Mariboru je to Infopeka, ki ve vse odgovore na tvoja vprašanja.

Pa že letiš….na drugi konec sveta. Srečno.

Urška BABUDER

Mariborski mestni svet o Akademiji za umetnost - STA 26.01.2009

Mariborski mestni svet o Akademiji za umetnost

Maribor - Mariborski mestni svetniki so pooblastili župana Franca Kanglerja, da sklene dogovor z mariborsko univerzo o zagotovitvi sredstev za ustanovitev Akademije za umetnost v Mariboru.

---

Razpravo o predlogu dokumenta identifikacije investicijskega projekta Mladinski kulturni center Pekarna, ki prinaša prenovo t.i. upravne zgradbe v kompleksu Pekarna v mladinski hotel, so svetniki prekinili takoj po uvodni besedi podžupana Andreja Verlič. Z njo bodo nadaljevali na eni od prihodnjih sej.

Vmesni čas bodo izkoristili za nadaljevanje pogovorov s predstavniki Pekarne

Verlič je napovedal, da bosta županstvo in mestna uprava vmesni čas izkoristila za nadaljevanje pogovorov s člani odbora za Pekarno, ki so nezadovoljni s predlagano vsebino dokumenta. Po njihovem mnenju ta prejudicira javni zavod Mladinski kulturni center (MKC) Maribor za upravitelja Pekarne, prav tako pa pozablja na načrtovano celovito obnovo Pekarne.

V prenovljeni stavbi naj bi dobila prostore tudi MKC in zavod Pekarna-magdalenske mreže. Predlog dokumenta namenja MKC vlogo nosilca in investitorja projekta, MKC pa naj bi bil tudi upravitelj stavbe. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. MKC in občina naj bi zagotovila 49,7 odstotka sredstev, ostalo pa naj bi bila evropska sredstva.

Kanglerja je presenetila izjava o racionalizaciji stroškov zimske univerzijade

V okviru pobud in vprašanj svetnikov je Milana Mikla (SDS) zanimalo, kaj bosta županstvo in mestna uprava storila v zvezi z nedavno izjavo ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, da bo potrebno racionalizirati stroške projekta zimske univerzijade 2013. Kot je dejal Kangler, ga je ministrova izjava "zelo presenetila" in pričakuje hitro ukrepanje premiera Boruta Pahorja.

Kangler: Izredna seja na temo univerzijade ni potrebna

Kangler je izrazil pričakovanje, da bo premier dal javno zagotovilo, da projekt univerzijade ne bo okrnjen in da ne bo prišlo do spremembe koncepta projekta. Ob tem je župan povabil Lukšiča, naj pride na pogovore v Maribor. Po mnenju Kanglerja zaenkrat sklic izredne seje mestnega sveta na temo univerzijade ni potreben.

Mariborski župan Franc Kangler

Vlada bi morala zagotoviti denar za onkologijo v UKC

Svetnik SDS in direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec pa je v okviru pobud in vprašanj svetnikov na kratko predstavil projekt onkologije v UKC. Po njegovem mnenju bi moral mestni svet pozvati vlado, naj zagotovi 2,5 milijona evrov za nemoten potek projekta v letu 2009. Kangler je izrekel podporo Pivčevi pobudi.

Rebalans je bil sprejet po skrajšanem postopku

Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli rebalans proračuna za leto 2009 na postavki Obnova kulturnega spomenika Naskov dvorec v Mariboru. Postavka se je povečala za 847.667 evrov, in sicer iz 1.574.382 evrov na 2.422.049 evrov. Mestna uprava je "delni" rebalans proračuna predlagala zaradi vezanosti projekta Naskov dvorec na sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj.

OŠ Tabor II. Maribor bodo preimenovali v OŠ Leona Štuklja

Na seji so svetniki tudi opravili prvo branje odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, sprejeli lokalni energetski koncept, podprli preimenovanje Osnovne šole Tabor II. Maribor v Osnovno šolo Leona Štuklja in soglašali, da občina skupaj z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor ustanovi gospodarsko družbo za izgradnjo in izvajanje dejavnosti doma upokojencev in oskrbovanih stanovanj.

33 oskrbovanih stanovanj in 150 ležišč za upokojence

Ustanovitveni kapital nove gospodarske družbe bodo zemljišča, ki jih bosta zagotovila občina in stanovanjski sklad. Po prvih ocenah bi lahko na zemljišču, ki je v lasti sklada, zgradili 33 oskrbovanih stanovanj, na zemljišču, ki je v lasti občine, pa bi lahko v domu upokojencev zagotovili 150 ležišč. Dom bi ponujal tudi vse ostale storitve, ki jih starejši občani potrebujejo.

STA

Foto: STA

Veganska večerj(ic)a - Dostop.si 19.01.2009

Veganska večerj(ic)a

19.1.2009 14:36

Društvo Za živali! in Zavod Pekarna-magdalenske mreže vsak tretji četrtek v mesecu, med 19. in 21. uro, organizirata druženje ob veganskih dobrotah. Na zadnji večerjici, 15.1.2009, smo bili tudi mi.

Prijeten ambient, sproščeno vzdušje, zanimivi ljudje in seveda dobra hrana. Vse to ponujajo druženja, ki se odvijajo enkrat mesečno v dvorani Gustaf. Marsikdo ne ve, da ima vegetarijanstvo ( način življenja, ko človek ne jé mesa ) mnogo podvrst. Največkrat se srečujemo z veganstvom, kar stoji za dieto, pri kateri meso, mleko in jajca niso dovoljena, med pa le občasno. Ravno zaradi tega, me je naziv »veganska večerja« malce prestrašil, saj se sama ( še ) nisem odločila, da iz svoje prehrane opustim meso, misel, da bi lahko opustila tudi mleko in jajca, pa me je dodatno prestrašila. Začela sem se spraševati: »Kaj bomo torej jedli?!« Isto vprašanje si verjetno postavlja veliko ljudi, zato so veganske večerjice namenjene tako laikom na tem področju, kot starim znancem vegetarijanstva. Ekipo Dostopa je presenetila dobra in raznolika hrana. Pripravili so proso s korenčkom, zeljno solato s čičeriko, veganski golaž ( neverjetno, recept na koncu ), pšenične polpete ter številne druge jedi. In vse to za simbolični en evro! Na veganski večerjici sem bila tokrat prvič, a zanesljivo ne zadnjič. Navdušila me ni samo hrana in druženje, ampak tudi člani društva Za živali!, katerih preventivna naloga je boj proti mučenju živali. Naj na koncu pozovem vse, ki so za spremembe, ki tako kot jaz ljubijo živali in ki radi spoznavajo nove ljudi ter okušajo novosti, da si v naslednjem mesecu ta družabni dogodek ogledajo in okusijo sami.

