Igor, bodi tukaj zdaj - Mladina, št.50 / december 2010

Igor, bodi tukaj zdaj
Šestdeset let Igorja Vidmarja, botra slovenskega punka

foto: Igor Andjelić

O Igorju Vidmarju je bilo napisanega že veliko, a slovenska javnost ga pozna predvsem kot prvega ideologa punka v Sloveniji, tistega, ki je še v t. i. svinčenih časih kljuboval vsem nepravilnostim tedanje družbene ureditve. To je razbrati iz njegovih bridkih političnih komentarjev iz rosnih let Radia Študent, kjer je v začetku sedemdesetih začel javno aktivistično pot. V dolgih letih javnega delovanja se je boril za pravičnost in za to uporabljal različna sredstva: provokativne politične komentarje, udeležbo na poletni korčulski novolevičarski šoli, ki ga je stala članstvo v tedanji ZK, kmalu zatem pa je, ker je bil velik oboževalec zahodnega underground stripa, uredil tudi prvi stripovski album na Slovenskem, Magno Purgo. S tem se je začela njegova obsedenost z alternativno kulturo, ki je s pojavom skupine Buldožer prvič pokazala družbenopolitični naboj popularne glasbe. A za takrat še dolgolasega Vidmarja se je veliki vdor v svet popularne glasbe zgodil nekaj let kasneje, z legendarnim nastopom Pankrtov na moščanski gimnaziji. Takrat se je vse spremenilo - Vidmarjevi lasje so se postopoma krajšali, v punku pa je našel novo sredstvo za izražanje kolektivnega nezadovoljstva slovenske mladine in postal ena izmed najvidnejših osebnosti ljubljanske punkovske in alternativne scene. V začetku osemdesetih let je skupaj s somišljeniki zagnal festival Novi rock, ki je dve desetletji podpiral alternativno rockovsko ustvarjalnost v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, organiziral veliko koncertov tujih glasbenikov in se v poosamosvojitvenem času aktivno in posredno lotil politike - leta 1996 je celo kandidiral na listi Peršakovih Demokratov. V poosamosvojitvenih letih, ko je že veljal za sivo eminenco slovenskega koncertnega dogajanja, ga je občinstvo spremljalo tudi kot rednega komentatorja političnega dogajanja na nacionalni televiziji.

Vaša poklicna pot se je začela že v študentskih letih, ko ste delali v politični redakciji Radia Študent. Kakšna je bila klima na RŠ v začetku sedemdesetih let oziroma v začetkih delovanja tega radia?

> Reciva raje delovna in aktivistična pot, saj nisem poklicni novinar. Klime ni bilo, samo centralna kurjava in poleti odprta okna. Ekipa je bila precej bizarna: v oseki prvega študentskega gibanja smo se tam poleg ustanoviteljev RŠ in protagonistov leta 1968 znašli tudi nadobudni novinci, sam sem takrat še študiral ekonomijo, v aparatu RŠ pa je bilo še nekaj kazensko premeščenih iz študentskega servisa in seveda partijskih »kontrolorjev«, pa tudi huda ekipa glasbenih pionirjev - Bulič, Sušnik, Kislih, Pirc, kasnejši stebri Vala 202 -, s katero smo se »politiki« malo pričkali, malo pa igrali tarok. Da epohalnega dua Ovsec-Paternoster ne omenjam, ali pa Lotriča ... skratka, izjemno spodbudno, odtrgano ustvarjalno in pluralno. Pa še ŠKUC je bil sosed v isti kleti, najprej z ustanovitelji: Zornom - prav tem, ki je sedaj Janšev kulturni ideolog, pa Deklevo, Slodnjakom, nato Hanžkom, Štrajnom, Ogorevcem, Mlakarjem, Tajo Vidmar.

Že v tistem času ste bili družbenopolitično angažirani - študentska gibanja in boj za pravičnost so vam bili očitno pisani na kožo, zaradi česar ste imeli pogosto težave s komunistično oblastjo. Kakšen je bil vaš odnos do tedanje oblasti (navsezadnje ste bili član partije)?

> Ne pretiravajva s klišeji, kakršen je boj za pravičnost; ta »boj« je bil skupaj z »družbenopolitično angažiranostjo« v prejšnjem režimu fraza oblastnikov, del vladajoče ideologije, ki smo ga sicer kdaj uporabljali za krinko, a smo ga razumeli in prakticirali drugače. Meni je šlo kot novinarju Radia Študent predvsem za razkrivanje prepada med ideologijo in stvarnostjo, med »besedami in dejanji«, nisem soglašal z normalnim, splošno veljavnim »dvomišljenjem«: saj vemo, da ni ne prav ne pravično, a se vseeno delamo, da je vse v redu. Pa sem kdaj tudi prijel sistem za besedo. Iz tega so izhajale moje »težave s komunistično oblastjo«. Je pa tudi res, da so bile »socialne razlike«, torej deficit socialne pravičnosti, tedaj objektivno manjše; demokratični deficit pa seveda večji. A glej ga vraga, ta obstaja še sedaj, pa veča se, tudi v EU nasploh. S krizo, z javno sanacijo bank, z novo socializacijo izgub in s privatizacijo dobičkov se dramatično zaostruje, demokracija postaja (evro)oligarhija. A pri nas vendarle manj kot na Irskem, tudi zato, ker je vsaj še nekaj bank v javni lasti.

Vrniva se v sedemdeseta - leta 1974 so vas izključili iz partije. Zakaj?

> Zame ni bila Partija, vstopil sem v Zvezo komunistov, ki je leta 1958 sprejela nov, precej neboljševiški program, kjer je med drugim pisalo, da »nič ni tako svetega, da ne bi moglo biti kritizirano,« ali nekaj takega. To je bolj demokratično kot praksa Janševe SDS. Ampak ob obračunu s svojimi in z akademskimi liberalci je ZK spet postala Partija, in ko je zvezni vrh sprejel avtoritaren sklep, da člani ne smejo na korčulsko filozofsko šolo, kamor smo prej nemoteno hodili, sem ravnal kot član ZK in bil izključen. A šele po kar korektni, četudi le formalni proceduri.