klikni za video

Veganske večerje

Veganski golaž

• 200 g sojine kocke
• 1 zelenjavno jušno kocko
• 4 rezine seitana
• 1/2 čebule
• sojina omaka
• sol
• rdeča paprika
• majaron
• 3 žlice paradižnikove pasate
• olivno olje
• po želji še druge začimbe

Seitan narežemo na majhne kocke in pokapljamo s sojino omako ter pustimo stati 15 min. Sojine kocke 10 min kuhamo v jušni osnovi, nato jih precedimo in iz njih iztisnemo vodo. Na olivnem olju na hitro popražimo čebulo, nato dodamo sojine kocke in seitan. Začinimo z rdečo papriko in čez par minut zalijemo z vodo. Dodamo še sol, ostale začimbe in pasato. Za zgostitev dodamo ščepec moke. Kuhamo približno 20 min.

Več info na www.zazivali.org ali info@zazivali.org.

Tanja ZDOLŠEK

Pogajanja za obnovo Pekarne se nadaljujejo - Večer, 27.01.2009

Pogajanja za obnovo Pekarne se nadaljujejo

Večer, 27.01.2009

Svetniki so soglašali s presenetljivim predlogom podžupana Andreja Verliča, da se sprejemanje dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Investicija v mladinsko-turistično infrastrukturo Mladinski kulturni center Pekarna prekine. Verlič je napovedal nadaljnje zbliževanje interesov s "pekarnarji", ki so včeraj na seji več ur čakali na razpravo o tej temi. Pogovori med občino in Odborom za Pekarno naj bi že kmalu stekli v smeri, da bi za obnovo Pekarne upoštevali DIIP iz leta 2007, ki določa celovito obnovo Pekarne, ne le za upravno stavbo, in ne omenja podelitve stavbne pravice Mladinskemu kulturnemu centru Maribor, kar naj bi bil pogoj za prijavo na razpis za sofinanciranje mladinske turistične infrastrukture. Če bo dogovor sklenjen do 9. februarja, ko se izteče rok za prijavo na razpis, mestni svet ne bo nadaljeval razprave o tej točki.

Nina Ambrož

V Pekarni o zaposlovanju v tretjem sektorju - Večer, 27.01.2009

V Pekarni o zaposlovanju v tretjem sektorju

Jutri, v sredo, se ob 18. uri v dvorani Gustaf ali v Beli sobi Zavoda Pekarna nadaljuje šola politične pismenosti II. V predavanju o zaposlovanju v tretjem sektorju bo najprej predstavljena knjiga Jeremyja Rifkina Konec dela, v njej je ob prikazu zgodovinskih premen na področju zaposlovanja in dela utemeljena potreba po intenzivnejšem zaposlovanju v neprofitnem sektorju. Predstavljeni bodo tudi rezultati nekaterih analiz o stanju zaposlovanja v tovrstnem sektorju v Sloveniji, problem pa bo razložen tudi na primeru konkretne neprofitne organizacije. Kot vselej bo sledila razprava z udeleženci. Predavatelj bo Karolina Babič z Inštituta za etiko v Mariboru.

V Pekinem filmozofskem večeru bo ob 20.15 na ogled britanski dokumentarni film Mclibel v režiji Frannyja Armstronga; film govori o tem, kako se je velika korporacija s hitro pripravo hrane McDonald's kot odziv na ostre kritike dveh aktivistov odločila za tožbo. V nasprotju s pričakovanjem korporacije se je iz male tožbe razvil eden najbolj razvpitih sodnih primerov britanske in evropske pravne zgodovine. Film na analitičen in zabaven način spremlja sedem let trajajočo bitko Davida proti Goljatu.

Urška Kereži

Pekarnarji se bojijo okupacije MKC - Večer, 22.01.2009

Pekarnarji se bojijo okupacije MKC

V dokumentaciji za obnovo upravne zgradbe Pekarne, kjer naj bi nastal mladinski hotel, se pojavlja tudi ime zavoda, ki za zdaj ne obstaja

Odbor za Pekarno izdelano projektno nalogo odločno in v celoti zavrača, saj naj ne bi sledila večletnim naporom in sprejetim aktom, ki Pekarno obravnavajo in razumejo kot celoto.

Nasprotna bregova, na katerih so se ob načrtovanju obnove kulturne cone Pekarna znašli nevladniki in občinsko vodstvo, sta se ponovno dvignila ob nastajanju dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za obnovo sedanje upravne zgradbe Ob železnici. Vodstvo Mestne občine Maribor (MOM) je namreč brez njihove vednosti sprejelo odločitev, da stavbno pravico nad upravno stavbo podeli kar občinskemu zavodu Mladinski kulturni center (MKC), čeprav so ves čas obljubljali, da naj bi MKC in KC Pekarna skupaj ustanovila nov zavod ali reorganizirala sedanjega v zavod z imenom Mladinski kulturni center Pekarna, kar se za zdaj še ni zgodilo. In čeprav je v DIIP kot nosilec projekta naveden le MKC, se od polovice dokumentacije iznenada in povsem neutemeljeno začne pojavljati tudi ime še neustanovljenega zavoda - MKC Pekarna. Na birokratsko dejstvo, ki odpira vprašanje, ali lahko takšna "nedoslednost" ogrozi prijavo na razpis in posledično tudi celotno investicijo, nam včeraj na občini niso odgovorili.

Za prenos stavbne pravice so se uradno odločili zato, da bi izpolnili pogoje za kandidaturo za državno sofinanciranje naložbe. "Naložbe se ne sme drobiti samo na podlagi tega, kar neki občinar prebere v razpisu. Če se bo obnova zreducirala na upravno stavbo, celovite prenove ne bo nikoli," trdijo v Odboru za Pekarno. Med drugim še dodajajo: "MKC se mora inkorporirati v Pekarno, ne pa je okupirati. Dokler mestna uprava tega ne bo razumela, bo obstajal konflikt." Zato od vodilnih na MOM zahtevajo izrecno jamstvo, da uporabniki Pekarne ne bodo nikoli podrejeni MKC-ju. Ki pa ga, za zdaj, prav tako še niso dobili.