Še preden ste se začeli ukvarjati s popularno glasbo, ste bili velik ljubitelj tujega underground stripa. Uredili in izdali ste celo prvi slovenski stripovski album - Magno Purgo Kostje Gatnika. Kaj ste videli v stripu? Kdaj ste (po stripu) začutili močan družbenoaktivistični naboj popularne glasbe?

> Ameriški underground strip, s katerim me je seznanil Kostja, je bil kot del celotne kontrakulturne scene šestdesetih let po definiciji kritičen, subverziven. Sicer sem najprej bral Plavi vjesnik, akcijske stripe, vestern, pa tudi Mustra, a ko sem enkrat videl Crumba, Sheltona, Freak Brotherse, sem na tisto pa na Zagorje in druge italijanske kavboje, Jeklene pesti, Prince Valiante ipd., pozabil. Kritika komercialne, »meščanske« pop kulture, ki je prevladovala tudi v jugoslovanskem socializmu, se mi je zdela nujen del kritičnega odnosa do družbe nasploh. Nisem bil proti stripu kot takemu, ampak za alternativo, možnost izbire: če je že na voljo vsakršen »zahodni« treš, naj bo na voljo tudi »zahodna« alternativa, kritika; to je bil seveda zastavek za našo lastno kritično stripovsko avtonomijo, alternativo, pluralizem, če hočete. Z današnjega vidika nič posebnega. Podobno zgodbo sem prepoznal v Buldožerjih - prvem jugoslovanskem »drugačnem«, ironičnem, anarhoidno nespoštljivem bendu, in v Breclju, njegovih besedili, Paradi itd.

Slovenska (in tuja) javnost pa vas vendarle pozna predvsem kot prvega ideologa punka v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Kateri dogodek je presodno vplival na vaše razmerje s punkom?

> Najbrž ste mislili na »usoden« ali »odločilen« dogodek; a to je spet ta pop logika enkratnega »eventa«, razodetja, razsvetljenja. Pa ni bil en sam dogodek, ampak veriga. Nisem bil ideolog za celotno Jugoslavijo, če že sprejmem ta izraz, s katerim so me hoteli še posebej na jugu etiketirati, očrniti. In drznem si misliti, da tudi ni šlo za kako moje razmerje s punkom, poslovno ali zasebno, ampak da sem bil vendarle znotraj te zgodbe.
Glede verige dogodkov pa takole: pomembna je bila izkušnja zatrtja, nemožnosti samostojne študentske organizacije, oblastniška čistka mojih profesorjev na FSPN, krivična izključitev iz RŠ in totalno arbitrarna ter avtoritarna kršitev programa ZK, ki si jo je privoščil vrh, pa efekt skupine Buldožer in tudi Šifrerjevo vrtenje skupine Sex Pistols na Valu 202. Če pa že potrebujemo »event«, je bil to seveda prvi koncert Pankrtov in potem moja recenzija tega v Stopu.

Kako danes, z več kot tridesetletno distanco, gledate na te dogodke? Mislite, da je tedanja oblastna represija pripomogla k razcvetu punka in novih družbenih gibanj, ki so po svoje pripeljala do razkroja nekdanje skupne države?

> Z distance tridesetih let gledam na dogodke z distanco. Sicer se zdi, da so časi spet »punkerski«, a so razlike velike. Zgodovina pa se ponavlja le kot farsa ali tragedija.
Tedanja represija oblasti pa je bila posledica razcveta punka, ne pa njegov vzrok; takisto nova družbena gibanja. In direktne zveze med punkom in razkrojem nekdanje skupne države seveda tudi ni, posredna pač; o tem je dosti najti v zborniku Punk je bil prej in drugje. Konec koncev je punk nastal v času sicer navideznega, pa vendar vrhunca nekdanjega sistema, šefa -Tito in Kardelj - sta bila živa, živelo se je dobro, bil je čas »potrošniških svinčenih let«, Bulič je hodil na odlične tuje koncerte, Domicelj v Trst na kavo ...
Bolj neposredna je zveza med Laibachom in simbolnim razkrojem sistema s sesutjem Titove štafete s »plakatno afero« leta 1987. Državo pa so potem poleg družbenih protislovij raznesli nacionalizmi, z delno izjemo slovenskega, bolj ko ne obrambnega patriotizma.

V tistem času ste dvakrat končali v zaporu - spet zaradi precej banalnih in od tedanje oblasti nerazumljenih dogodkov (broška NAZIPUNKS FUCK OFF s prekrižanim kljukastim križem ter predvajanje priredbe nemške himne v izvedbi Nico). Lahko rečemo, da ste takrat namerno izzivali oblast, in zakaj?

> Seveda lahko rečete, kar hočete, saj za to smo se pa borili, a ne? No, jaz pa rečem, da sem z ZNAČKO »NPFO« samo dosledno izvajal svoje človekove pravice do svobode izražanja, prosto po helsinški listini o človekovih pravicah, ki jo je že kmalu po letu 1977 podpisala tudi Jugoslavija. Torej nisem za nošenje te značke potreboval nobenega posebnega razloga. Je pa provokacija le bila, ampak name s strani Jonasa Ž., ki je bil zraven in je podvomil o mojem pogumu. Kot partizanski sin sem bil že na tem, da značke ne nosim v mestu besed »naredite mi to deželo spet nemško« in v templju Kulture, mariborskem SNG in na Borštniku.
Pa sem jo dal spet gor, ker če je v državi, ki je nastala iz antifašizma, nošenje antinacistične značke izzivanje in prekršek, potem je s to državo nekaj zelo narobe, se vam ne zdi? Seveda je to vedela tudi sodnica, če ne drugače iz pritožbe, ki sva jo sestavila skupaj z odvetnikom Dragom Demšarjem, ampak očitno se ji zadeva ni zdela dovolj banalna, da bi me obsodila le na denarno kazen.
Zgodba z »naci himno«, v resnici melanholično verzijo nemške himne Das Lied der Deutschen, pa je bila bolj zapletena, saj iste finte pač nisem hotel ponavljati. Zato sem si omislil samozaščitni preizkus budnosti državljanov 13. maja 1983, občane sem jasno opozoril na to, a sodnica spet ni razumela banalnosti zadeve. Pa je učinkovalo kot zapoznela kunderovska šala.

Veljate za sivo eminenco koncertnega dogajanja v Sloveniji. Podprli ste zajetno število slovenskih punk skupin (oddaja Rock Fronta na RŠ, pisanje za različne slovenske medije), med drugim pa ste »zagnali« tudi prvi alter rock festival pri nas - Novi rock. Kako je Novi rock vplival na dojemanje popularne kulture v širšem jugoslovanskem prostoru?

> Morda je NR vplival z rockovskim jugointernacionalizmom, gosti so bili iz vseh republik, a to je bilo tedaj tako ali tako nekaj najbolj normalnega. NR je največ vplival v Sloveniji s prvo rockovsko »zasedbo« elitnih Križank pa z množičnostjo obiska in seveda s prenosi za vso Slovenijo po tedaj zelo odprtem glasbenem programu Radia Ljubljana Mojmirja Sepeta, Marka Muniha in Janeza Martinca. Sicer pa glede NR priporočam odlično knjigo Igorja Bašina.

Danes Novega rocka ni več, imamo pa Klubski maraton RŠ, ki skrbi za predstavitev novih slovenskih glasbenih sil. Kako doživljate Klubski maraton?

> KM je uspelo nadaljevanje NR z drugačnimi sredstvi in v drugačnem, težavnejšem okolju. Čestitam RŠ za 10-letnico KM, ki ima tudi dobro družbo vrste podobnih festivalov - No Border Jam, Garage Explosion, Jurjevo je, Njoki, če naštejem le nekatere, pa tudi izjemno žive scene neodvisnih založb in njihovih festov - prav te dni festival God Bless This Mess, pa projekt Rokerji pojejo pesnike mariborskega Subkulturnega azila, pa Cheap Tunes, Kapa, Bum Records v Kranju itd. - sama pomembna, a za širšo slovensko javnost nova imena, delno tudi za Mladino.

Kaj naj bi vplivalo na razvoj teh novih neodvisnih založb in njihovih varovancev?

> Na to bi najbolje odgovorile one same. Sam bi ugibal, da bi jim najbrž koristilo nekaj lokalno-državnih subvencij in še bolj agencija za mednarodno promocijo, SLO Music Export Office, kakršne imajo že skoraj vse evropske države! Kajti naših mednarodno zanimivih bendov je cela vrsta, mnogi so se že sami prebili, in to v nelojalni konkurenci, kajti bendom drugih držav pomagajo njihove države! Pa tudi več kakovostne medijske pozornosti si marsikateri bend že davno zasluži.

Organizirali ste nešteto koncertov tujih, večinoma alternativnih glasbenikov v Sloveniji, kar je v osemdesetih letih (in v prvi polovici devetdesetih let) postavilo Ljubljano ob rob velikim koncertnim metropolam. Kakšna je bila razlika med organizacijo koncertov takrat in danes? Bo Ljubljana (po svežih infrastrukturnih pridobitvah) znova vpisana na evropski koncertni zemljevid - enakopravno z drugimi prestolnicami?

> Takrat razlike med organizacijo koncertov ni bilo, danes pa je razlika glede na takrat v tem, da so razmere kljub Stožicam in Kinu Šiška za neodvisne koncertne promotorje težje, ker je velik pritisk ameriških koncertnih multinacionalk, pa tudi »džabest« ne najbolj lojalne konkurence ipd. Multinacionalke kupujejo cele turneje, 10 do 15 koncertov za »vzhodno Evropo«, in jih potem prodajajo naprej ali prepuščajo svojim lokalnim ali regionalnim - predvsem avstrijskim - podizvajalcem, kakršen je bil v primeru Cohenovega nastopa. Tu pa je še konkurenca bližnjega Zagreba, ki ima večjo Areno in več publike ter nižje avtorske pravice - te konkurence posebej v prvi polovici devetdesetih let skoraj ni bilo. Pa sedaj še problem ekonomičnosti Stožic ... S Kinom Šiška se vpis na evropski koncertni zemljevid že dogaja, s Stožicami se je začelo kar dobro, a bo prihodnje leto odločilno. Težko bo, zaradi krize in zaradi bližnje tuje konkurence. Arena ima možnost, stadion pa bo verjetno koncertno precej sameval.

Koliko je vaše zavzemanje za resno obravnavo popularne glasbe vplivalo na današnje razmere v medijih? Kako bi označili današnjo obravnavo popularne glasbe v slovenskih medijih (ukinitev revije Muska, ki je znova zaživela na spletu, RTV SLO, številne radijske postaje)?

> Če bi menil, da imam kak resen vpliv, bi moral skrušeno ugotoviti, da je bilo, sodeč po rezultatih, moje zavzemanje neuspešno v vladajočih medijih, na državni ravni pa je bilo celo katastrofalno: ukinitev glasbenih oddaj na TV, poplava glasbenega enoumja in cenzure »glasne« moteče glasbe na množici zasebnih radijskih postaj, ki jih, kot slišim, niti novi zakon o medijih ne bo poskusil pluralizirati, združiti ipd. Pa večna večina klasičnih glasbenikov v ekspertnih skupinah za glasbo na ministrstvu za kulturo, kjer delijo subvencije, pod levimi in desnimi ministricami ...
Glasbeni tisk je v krizi, morala se je posloviti Muska pa zasebna revija RSQ itd. Danes je popularna glasba v resnih in neresnih medijih umeščena v predal lahke zabave, razvedrila, komerciale. »Resna« alternativna, avtorska popularna glasba klubov in neodvisnih založb pa je marginalizirana, neopažena. Ampak na srečo so tu še splet pa mreža klubov, neodvisnih založb, RŠ in MARŠ, pa tudi oddaja Drugi val, poteka projekt snemanja novih bendov Imamo dobro glasbo Vala 202, ki je lani navrgel zame enega najboljših punk tekstov zadnjega časa, skladbo Buldogov Kolk rabš itd.
Eppur si muove.