Mreženje vladnega in nevladnega sektorja?

Med razlogi za investicijsko namero so v DIIP med drugim navedeni tudi pozitivni učinki investicije, ki bodo po prepričanju projektantov omogočali mreženje vladnega in nevladnega sektorja. Za ene prednost, za druge šibka točka, saj se nevladniki tovrstnega prepletanja najbolj bojijo. Še posebno če bo prvi korak, ki jih je za zdaj izključil iz odločanja in kot edinega nosilca "operacije" postavil MKC, vatel za nadaljnje.

Vsebino DIIP za upravno zgradbo so zato pripravljeni komentirati le v nekaterih najbolj spornih točkah in ponavljajo: "Projektna naloga prejudicira MKC kot upravitelja Pekarne, ki kot samostojni producent v takšni organizacijski obliki, kot je sedaj, ni primeren za upravljanje kompleksa." Že iz načrta razvojnih programov MOM 2006-2009 je namreč razvidna potreba po reorganizaciji sedanjega MKC-ja v obliko, ki bo zagotavljala neodvisnost ustvarjalcev in ustvarjanja v prihodnji Pekarni. "Zato pričakujemo, da se bosta ustanovni akt in ime javnega zavoda spremenila tako, da bo programski del zavoda ločen in neodvisen od upravljanja Pekarne ter s tem morebiti bolj sprejemljiv za njeno okolje. Projektna naloga namreč ne vključuje vplivov vpletenosti MKC-ja na ostale prostore, na dosedanjo produkcijo in ukinjanje trenutnih dejavnosti. Je zgolj suhoparna gradbena podlaga, očitno izdelana zelo na hitro in brez širšega posvetovanja. Posebno s tistimi, ki imajo s prostori v Pekarni največ izkušenj - dosedanjimi uporabniki."

Zato o DIIP jasno odgovarjajo: "Odbor za Pekarno je žal prisiljen, da izdelano projektno nalogo odločno in v celoti zavrne!" Ta naj namreč ne bi sledila večletnim naporom in sprejetim aktom, ki Pekarno obravnavajo in razumejo kot celoto. Še več, nekatere vsebine, ki so v Pekarni pomembne in nepogrešljive, naj bi celo ukinjal, necelovito načrtovanje pa naj bi, po njihovem mnenju, tudi zmanjševalo možnosti za dokončanje investicije do leta 2012.


Od DIIP do ključev

1615 kvadratnih metrov, kolikor je mogoče zagotoviti z obnovo obstoječega objekta, naj bi predvidoma stalo dober milijon in pol evrov. V letošnjem letu naj bi investicija znašala nekoliko manj kot 300.000 evrov (v polovičnem deležu med MOM na eni ter Evropskim skladom za regionalni razvoj in ministrstvom za šolstvo in šport na drugi strani). V naslednjem letu bi v enakem razmerju med viri financiranja sledilo še preostalih milijon 300.000 evrov. 30. decembra 2010 bi uporabniki prejeli ključe.

Upravna zgradba je bila že od nekdaj namenjena upravljanju in varovanju celotnega kompleksa, čeprav je omogočala le osnovno nastanitev in upravljanje skladišča s pekarno dvopeka za vojašnice na robu mesta. Kratek opis projekta, "ki bo ponujal nočitvene kapacitete tako naključnim kot tudi aktivnim gostom umetniško-kulturnih dogodkov mesta in kulturnega centra", se v DIIP prebere: "Objekt upravne zgradbe se bo nadvišal za drugo nadstropje in mansardo ter celovito prenovil ter opremil za izvajanje nočitvenih storitev, izvajanje kulturnih programov in programov mladinskega dela ter uprave. Prvo nadstropje bo namenjeno delovanju uprave MKC, vključno s prostori za izvajanje neformalnih izobraževanj in sorodnih programov. Pritličje bo namenjeno dejavnostim mladinskega centra in producentom na področju informiranja in svetovanja, info točke ter različnih kulturnih in mladinskih programov, vključuje tudi prostore za izvajanje programov neformalnih izobraževanj."

Uporabnike Pekarne je tako med drugim razočaralo tudi dejstvo, da namerava MKC zasesti skoraj celotno nadstropje prenovljene pekarniške upravne stavbe in da še zmeraj ni jasno, kdo in kako naj bi v prihodnje upravljal (prenovljeni) kompleks. Ne glede na pomisleke in proteste pekarnarjev je dokument pripravljen. O njem bodo razpravljali na seji mestnega sveta že ta ponedeljek, 26. januarja.

URŠKA KEREŽI

Je jabolko spora pri obnovi Pekarne samo MKC? - Indirekt, 17.01.2009

Je jabolko spora pri obnovi Pekarne samo MKC?

17.01.2009

Sredinega javnega soočenja mnenj v Pekarni Gustaf med odborom za Pekarno in predstavniki Mestne občine Maribor se je udeležilo veliko ljudi, ki jim edini preostali mariborski alternativni objekt predstavlja del življenja.

Razširjena okrogla miza o usodi Pekarne Foto: Marko Pigac

Mnenja so se znova kresala, saj lahko zaradi različnega razumevanja vpletenih strani glede prenove objekta Pekarna po prepričanju pekarnarjev trpi prav produkcija. Med vrsticami pa je bilo razbrati, da pekarnarje najbolj boli prihod MKC Maribor v njihove prostore. Podžupan Mestne občine Maribor Andrej Verlič je na naše zbadanje, da bi pekarnarji in MKC pod eno streho spominjali na kurnik, povedal: "Obe instituciji v Mariboru opravljata pomembno nalogo v zelo slabih pogojih in želja je, da bi se ti pogoji izboljšali. Pomembno je, da se držimo rokov, ki smo jih zadali, in pomemben je lov za finančnimi sredstvi. MKC je že danes partner v posameznih projektih, zato bomo sedaj preverili, ali lahko javni in nevladni sektor sodelujeta pri projektih in vsebinah. Nezaupanje sedanjih uporabnikov je nastalo zaradi komunikacijskega šuma in žal nam je, da se je to zgodilo."

Avtor: Marko Pigac

Florijan - Večer, 17.01.2009

FLORIJAN

Strah pekarnarjev pred tihim prevzemom s strani občinskega zavoda MKC je njihova zasebna stvar. Če bodo glasni, prevzem sploh ne bo tih! Ne bo pa zato nič manj prevzem - torej bodo prizadeti za preprečitev morali povzdigniti še marsikaj več od glasu.

Mariborski pekarnarji se upirajo okupaciji - Dnevnik, 16.01.2009

Mariborski pekarnarji se upirajo okupaciji

Županstvo Mestne občine Maribor zagotavlja, da bo do leta 2012 izvedlo celovito prenovo kompleksa alternativne kulture

Slovenija - petek, 16.01.2009 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Besede predstavnikov občine - predvsem mariborskega podžupana Andreja Verliča - so bile pomirjujoče in spodbudne. Na javni razpravi o prihodnosti Pekarne je v sredo zvečer ustvaril vtis, kot da celovita prenova kompleksa alternativne kulture ni bila nikoli in nikoli tudi ne bo pod vprašajem. A večine pekarnarjev Verličeve obljube niso prepričale. Še zmeraj sumijo, da si občinsko vodstvo prizadeva drobiti prenovo Pekarne in da hkrati pripravlja teren, da bi javni zavod MKC Maribor "okupiral" glavno mestno prizorišče alternativne kulture.

Minili so skoraj trije meseci od burne javne tribune, na kateri je mariborski župan Franc Kangler obljubil, da se bo naložba v obnovo Pekarne začela takoj. Od takrat se je zgodilo marsikaj, a le malo spodbudnega za uporabnike Pekarne. Občinsko vodstvo je namreč (znova) izgubilo njihovo zaupanje, ker je brez njihove vednosti sprejelo odločitev, da podeli MKC stavbno pravico nad upravno stavbo Pekarne. Uradno je občina to storila zato, da bi izpolnila pogoje za kandidaturo za državno sofinanciranje naložbe v mladinsko turistično infrastrukturo.

V odboru za Pekarno se z MKC podeljeno stavbno pravico še zmeraj ne strinjajo, ker se je po njihovem mnenju s tem ena stavba odcepila od preostalega kompleksa. "Občina se je večkrat zavezala k celoviti prenovi kompleksa Pekarne. Hkrati pa izvaja dejanja, ki so svetlobna leta oddaljena od celovite prenove," je razložil Goran Rajić iz Odbora za Pekarno in poudaril, da je pristop občinskih strokovnih služb popolnoma zgrešen in nesprejemljiv za sedanje in prihodnje uporabnike kompleksa. "Naložbe se ne sme drobiti samo na podlagi tega, kar neki občinar prebere v nekem razpisu. Če se bo obnova zreducirala na upravno stavbo, celovite prenove ne bo nikoli."

Podžupan Verlič je pomirjal zbrane in zagotovil, da se bo celovita prenova Pekarne vsekakor zgodila, saj je občina že podpisala pogodbo za inženiring, v kratkem pa bo sklenila tudi pogodbo s projektantom. "Želim si, da bi prenovo končali do leta 2012," je trdil.

Uporabnike Pekarne je razočaralo tudi dejstvo, da namerava MKC zasesti skoraj celotno nadstropje prenovljene pekarniške upravne stavbe in da še zmeraj ni jasno, kdo in kako naj bi v prihodnje upravljal (prenovljeni) kompleks. Nezaupanje do MKC podžiga tudi dejstvo, da je do pobude za izselitev Pekarne izbral nevtralno in skrajno konformistično držo; njegov direktor ni podpisal niti peticije Za Pekarno. "V imenu županstva javno obljubljam, da se ne bomo vmešavali v model upravljanja in v to, kdo bo uporabnik prostorov," je vznemirjene pomirjal Verlič.

"Že lani sem predlagal, da bi v MKC ustanovili delovno skupino, ki bi se ukvarjala izključno s Pekarno in v kateri bi ponudili delovna mesta pekarnarjem," je svojo zamisel upravljanja predstavil direktor MKC Aleš Novak. "Neki javni zavod ne more ponujati zaposlitev, MKC se mora inkorporirati v Pekarno, ne pa je okupirati. Dokler mestna uprava tega ne bo razumela, bo obstajal konflikt," mu je repliciral Rajić, ki je od Verliča zahteval izrecno jamstvo, da uporabniki Pekarne ne bodo nikoli podrejeni MKC.

Prekaljeni politik Verlič mu je obljubil marsikaj, a izrecno zahtevanega jamstva ni dal.

Pekarnarji v strahu pred "tihim" prevzemom - Večer, 16.01.2009

Pekarnarji v strahu pred "tihim" prevzemom

Če enotnega konsenza o upravljavskem modelu ne bo, si bodo krivdo morali deliti vsi vpleteni

(Igor Napast)

Po treh mesecih od zadnje tribune, na kateri je župan Franc Kangler obljubil, da se bo obnova Pekarne začela takoj, so nevladniki predstavnike mestne oblasti, podžupana Andreja Verliča in mestnega arhitekta Stojana Skalickega, direktorja Mladinskega kulturnega centra (MKC) Aleša Novaka ter projektanta Andreja Šmida iz Komunaprojekta ponovno povabili na vroče stole javne tribune.

Po treh mesecih od zadnje tribune, na kateri je župan Franc Kangler obljubil, da se bo obnova Pekarne začela takoj, so nevladniki predstavnike mestne oblasti, podžupana Andreja Verliča in mestnega arhitekta Stojana Skalickega, direktorja Mladinskega kulturnega centra (MKC) Aleša Novaka ter projektanta Andreja Šmida iz Komunaprojekta ponovno povabili na vroče stole javne tribune. Diagnoza stanja: "Smo na točki, na kateri smo bili. Bo Pekarna sploh še cela ali v delih?" se je že v začetku tribune vprašal Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno, nakar ga je Verlič popravil, da so vendarle na točki, ko je pogodba z inženiringom že podpisana, tekel pa naj bi tudi zadnji krog pogajanj s podjetjem za pripravo dokumentacije za obnovo vseh objektov v celoti. Rok dokončanja, leto 2012, naj bi bilo tako še vsekakor mogoče ujeti.