In kakšno je vaše mnenje o debaklu referenduma o RTV SLO?

> Ni me presenetil; sam referendum je bil perverzen, ne le zaradi 4 milijonov stran vrženih evrov, predvsem zato, ker so ga »v obrambo samostojnosti« in »netržnosti« RTV zahtevali točno tisti »re-setovalci«, ki so RTV pred petimi leti z novim zakonom info-politično olastninili, njihovi ljudje pa so jo še bolj nabili z reklamami in s TV-prodajo. Razdrobili so moči s tretjim programom, zafračkali del dohodkov od prodaje satelitov za čudne nadaljevanke, da o »tajkunskih« plačah in odpravninah (aha, neizplačanih) sploh ne govorimo.
In da ne govorimo o dragem najemu dveh poklicnih zavajalcev javnosti, da ne rečem lažnivcev in demagogov s Pop TV oziroma iz Sveta na Kanalu A - Slaka in Travna! Pretiravam? Pazite - slednji je nedavno direktno razglasil »skorajšnji propad NLB«! Referendum s 14,6-odstotno udeležbo je nelegitimen, čeprav legalen; mimogrede, zakon o referendumu bi morali že davno spremeniti tako, da bi veljal le v primeru prepričljive, recimo večinske udeležbe volivcev. Tako bi bil referendum le varovalka pred resnično protiljudskimi zakoni.
Je pa ironija, da bo sedaj veljal stari zakon, ki omogoča politiki večji vpliv na RTV, kot bi ga novi zakon.

Gustafhits - Radio Študent, 26.12.2010

RAZLIČNI IZVAJALCI: Gustaf Hits 010 (KC Pekarna, 2010) (100 bralcev)
Nedelja, 26. 12. 2010
Uroš Badovinac


V tokratni oddaji predstavljamo Gustaf Hits 010, pred kratkim izdano prvo kompilacijo bendov, ki ustvarjajo in se združujejo v znanem pekarniškem klubu v Mariboru. Kompilacija skuša predstaviti prerez trenutno delujočih in ustvarjajočih večinsko lokalnih zasedb, hkrati pa ponuditi platformo za razvoj in predstavljanje prepotrebne nadaljne neodvisne produkcije.

RADIO ŠTUDENT

RAZŠIRJAMO OBZORJA

nedelja, 26. december 2010 ob 15.00

avizzo: Razširjamo obzorja

RAZLIČNI IZVAJALCI: Gustaf Hits 010 (KC Pekarna, 2010)

V današnji oddaji Razširjamo obzorja vam predstavljamo še svežo, uradno pred dobrim tednom izdano in s koncetom predstavljeno kompilacijo »Gustaf Hits 010«. Že na podlagi njenega imena lahko takoj ugotovimo, kam locirati lokacijo njenega nastanka. Gre seveda za mariborski klub Gustaf, ki deluje v okviru kulturnega centra Pekarna. Večinoma vsi posnetki za kompilacijo so nastali prav v tem klubu oziroma njegovi domači dvorani, posneti pa so bili v živo, večinoma v nekaj poskusih. Gustaf namreč združuje glasbene skupine in jim nudi vadbeni prostor, zato se v njegovi notranjosti precej lažje rojevajo nove ideje in projekti. Z izdajo kompilacije pa je bil storjen še korak dlje, saj je bil s tem ponujen medij za predstavljanje zanimive in še neslišane glasbe. »Gustav Hits 010« je tako možno zastonj potegniti s spleta na naslovu gustafhits.bandcamp.com, obstaja pa tudi v fizični obliki.

Na kompilaciji se predstavlja sedem skupin oziroma projektov. To so Coma Stereo, Nina Bulatovix (nina bulatović), Sportbilly Krši Embargo, Vortex Magnolia, Helika, Dinozaver in Trak47. Pri v večini gre torej za nove skupine, zamisli in projekte, ki so do sedaj predstavili le kakšen demo posnetek, se pojavili na kompilaciji ali pa samoizdali svojo glasbo kar na spletu. Razen Coma Stereo imamo tako opraviti z novimi in širni nepovršinski publiki manj znanimi skupinami. Zato se bomo v današnji oddaji posvetili njihovemu delovanju in glasbi, prav tako pa bomo skušali izdajo kompilacije umestiti v celotno dogajanje mariborske scene.

Na kompilaciji, ki je bila posneta septembra 2010, njena dolžina pa traja uro in sedem minut, je devetnajst komadov, mi jih bomo zaradi časovne omejitve zavrteli dvanajst.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 04 Tiso-ì mest.mp3

Tole so bili Coma Stereo s komadom »Tisoč mest«. Gre za najbolj znan in že dodobra uveljavljen bend na kompilaciji. Med drugim so nastopili tudi na turneji Klubskega maratona Radia Študent pred tremi leti. Do sedaj so izdali že dva albuma, najprej leta 2007 »Binary Endings«, nato pa še lani »Transgalaktiko«. Pripravljajo pa že tretjega, ki naj bi ga začeli snemati julija prihodnje leto. V svoji glasbi se skupina podaja v širine vesolja ter preko instrumentalnih izvedb svojih komadov išče prostrana sozvočja, v katera vedno bolj vpleta tudi vokal. Pesem, ki smo jo pravkar slišali, je ena od treh novih, še neizdanih in na kompilaciji prvič predstavljenih. Na podlagi slišanega bi lahko ocenili, da skupina rahlo spreminja svoj že precej neklišejski post-rockovski zvok ter se premika v rockersko instrumentalnost, mestoma progresivnostno usmerjeno.