Dogajanje, ki je odbor tokrat postavilo na noge in okoli katerega se je tudi vrtela kar tri ure in pol trajajoča sredina tribuna, je vrelišče doseglo kmalu po prednovoletni seji mestnega sveta, ko so mestni svetniki, o tem smo že poročali, stavbno pravico upravne stavbe Pekarne, ki naj bi bila po obnovi namenjena mladinskemu hotelu, predali javnemu zavodu MKC, katerega ustanoviteljica je MOM. Ker se je ob prenovi Pekarne govorilo tudi o reorganizaciji MKC in o enakovrednem partnerstvu, se slednji bojijo, da je omenjeni korak šele prvi med prikritimi poskusi tihega vstopa in prevzema Pekarne s strani javnega zavoda MKC. Pravniški detajl v prid občinskega zavoda, ki bi kasneje lahko pripeljal tudi do vsebinskih posledic, vmešavanj, pritiskov in discipliniranja nevladnikov.



Z neprijetnim dejstvom, kljub županovi obljubi, da bodo vse odločitve sprejemali v konsenzu z odborom, so bili pekarnarji seznanjeni šele neposredno na mestnem svetu, zato so dogajanje označili za "vzorčen primerek funkcioniranja naše demokratične družbe in načina, na katerega institucije politične moči komunicirajo s predstavniki civilne družbe," je še dejal Kosi.



Da je bilo komuniciranje v konkretnem primeru res slabo, se je strinjal tudi Verlič. A je ob tem obljubil, "lahko tudi pisno", da se bo to v prihodnje izboljšalo, prav tako pa naj bi bilo omenjeno odločitev, če je res pravno sporna, kot je trdil Goran Rajić, mogoče razveljaviti ter poiskati novo. Ni pa mogel obljubiti, da so strahovi o vsebinskem vmešavanju MKC, ki naj bi v Pekarni tudi dobil celo nadstropje pisarn, ob obstoječi strukturi upravljanja popolnoma neutemeljeni. Vse, kar je ob tem dejal, je bilo "da se občina nima ne namena ne interesa vmeševati v vsebinsko delo". Kar pa ne izključuje posrednega vmešavanja občine preko svojega zavoda MKC. Ob tem so pekarnarji še spomnili, da direktor MKC peticije za ohranitev Pekarne ni podpisal, na kar je Novak odgovoril, da je na javni tribuni podprl tako obnovo Pekarne na sedanji lokaciji kot izgradnjo novega objekta za Europarkom.



Če enotnega konsenza o upravljavskem modelu ne bo, kar bi v najslabšem primeru lahko tudi ustavilo prizadevanja za obnovo Pekarne, bo del krivde moral prevzeti tudi Odbor za Pekarno, saj kljub maratonski tribuni konkretnega prikaza upravljavskega modela, ki si ga želijo in predstavljajo sami, ni bilo slišati.

URŠKA KEREŽI

VIDEO: Ponovni komunikacijski šum med mariborsko občino in Pekarno - Večer online, 16.01.2009

VIDEO: Ponovni komunikacijski šum med mariborsko občino in Pekarno

Marko Vanovšek

Potem, ko je Odbor za Pekarno v začetku letošnjega leta zavrnil projektno nalogo "Obnova KC Pekarna", ki mu jo je posredoval Urad za za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, so se v dvorani Gustav sinoči spet soočali Pekarnarji, MKC-jevci in občinarji.

Ker so mestni svetniki na prednovoletni seji odločili, da bo stavbna pravica upravne stavbe Pekarne, ki naj bi bila po obnovi namenjena mladinskemu hotelu, pripadla javnemu zavodu MKC, in ker o tem nihče ni obvestil Odbora za Pekarno, Pekarnarji obljubi župana Franca Kanglerja,da bo občina vse odločitve v zvezi s Pekarno sprejemala s konseznom njenih uporabnikov, vse manj verjamejo.

Podžupan Andrej Verlič je na soočenju priznal, da je ponovno prišlo do komunikacijskega šuma. "Zato obljubim, to lahko storim tudi pisno, da bom storil vse, da se komunikacija med nami izboljša," je Pekarnarjem zaprisegel podžupan.

Podžupan Verlič o problematiki Pekarne, Štarjerc TV , 14.12.2009

Podžupan Verlič o problematiki Pekarne

Avtor Marko Pigac

Wednesday, 14 January 2009

Današnje soočenje v samo za ta namen ogrevani dvorani Gustaf oz. kot so to cinično zapisali Pekarnarji "Kdo koga financira in ogreva ter čemu je sedaj verjetno že jasno. Mestosuperhik na 1001 način jemlje revnim. Z nekompetentnostjo, fiksacijami in retoričnimi driblingi! In potem se bomo spet srečali in vprašali: "Kje smo? A smo še pripravljeni sodelovati?" Politka in cenenost zamegljevanja. JA, ravno to, da opozarjamo, da prenova Pekarne večinoma ne poteka v skladu z dogovori je najboljši dokaz sodelovanja in naših prizadevanj. In v znak dobre volje, ah preproščina, bomo ponovno ogreli dvorano." Soočenje je bilo burno kot vedno doslej, več v jutrišnjih "highlightih", še vedno pa se zdi največji problem "skupni imenovalec" MKC, saj ga Pekarnarji nočejo poleg sebe, Mestna občina Maribor, pa jim ga na vsak način poskuša "vsiliti". Na koncu smo podžupana Andreja Verliča, ki Pekarnarjem ponuja roko sprave in se kot feniks posipuje s pepelom, povprašali ravno o tem perečem problemu.

"Nekaj je v štajerstvu" - Večer, 15.01.2009

Na pogovoru o prihodnosti Maribora in Gradca ter štajerski in evropski identiteti v Umetnostni galeriji Maribor

(Arhiv UGM)

Presenetljivo zanimanje za razpravo - večina gostov je bila iz Gradca.

Predsinoči se je v prepolni dvorani Umetnostne galerije Maribor (UGM) odvila prva razprava od napovedenih desetih med meščani, politiki, kulturnimi ustvarjalci in mestnimi načrtovalci Maribora in Gradca. Moderatorka Melita Forstnerič Hanjšek, novinarka Večera, je gostila direktorico UGM Bredo Kolar Sluga, Petra Pakescha, direktorja Kunsthaus Graz, župana Maribora in Gradca, Franca Kanglerja in Siegfrieda Nagla, ter arhitekt Klausa Kada.