Poslušajmo sedaj še en njihov komad, to bo »Bogomila«.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 12 Bogomila.mp3

S skupino Coma Stereo pa je povezan tudi Dinozaver. Za tem imenom se namreč skriva Domen Repnik, sicer bobnar skupine, ki pa se tokrat predstavlja s samostojnim projektom, s katerim je pred kratkim splavil tudi samostojno izdajo. Gre za konec novembra tega leta izdane posnetke, ki jih je ponudil v zastonjski dolpoteg. Na albumu je enajst pesmi, iz katerih odzvanja trendovski IDM elektro zvok, ki v sebi združuje vplive LCD Soundsystem in post punk estetike. Celotno glasbo pa ustvarja s pomočjo miške, podloge za miško in tipkovnice. Na vrsti sta njegova komada »Astro Komando« in »Walter«.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 05 Walter.mp3

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 11 Banana power.mp3

Pozdravljeni nazaj v oddaji Razširjami obzorja, v kateri danes predstavljamo mariborsko kompilacijo z rahlo ironičnim naslovom »Gustav Hits 010«. Na njej se predstavljajo v klubu Gustaf zbrani in delujoči bendi, ki ustvarjajo nepovršinsko glasbo, pa najsi bo to eksperimentalna glasba, hrup, elektro, indie rock, atmosferični rock ali dub reggae. Kompilacija je prva in pomeni nek začetek predstavljanja ustvarjalnega proces bendov in projektov, delujočih v mariborskem klubu Gustaf v Pekarni. Kot taka igra pomembno vlogo, saj s svojim obstojem zaokroža novo nastajajočo lokalno sceno.

Bendi slednje kljub temu, da so se že predstavili na koncertih in izdali nekaj svojih posnetkov, vseeno težje prodrejo do potencialnih poslušalk in poslušalcev. Klub Gustaf kot del mariborske Pekarne pa ima na nepovršinski in neodvisni domači sceni neko ustvarjeno prepoznavnost in legitimnost, tako da s tem nudi precej večje možnosti odpiranja dodatnega prostora za predstavljanje novovznikle, samostojne in nenakupovalne glasbe. Poleg tega pa služi tudi kot nadvse domač in pripraven prostor za bendovske vaje ter presečišče za spoznavanje somišljenikov. Kompilacija »Gustaf Hits 010« pa predstavljaa še en dobrodošel element, to je dokumentiranje trenutnih glasbenih tokov ter s tem negovanje in utrjevanje scene ter njenih korenin. Kaj velikokrat se namreč zgodi, da določene ustvarjalne in zanimive glasbene scene preživijo, pod narekovaji seveda, le v ustnem izročilu. Gustaf in njegova ekipa pa z izdajo kompilacije »Gustaf Hits 010« ter njeno idejo obljubljajo začetek ustvarjalnega procesa, ki bo skušal vsakoletno zaobjeti lokalno glasbeno-ustvarjalno in kulturno udejstvovanje. S tem pa se postavlja ob bok še delujočim kulturnim naprezanjem že ustaljenega Front Rocka. Ta je izšel iz razmer živahno delujočih osemdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa neodvisnim in površju nezanimivim izvajalcem ponudil platformo za izdaje nosilcev zvoka v živahnih devetdesetih.

Poslušajmo sedaj še en projekt iz kompilacije »Gustaf Hits 010«. Trak47 je projekt eksperimentalnega značaja, za katerem poleg Andreja Hrvatina in Gregorja Kosija občasni stoji še vrsta drugih ljudi. Prisotni pri projektu pri ustvarjanju zvoka uporabljajo tolkala, pihala, različna zvočila, računalnik in ostale bolj ali manj nekonvencionalne inštrumente. Na kompilaciji najdemo tri komade tega projekta, ki v presledkih živi že malo manj kot dve leti, vsi pa so dobili naslov po dolžini svojega trajanja.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 19 5-49.mp3

Malo prej omenjeni Gregor Kosi, ki sicer stoji za celotno zasnovo kompilacije, poznan pa je tudi kot pesnik, ustvarjalec, aktivist in direktor zavoda Pekarna, je delujoč tudi v bendu Nina Bulatovix. Gre za bend oziroma projekt, ki si je svoje ime nadel po občinski funkcionarki, sicer univerzitetni diplomirani kulturologinji, ki nekako pooseblja vsakomestni odnos uradnikov in uradnic do neinstitucionalne kulture. Kosi tako s svojim glasom in besedili orisuje občinsko politiko in stanje kulture v mestu Maribor. Pri tem pa se mu v skupini pridružujeta še Marko Širec na basu in bobnar Jure Lavrin iz zasavskih We Can't Sleep At Night. Pri komadu »Topla voda«, ki ga bomo slišali malo kasneje, pa še Marko Lavrin, prav tako član We Can't Sleep At Night. Nina Bulatovix pa so pred nekaj dnevi izdali tudi svoj prvenec.

Na njem je najti osem komadov, vsi pa so bili posneti v živo aprila letos v mariborskem ŠTUK-u. Zavrtimo si najprej zdaj komad »Svetniki, mestni svetniki«, nato pa še »Toplo vodo«, ki je sicer ni najti na albumu, temveč samo na kompilaciji, ki jo danes predstavljamo.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 01 Svetniki, mestni svetniki.mp3

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 13 Topla voda.mp3

Helika so precej neznan in šele dobro zagnan projekt. S svojim komadom »Oranžna« predstavljajo mirnejšo, bolj zamišljeno in melodičnejšo stran oziroma točko danes predstavljane kompilacije »Gustaf Hits 010«. Člani zasedbe so tolkalist Andrej Hrvatin, vokalist in kitarist Dario Jazbec Hrvatin ter basist Marko Širec, pojejo in komunicirajo z javnostjo pa izključno v bivšem vsejugoslovanskem jeziku. Skupina je že posnela album »Djeca kiše«, ki je trenutno v fazi post-produkcije, tako da se lahko njegovega poslušanja nadejamo v prihajajočem letu. Do takrat pa se zadovoljimo s komadom »Oranžna«.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 07 Oran++na.mp3

Vortex Magnolia je duo, ki ga sestavljata brata Lavrin. Jure in Marko, bolj znana kot ustvarjalca v svojem primarnem bendu We Can't Sleep At Night, sta do sedaj posnela en demo, njuno glasbo pa bi lahko opisali kot bazičen, na primarna tla spuščen alternativni neodvisni rock s poudarjeno ritmičnostjo. Ujeta med električno kitaro, vokal in bobne se držita načela »manj je več« in na podlagi tega nato iščeta čim več možnosti za razvoj svoje glasbe.