Moderatorka je uvodoma ocenila, da udeležba priča o resnosti razprave, ki potemtakem ne bo le ena od kulturnih tribun, ampak bo predvsem zavezujuča. Večplastno sodelovanje med obema mestoma traja že 22 let in očitno je "nekaj v štajerstvu", je še menila. Da je štajerska identiteta radovednost, določena mera kritičnosti in želja po spreminjanju sveta, je dejal Siegfried Nagl. K razvoju avstrijskega mesta so pripomogli dolgoročni in vodilni cilji, korak za korakom pa jih uresničujejo. Da je bil leta 2003, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture (EPK), zanimiv in napet čas, je povedal župan, še več, zanj je bilo to najlepše leto, ki ga politik lahko doživi. A so že pred novimi izzivi ...



"Kultura je tista, ki združuje vse in sokreira prihodnost Maribora, regije, Slovenije, Evropske unije," pa je zbranim sporočil Franc Kangler. Prepričan je, da izkušnje Gradca iz leta 2003 pridejo še kako prav, zato si bo med drugim še naprej kot prvi v Sloveniji prizadeval, da bi mesto, ker mu ni vseeno, kakšna bo njegova podoba, dobilo mestnega arhitekta. Še enkrat pa je izpostavil znane besede, da bo v Mariboru in njegovih partnericah (Novem mestu, Velenju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti) naziv EPK 2012 povzročil "kulturno eksplozijo, ta pa naj povzroči kulturni razcvet, ki bi se širil preko meja EU pa tudi na Hrvaško". Peter Pakesch, ki je tudi glavni pobudnik desetih panelnih razprav z imenom Marburg-Gradec, je spomnil na velike odmeve po Evropi. Praktično jih je poznal vsakdo po letu 2003, kar le priča o tem, kaj pomeni EPK. Sicer pa mu tovrstne razprave pomenijo orodje, da bi učinkoviteje povezali obe regiji, ki jih je še nedolgo nazaj delila državna meja, predvsem pa, da bi ustvarili skupno zavest. Kaj to pomeni mnogim, pričajo številni obiskovalci, ki so v UGM med drugim opozarjali na svoje slovenske korenine.



Klaus Kada pa ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje moderatorke, kako ocenjuje mariborsko arhitekturo, ampak je dejal nekako takole: "Če je zastopana neka določena mera dinamike, kar v Sloveniji zagotovo je, obstaja neverjetna moč." Izpostavil je arhitekturo Pirana, za mariborsko pa dejal, da je dobra in slaba kot v veliko drugih mestih. Kakovost mesta je zanj torej v moči, ki jo moramo seveda čutiti, vse to pa je pomembno za identiteto. To pa ni naloga le za arhitekte, ampak tudi za politike, izobraževalne institucije... "Izobrazba se začne že v vrtcih in koliko generacij mladih smo že zapravili, ker kontakt z njimi ni bil pravi. Otroci morajo poznati svoje sosede in se pogovarjati, tako kot se pogovarjamo in družimo danes mi. In ko bodo otroci pozabili na meje, bo kulturna pokrajina, za katero si prizadevamo, jasna. Ko ne bo več meja v naših glavah, bo evropska vizija možna," je dejal in požel velik aplavz.



Spomeniki v duhu 21. stoletja

Govorniki niso mogli mimo skupne zgodovine in dveh junakov - nadvojvode Janeza in Wilhelma von Tegetthoffa, ki bi ulita v kovino le morala najti javni prostor in mesto v sodobni zgodovini. Ideje, da bi spomenike postavili tja, kjer so že bili, so s strani Mestne občine Maribor že bile, pravi Kangler, a velikokrat naletijo na druge ovire, ki jih postavlja spomeniško varstvo. Tradicija je pomembna, pravi Pakesch, a sam bi si želel nove spomenike, v duhu 21. stoletja. Osebam, ki so in razmišljajo evropsko. V Mariboru sta bila zanj pomembna dva momenta; prvi je bil srečanje z mlado francosko kulturno skupino La Vitrine, ki je kar dve leti ustvarjala v Pekarni, natančneje v Zavodu Pekarna Magdalenske mreže (mimogrede, MOM je letos prav njim zmanjšala sredstva), se pa letos po razstavi v Franciji vračajo spet nazaj. In drugi moment za Pakescha? Srečanje šolarjev iz Maribora in Gradca: združeni in čudoviti mladi ljudje, ki so se ukvarjali z evropsko identiteto.



Naslednja razprava bo v Gradcu, in sicer 10. februarja na temo mreženje mest v mednarodnem kontekstu. V Kunsthaus Graz bosta vse zainteresirane brezplačno odpeljala dva avtobusa. Morda še to, na vprašanje, kdaj nova galerija v Mariboru, župan Kangler odgovarja, da se zaveda resnosti položaja in da ima MOM velike načrte. Ko bo čas, bo uresničena tudi selitev v sodobne objekte.



EPK 2012 - iz Maribora do Ljubljane in celo Hrvaške?

Siegfried Nagl je prepričan, da je Maribor s kandidaturo naredil ogromno in zaradi skupne kandidature s toliko mesti presenetil Bruselj. Da so se morali kar presneto potruditi in prepričati Bruselj (šele nato pa so poželi aplavz), pa je dodal Franc Kangler. In še, da pri tem ne želijo izključiti niti Ljubljane niti nekaj hrvaških mest, s katerimi naj bi se dogovarjali v kratkem. Malce skeptičen pa je bil Klaus Kada z mnenjem, da so prizadevanja največja takrat, če jih uresničimo. "Veliko priznanje je, če povežemo cele regije. Vendar je to velika politična in družbena obveznost. Vsi skupaj, zavestno, moramo imeti ta cilj in zagotoviti vse, da bomo pričakovanja izpolnili. S tem ne mislim le na politike, vlagatelje, investitorje, tudi družba mora kritično razmišljati in preverjati, ali je vse skupaj sploh mogoče. Ne delamo za nas, ampak za naše otroke. Zato je na koncu koncev največje prizanje šele takrat, ko bo ta cilj, torej celotna regija kot EPK, dosežen."

PETRA ZEMLJIČ

Ponovno javno soočenje mnenj o obnovi Pekarne, Večer 13.01.2008

Ponovno javno soočenje mnenj o obnovi Pekarne

Odbor za Pekarno je bil 5. januarja letos primoran zavrniti projektno nalogo Obnova KC Pekarna, ki mu jo je 30. decembra posredoval Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. Zaradi različnega razumevanja med vpletenimi stranmi, kaj pomeni celovita obnova Pekarne in kako se lotiti obnove, da ne bo trpela dosedanja produkcija, in z njo povezanih postopkov za jutri, v sredo, ob 19. uri v dvorani Gustaf pripravljajo javno soočenje mnenj.