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 03 Noise.mp3

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 08 Lobotomy.mp3

Tole je bil dvojec Vortex Magnolia s komadoma »Noise« in »Lobotomy«. Mi pa se počasi približujemo koncu današnje oddaje Razširjamo obzorja. V oddaji smo predstavljali pravkar izdano kompilacijo »Gustaf Hits 010«, na kateri najdemo izvajalce in bende, kot so Coma Stereo, Nina Bulatovix (nina bulatović), Vortex Magnolia, Helika, Dinozaver, Trak47 in Sportbilly Krši Embargo.

Prav slednji so še edini ostali nepredstavljeni. Zasedba Sportbilly krši embargo je uspešno delujoča nova zasedba, ki si je prostor za svoje delovanje izbrala prav v Gustafu, njeni člani pa so razropljeni vse od Maribora, Slovenj Gradca pa do Novega mesta. V svoji glasbi spajajo raznotere nabore glasbenih slogov, od jazza, afriškega in afrokaribskega zvoka pa do progresivnega rocka in folka, vse skupaj pa pripenjajo na osnovo duba in reggaeja. Iz te osnove pa sekstet zaradi žanrske neograjenosti zlahka izvaja odhode izven njenih premnogokrat klišejsko začrtanih smernic. Treba je omeniti, da so bili Sportbilly krši embargo tudi sopotniki letošnje karavane Klubskega maratona Radia Študent. Za konec oddaje pa bomo poslušali še njihova komada »Lemeka« in »Mulgedin«.

Oddajo je pripravil Uroš Badovinac, bral/a je, tehnik ...

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 02 Lemeka.mp3

>>>komad mp3 Gustaf Hits - Gustaf Hits vol.010 - 17 Mulgedin.mp3

Tmp on Bartoldo/ Aktualno urednistvo/ GR/ Razširjamo obzorja/ mapa ...

Odvizzo: Razširjamo obzorja

Uroš Badovinac

REFLEKSIJE: Best of 10 leta 10 še na rodni grudi - Šouvizija

Zvok Gustafa na zgoščenki - Večer, 24.12.2010

Zvok Gustafa na zgoščenki

"V Mariboru se nič ne dogaja, v Mariboru je vse mrtvo in dolgočasno, ni prave alternative," so besede, ki so še kako pogoste pod zelenim Pohorjem. Da napisano ne drži in da Maribor ima alternativno glasbo, dobro glasbo, je dokaz nedavno izdana kompilacija Gustav vol. 010, na kateri je poleg mariborske "gonilne sile" Coma stereo moč prisluhniti še Nini Bulatovix, Sport Billy krši embargo, Vortex magnoliji, Dinozavru, Heliki in Traku 47. Omenjeni bendi so minuli teden, kje drugje kot v Gustafu, zvoke te dvorane širši publiki predstavili s koncertom. "Pričujoči zgoščenec je dokaz prakticiranja vsega naštetega in obenem poklon prostoru, ki nas združuje, nam omogoča v življenje prestavljati ideje, iskati sogovornike in spoznavati soborce za boljši danes, omogoča nam preživeti v breznu vseprisotne razprodaje, bolestne hipnosti, samozadostnosti, blefa in pozeraja. Zato se Gustafu in Pekarni zahvaljujemo z zbirko prijetnih, sladkih, srečno-naivnih, odločnih, nabliskanih in poskočnih. Posneli smo jih v prostoru, ki nam vedno znova daje misliti, delovati in uživati ter naše ideje razširjati daleč prek ograj malega mesta. Naj se primejo. VIVA!," je kompilacijo Gustav pospremil Gregor Kosi, ki je projekt zasnoval. Kompilacija, ki je bila posneta v omenjeni dvorani, je zastonj dostopna tudi na internetu.

Katarina Trstenjak

Rezidenčni centri v Sloveniji - Delo, 16.12.2010

Rezidenčni centri v Sloveniji

Plemenitenje kulturnega prostora

Kulturni program Evropske komisije med letoma 2007 in 2013 promovira kulturno raznolikost, čezmejno sodelovanje in izmenjavo akterjev ter institucij. Mobilnost in izmenjava na področju kulture sta morda najbolj izraziti v rezidencah in rezidenčnih centrih, katerih skupna točka je, da v določenem obdobju gostijo tujega umetnika, ki v tem prostoru ustvarja. Že leta rezidenčni programi (znani pod imenom Artist-in-Residence ali AiR) v Evropi in po svetu predstavljajo uveljavljene in popularne prostore umetniške produkcije.

V prestolnici pod jurisdikcijo mestne občine obstaja cela vrsta bivalnih in nebivalnih umetniških ateljejev, obeta pa se jih še več. Ministrstvo za kulturo (MzK) in Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) sta nedavno na Cankarjevi ulici v Ljubljani odprla dve rezidenčni stanovanji.

Debato o rezidencah in rezidenčnih centrih je pri nas odprl trienale U3, ki ga je leta 2007 kuriral vodja galerije Kapelica Jurij Krpan. Na njem so del spremljevalnega programa posvetili umetniškim rezidenčnim centrom. Krpan je v sklopu tega programa gostil več kot deset predstavnikov pomembnejših rezidenčnih centrov po Evropi. Njihove predstavitve med slovenskimi umetniki niso zbudile pretiranega zanimanja, čemur se Krpan čudi, saj je bil cilj dogodka vzpostaviti osebni stik med enimi in drugimi ter ustvariti pogoje za mednarodno izmenjavo in sodelovanje. Internacionalizacija umetnosti po njegovem namreč ne pomeni le posamičnega gostovanja z razstavo v tujini, pač pa prej proces pozicioniranja specifičnega umetnikovega dela v umetniški produkciji neke države, ki je v gostujoči projekt vložila tudi koprodukcijska sredstva, v mednarodnem umetniškem kontekstu.

V Sloveniji bi potrebovali izdelano mrežo rezidenčnih centrov, je prepričan Krpan. »Precej gostov, ki razstavlja ali ima performans v Kapelici zaradi naših skopih sredstev ostane tu le nekaj dni. Če bi imeli več rezidenc za tuje umetnike, bi ti lahko ostali dlje in morda predavali na akademiji, za seboj pustili več znanja in izkušenj.«

Strategija ministrstva

Ministrstvo za kulturo pripravlja strategijo vzpostavitve mreže rezidenčnih centrov. Njena vzpostavitev je del kulturne politike, ki med drugim poskuša uveljaviti načeli mobilnosti umetnikov in kulturne izmenjave. Slednje načrtuje v povezavi z lokalnimi skupnostmi po Sloveniji. »Osnovno izhodišče modela je, da skrb za upravljanje s stanovanji prevzame lokalna skupnost, ministrstvo za kulturo pa zagotovi finančna sredstva za sistematično spodbujanje izmenjav s strokovnim znanjem svetovalcev, strokovnih komisij, predvsem pa v povezavi s stanovskimi društvi, ki imajo vednost in informacije o tem. Poskrbi tudi za sistematično informiranje ciljne publike in vrhunske standarde zahtevnosti,« je zapisano v delovnem gradivu ministrstva. Občine naj bi torej zagotovile stanovanje in krile druge stroške, ministrstvo pa bi z odprtim mednarodnim razpisom opravilo izbor umetnikov, jim poravnalo potne stroške in jim ponudilo še žepnino za ustvarjanje. V zameno za to bi umetnik ustvaril svoje delo.

MzK je v sodelovanju z JSKD izvedlo prvi orientacijski pregled obstoječih prostorskih možnosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za vzpostavitev takšne mreže. Za tovrstno sodelovanje je (glede na delovno gradivo) zainteresiranih približno dvajset občin. Poleg tega je v prihodnjem proračunu zagotovilo posebno postavko s finančnimi sredstvi v višini 300.000 evrov.

Art središče na Goričkem

V Sloveniji danes že deluje nekaj rezidenc in rezidenčnih centrov. Pionirski projekt je prvi rezidenčni center Art središče na Goričkem, znan tudi kot Art center. Kljub številnim pravnim in birokratskim zapletom, ki so jih doživeli njegovi akterji Zdravko Pravdič, Vita Žgur in Julij Borštnik od leta 1999, ko je bil ustanovljen, je imel ta center izdelan program in je prinesel vrsto spodbudnih rezultatov, tako z gosti, ki jih je pripeljal in predstavljal v Sloveniji, kot s spodbujanjem razvoja v okolju, kamor je umeščen in ki velja za eno najmanj razvitih področij v Sloveniji.

Julij Borštnik se spominja: »Stisnjen sem bil v kot z grožnjo prodaje centra na dražbi. Dogovorili smo se, da bo podpisu pogodbe o poplačilu kreditnega dolga in prenosu lastništva v enem mesecu sledil podpis pogodbe med MzK in zavodom Art središče o petnajstletnem najemu prostorov ter da bo MzK zavod podprlo pri prijavi na evropski javni razpis čezmejnega sodelovanja, ki bi središču lahko omogočil za delovanje nadvse nujno dograditev stavb že v letu 2011, kot tudi sredstva za izvajanje programa,« pravi. »Vendar čez eno leto še ni izvedeno nič od dogovorjenega. Ministrstvo celo nasprotuje prijavi na razpis za evropska sredstva. MzK ustanavlja nove rezidence, hkrati pa zavira delovanje že obstoječega rezidenčnega centra. Kakšen smisel ima to?« se sprašuje. »Sporno je tudi, da je ministrstvo preneslo upravljanje z nepremičninami na JSKD,« še dodaja Borštnik.

»S pomočjo evropskih sredstev bi radi dokončali stavbe, kar bi omogočilo bivanje in dobre delovne pogoje šestnajstim ustvarjalcem hkrati,« vizijo in potenciale centra razgalja Borštnik. »Koncentracija domačih in tujih ustvarjalcev, ki več mesecev delajo in sobivajo v dobrih pogojih, ki jih sami nadzorujejo, je idealna eksplozivna mešanica ustvarjalnosti in inovativnosti. To je tudi prednost rezidenčnih centrov, kot je Art središče, pred rezidenčnimi stanovanji.«

Profesionalnost mreže

Dejstvo, da je Art center prešel pod jurisdikcijo JSKD, se zdi vprašljivo tudi Juriju Krpanu: »JSKD s svojo mrežo po Sloveniji tej nalogi ne v profesionalnem ne v finančnem smislu ni kos, če hočemo imeti profesionalne rezidence s profesionalnimi umetniki.« Čeprav je to kompleksen in dolgoročen proces, bi bilo smiselno oblikovati določeno politiko rezidenc pri nas. »Potreben je premislek, kakšne rezidence potrebujemo, kakšne izmenjave spodbujamo, kaj od mreže centrov pravzaprav pričakujemo. Skratka, morali bi se posvetiti učinkom, ki jih prinaša profesionalno ukvarjanje z rezidencami. Stanje v drugih državah, ki imajo razvite sisteme umetniških izmenjav, kaže, da tovrstno kroženje umetnikov plemeniti kulturni in umetniški prostor, kar gre navadno skupaj z ugodnimi ekonomskimi učinki,« še dodaja Krpan.

Po Borštnikovem prepričanju se MzK ustanavljanja mreže rezidenc zdaj loteva premalo premišljeno. »Najprej bi morali narediti dober pregled uspešno delujočih rezidenčnih centrov po Evropi in svetu, ki so izjemno raznoliki, ter jih javno objaviti, na drugi strani pa pogledati, kdo se z gostovanji umetnikov v Sloveniji že ukvarja, kakšne so potrebe med ustvarjalci in producenti ter kdo se želi s tem še ukvarjati in kako. Na podlagi zbranih podatkov bi naredili javni razpis za neodvisne producente, v komisijah pa bi morali v veliki meri sodelovati predstavniki uspešnih rezidenčnih centrov iz tujine.« Ti profesionalci namreč bolj kot občine in ministrstvo s svojim aparatom poznajo svoje področje, kar tudi omogoča nastanek smiselnega načrta, je prepričan Borštnik.