Vabljeni gostje so Andrej Verlič (podžupan MOM), Nina Bulatovič, Martina Rauter, Daniel Sajko, Bojan Labovič, Lidija Srebrnjak (Urad za kulturo in mladino MOM), Matevž Frangež (državni poslanec, mestni svetnik in predsednik zavoda MKC), Stojan Skalicky (mestni arhitekt), Aleš Novak (direktor MKC), Milan Mikl (Odbor za kulturo, šolstvo in sport), Joanna Bertoncelj (Odbor za socialo, zdravstvo in mladino), Andrej Šmid (Komunaprojekt, d.d.) in Odbor za Pekarno.


Pred soočenjem bodo Zofijini ljubimci ob 18. uri pripravili še odprto tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili e-knjigo dr. Borisa Vezjaka In media res: Novinarji med etiko, politiko in kapitalom ter novo številko študentskega glasila Ustroj, posvečenega nacionalizmu. Predstavitve se bosta ob Vezjaku udeležila še Andrej Adam in Samo Bohak.

Urška Kereži

Garaže kot prostori za umetnost - Večer, 10.01.2009

Garaže kot prostori za umetnost

Mariborčani na Dunaju, razstava v prostorih EX-garaže, Maribor, ogled po predhodni najavi

(Arhiv EX-garaže)

Ob svežini razstave velja izpostaviti pomembnost tovrstnega dogajanja.

Pod imenom EX-garaža se udejanjajo raznolika dogajanja umetniške in diskurzivne narave. Snovalca, skrita za imenom, sta tandem son:DA, Metka Golec in Miha Horvat, predvsem slednji je osrednja gonilna sila t. i. projektov v garažah. EX-garaža ima svojo zgodovino v g uF-u - garaži za umetniško fotografijo na lokaciji mariborske Pekarne, kjer je bila v letih 2004 in 2005 v okviru razgibane razstavne dejavnosti predstavljena vrsta aktualnih fotografskih pozicij. Po tem se je dogajanje prestavilo v garažne prostore na Gregorčičevi 56 v Mariboru, kjer je, tako se zdi, trenutno trajno naseljena. Tukaj naj bi občasno obratovala televizijska postaja garageTV, redno se odvijajo projekcije videov in filmov, predstavitve, diskusije, razstave. Ob koncu preteklega leta se je zvrstil niz nastopov 45min za uprizoritev, z dvoumnim naslovom, šlo je namreč za predstavitve scenskih produkcij ustvarjalcev, ki so v gledališče vstopili bodisi skozi vrata likovno vizualne umetnosti ali arhitekture.



Poslednja razstavna postavitev v lanskem letu, Mariborčani na Dunaju, pa je na ogled postavila mape za sprejemne izpite na dunajske umetniške šole. Vsi predstavljeni avtorji so tako ali drugače aktivni na izbranih področjih delovanja, kar je, glede na načeloma nizek odstotek ustvarjalcev - profesionalcev po zaključku študija, presenetljivo in vzpodbudno.



Čeprav bi lahko bila ideja za tovrstno razstavo, predvsem materija, ki se tokrat razstavlja, dojeta s pomisleki, saj zakaj kazati to, kar je bilo šele na začetku poti, pa razstava ponuja presenetljive možnosti za interpretacijo in analizo razstavljenih del, predvsem z optike kasnejšega razvoja in usmeritev ustvarjalcev. Razstavljene pa so le tiste mape, katerih vsebina je bila pozitivno ocenjena, ne vemo pa nič, kakšne so bile tiste z negativnim odzivom, oziroma ali takšne sploh obstajajo.



Skozi primerjavo razstavljenih del z aktualno produkcijo slutimo in razbiramo formalna, vsebinska in estetska odmevanja v njihovi današnji produkciji in pristopih. Nataša Berk iz svoje mape predstavlja inscenirane polaroid avtoportretne fotografije, na katerih je poudarjena igra z identitetami videza, Metka Golec se v videu ukvarja s ploskovitostjo figure, Miha Horvat s pospešeno nizajočo se video sliko in multiplikacijo njenih fragmentov ter obravnavo vizualnega šuma, Miha Presker z videom in animacijo ter linijo risbe kot ključnim izraznim sredstvom. Pri Marku Orniku, ki razstavlja video in knjigo umetnika, v kateri raziskuje različne vidike zbirk in instalacije, je z današnjega vidika zanimiva povezava z njegovim oblikovanjem razstavnega programa v sodelovanju z MKC, pri arhitektki Maji Ozvaldič pa v posameznih skicah - zasnutkih njena zanimanja za metamorfoze organskih teles. Matej Modrinjak, ki se ob video produkciji ukvarja z vodenjem Zavoda kultivacija Ruše, razstavlja postavitev fotografij, Matej Dečko negative fotografij in pomenljivo pismo 'Podrecca piše Weibelu', Jure Purgaj vizualno poezijo in Mirjana Rukavina abstraktno sliko.



Domišljeno postavitev razstavljenih del zaokrožuje vizualni podpis tandema son:DA. Ob svežini razstave naj izpostavim pomembnost tovrstnega dogajanja, saj so prav ti sočasni prostori za umetnost, ki jih s trudom vzpostavljajo umetniki, izjemnega pomena za konstruktivnost, raznolikost in sodobnost umetnosti ter refleksijo njene prakse.

Petra Kapš

Poslovne skrivnosti - Večer, 08.01.2009

Poslovne skrivnosti


ORLANDO URŠIČ

Od vseh kulturniških izjav v letu 2008 so zagotovo med največjimi biseri tiste o poslovnih skrivnostih v zvezi z evropsko prestolnico kulture (EPK). Najprej so zadevo v meglo zavijali prijavitelji, potem pa še od občine imenovani direktor, ki je k temu dodal apel, naj si nihče ne drzne dvomiti o njegovem delu. Nihče ni dvomil. Problem je razkritje, da je največja izmed poslovnih skrivnosti pravzaprav postavka EPK na mariborski občini, od koder se je v Narodni dom zlilo slabega pol milijona evrov. Za dober začetek, za lažje prepričevanje imaginarnih gospodov v Bruslju, ki naj bi ugotovili, da je Maribor tik pred uradno potrditvijo kandidature prav zaradi dveh festivalov, za katera je Narodni dom dobil omenjeni denar.

Tudi tu nihče ne bi dvomil, če to ne bi bila poslovna skrivnost. Če bi bila zadeva javno objavljena, bi se na to postavko lahko prijavile tudi druge mariborske kulturne ustanove, ki se s svojimi projekti prav tako pripravljajo za leto 2012. Sledil je pričakovan in razumljiv revolt javnosti in kulturnikov, največji revolt pa se je zgodil pri tistih, ki so projekt EPK prijavili. To je logično, saj so si tudi ti projekt EPK razlagali po svoje in si od tega marsikaj obetali, morda tudi že pred letom 2012. In zakaj bi zdaj bil črna ovca g. Vladimir Rukavina, šef prestolnice in obenem šef Narodnega doma? Občina mu je ta denar pač dala in zakaj ga ne bi vzel? Je on dolžan javno objavljati, da na občini obstaja neka postavka za pol milijona evrov? Ni, to je dolžna storiti občina. Vse, kar mora g. Rukavina dojeti, je to, da so v Mariboru še druge kulturne ustanove, in naj, če že ima vpliv na vodstvo občine, poskuša doseči, da se bo ta postavka povečala s sedanjega pol na denimo poldrugi ali pa dva milijona evrov.



In zakaj o tem sploh še pisati, ko pa je v kratkem vmesnem času izbilo še toliko drugih kulturniških novosti, začenši s tisto o prepolovitvi sredstev zavodu Pekarna oziroma njegovi nameravani pripojitvi k Mladinskemu kulturnemu centru? Prav zaradi tega. Očitki, da je EPK predvsem politični projekt, so nesmiselni, saj je nosilec projekta vendar mesto, ki ima občino, ki je že po svoji definiciji predvsem politična ustanova, in logično je, da občina mora imeti prste vmes. Vprašanje je samo, na kakšen način se tega loteva. Izključevanje kulturne javnosti in strokovnjakov pri načrtovanju takšnega projekta, kot je Evropska kulturna prestolnica, lahko občino nazadnje pripelje do tega, da bo morala celoten projekt zares izpeljati kar sama, ker nihče več ne bo želel sodelovati. Denimo, da lahko razumemo, da občina pri takem projektu večino svojih sredstev usmeri predvsem na zavode, ki jih je sama ustanovila. A če se tako odloči, ne more hkrati trobiti, da je to vseslovenski projekt, odprt za vse, željne sodelovanja, in podobno. Zelo resno kaže, da je trenutna občinska oblast kulturo postavila na nekakšen stranski tir in svojo pozornost vse bolj usmerja na univerzijado. Če k temu dodamo nedavno županovo napoved, da na naslednjih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral in da ga zanima gospodarstvo, smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad tem, ali sploh kdo na občini trenutno ima na mizi projekt EPK. Je mogoče, da sedanji župan, ki se v bistvu poslavlja, o tem projektu ne razmišlja več prioritetno, pač pa je tam nekje, v nekih predalih, prepuščen samemu sebi?



Iz ugotovljenega vidimo, da nam po eni strani ne ustreza, da je EPK politični projekt, po drugi strani pa si ne moremo predstavljati možnega črnega scenarija, da bi bil ta projekt prepuščen kulturnikom samim. V tem primeru bi zadeva potekala precej stihijsko, kajti tudi kulturniki sami smo v Mariboru v tem trenutku razdeljeni na dve, tri skupine: imamo občinske zavode, ki bodo znotraj velikih sredstev, ki jih dobijo od svoje ustanoviteljice, nekaj že naredili, imamo kulturne zavode, ki jih ni ustanovila občina in bodo morali znotraj svoje strukture prihodkov nekaj roditi, imamo pa tudi majhne, finančno slabe kulturne ustanove, ki pa vendarle nekaj delajo. Poleg naštetih bi najbrž v mariborski kulturni spekter lahko uvrstili še odmirajoče oziroma tiste, ki jih občina s svojim ravnanjem briše z zemljevida ali pa jih vsaj potiska nekam na rob. Med te zagotovo sodi Pekarna, za katero seveda ne moremo reči, da je zadnja, saj trenutna občinska oblast preseneča iz dneva v dan in nič več se ne zdi gotovo.



V letu 2010 bo Ljubljana evropska prestolnica knjige in z javnim pozivom pravzaprav že sestavlja program, ki bo dejansko vseslovenski. V Mariboru pa imamo odhajajočega župana, imamo poglavarja mesta, ki nam govori, da ga lahko kritiziramo, da lahko o njem govorimo in pišemo, kar hočemo, vendar da on odhaja v gospodarstvo. Čeprav je lahko to tudi politični trik (tik ob koncu mandata lahko razglasi, da se je po dolgem prepričevanju vendarle odločil kandidirati), je v času, ko je pred nami tako rekoč zgodovinska priložnost, dajanje takšnih izjav skrb vzbujajoče in tu ne mislim le na področje kulture.



Kakor vse kaže, bo leto 2009 na eni strani v znamenju boja Pekarne za svoj obstoj, na drugi strani pa v znamenju vojne za mesto šefa EPK. Že zdaj vidimo, da je g. Rukavina, ki je v zvezi z EPK marsikomu najbrž zmešal marsikatero štreno, deležen nekakšnih pozivov k odstopu. Poziv k odstopu smo lahko nedavno brali v Večeru, šlo je za poziv k odstopu med vrsticami in to s strani prijaviteljev Maribora za EPK. Ti pa imajo seveda svoje interese, svojo igro, predvsem pa svojega kandidata ali kandidatko. Kadar torej poslušamo pozive k odstopu g. Rukavine z mesta šefa EPK, se moramo najprej vprašati, kdo ga k odstopu poziva. Če ga poziva k odstopu nekdo, ki je tudi sam v igri, takšni pozivi niso najbolj kredibilni. Konec koncev lahko vsako leto do leta 2012 imenujemo novega šefa prestolnice, ampak to še vedno ne bo zagotovilo, da bomo projekt EPK tudi izpeljali.


(foto: Janko Rath)

ORLANDO URŠIČ

Kultura, kam bi te del, Dialogi 11-12 08

klikni za povečavo

Bonbon, 3012.2008

Informativna predstava, Večer 29.12.2008

klikni za povečavo.