Iz izkušenj različnih mednarodnih programov Artist-in-residence (AiR) in na podlagi analize prednosti in pomanjkljivosti posameznih rešitev, ki so jih uvedle države po Evropi, bi se lahko naučili, »kako k sodelovanju in sofinanciranju pritegniti še lokalne skupnosti, ne da bi s tem lokalni veljaki dobili pravico vmešavati se v program in rezidenčne centre vpletati v svoje klientelne mreže.«

Rezidenčni program Celeie

Celeia Center sodobne umetnosti v Celju ima tri razstavišča, že štiri leta pa izvaja tudi rezidenčni program Air Celeia. Po besedah kustosinje in vodje tega programa Nevenke Šivavec so tedaj uvideli, da Celje potrebuje večji pretok ljudi in idej. Program je zastavljen tako, da gostujoče umetnike spodbuja k navezavi stikov z lokalnim okoljem, domačim umetnikom pa omogoči delovanje v tujini.

Rezidenca v središču Celja, na Krekovem trgu, meri osemdeset kvadratnih metrov, izbrani umetniki pa v njej bivajo mesec ali dva. »Precej rezidenc je komercialnega značaja, kar pomeni, da morajo za bivanje v njih umetniki odšteti denar, medtem ko so takšne, kakršna je naša, ko financiramo umetnike, redke. Umetnik pride v rezidenco, ima javno predstavitev in za to dobi honorar.« Slednje omogoča občina Celje s sredstvi v višini 15.000 evrov letno. Mesto sprejema rezidence kot pridobitev, ki ima spodbudne učinke tudi na ostale, ne samo umetniške projekte v mestu. V Celju načrtujejo še en rezidenčni program, ki bi potekal v hiši Alme Karlin.

Pomen mreže centrov Šivavčeva vidi predvsem v odpiranju poti v tujino našim umetnikom, obenem pa se s takšnim programom umetniška scena v Celju internacionalizira. Določena državna sistemska ureditev rezidenc bi bila po njenem koristna predvsem zato, ker bi preprečila odvisnost posamičnega rezidenčnega programa od razsvetljenosti posameznih občinskih veljakov.

Kranjska Layerjeva hiša

Od nastajajočih rezidenc velja izpostaviti Layerjevo hišo, to je spomeniško zaščiteno hišo slikarja Leopolda Layerja v Kranju, v kateri naj bi potekal rezidenčni program. Obnovo je prevzelo nevladno društvo Carnica z Aljažem Primožičem na čelu, ki v hiši poleg kavarne in likovnih delavnic ter dveh stalnih razstav opremlja tri stanovanja, v katerih bi lahko v prihodnosti gostovali tuji umetniki. Kako bi tam bivali, koliko časa in s katerimi sredstvi, je odvisno od uspešnosti prijav na mednarodne razpise za tovrstne programe, pravi Primožič. Kljub vsemu načrtuje, da bi prvi umetniki v teh prostorih bivali okoli Prešernovega praznika. Po besedah Uroša Korenčana, vodje oddelka za družbene dejavnosti v občini Kranj, naj bi rezidenčni program temeljil na recipročnosti, torej izmenjavi slovenskih in tujih umetnikov. Po njegovem rezidence presegajo lokalno okolje, zaradi česar bi bila njihova povezava v mrežo smiselna.

Umetniška Pekarna

V mariborski Pekarni so potrebo po rezidencah doslej reševali z večnamenskostjo produkcijskih prostorov, ki so bili obenem bivalni. V tem trenutku v sklopu prenove Pekarne poteka še izgradnja enajstih rezidenčnih enot, ki se financira iz evropskih skladov in sredstev mariborske mestne občine, pojasnjuje Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, zadolžen za rezidenčni program. Kakšne bodo nastajajoče rezidence, »bomo reševali znotraj novega upravljav-skega modela Pekarne, s katerim želimo čim bolj zavarovati avtonomijo nevladnikov in jim omogočiti kar največjo infrastrukturno in tehnično podporo s strani javnega sektorja (prek javnega zavoda MKC Maribor). Rezidenčne namestitve morajo biti neprofitne ali v določenih primerih zastonj. Sredstva EU so gotovo dobrodošla, vendar za poslanstvo Pekarne v vsebinskem smislu prej ovira kot pomoč.«

Jela Krečič

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru praznuje prvo obletnico - Večer, 16.12.2010

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru praznuje prvo obletnico

V prostorih Kulturnega centra Pekarna se je včeraj odvil posvet mreže Prostovoljstvo v Mariboru. Gre za lokalno mrežo prostovoljskih organizacij, ki so se združile pred skoraj natanko letom dni, da skupaj dosežejo več. "Mreža trenutno šteje 51 bolj ali manj aktivnih organizacij," pojasnjuje Urška Breznik, koordinatorica mreže prostovoljstva, MISC Infopeka, Pekarna-magdalenske mreže, "kjer se ukvarjajo s prostovoljstvom na področju sociale, športa, kulture in izobraževanja". Koliko je vseh, je težko oceniti, saj se nekateri s prostovoljstvom ukvarjajo dnevno, drugi tedensko, mnogi pa le občasno. "Pomembno je, da se vrednote med mladimi in starejšimi vedno bolj širijo, promovirajo," pravi Breznikova.

Vsekakor bodo te in podobne misli v prihajajočem letu izrečene še velikokrat, saj se je pred kratkim pričelo Evropsko leto prostovoljstva, ki bo vrhunec doživelo maja, ko bo v Slovenijo prispela Evropska karavana prostovoljstva. Sočasno s tem dogodkom bo v 20 slovenskih mestih potekal tudi festival prostovoljstva. "Evropsko leto prostovoljstva je velika priložnost za prostovoljske organizacije in prostovoljce. Hkrati pa je tudi priložnost, da se zavemo pomembnosti prostovoljnega dela, ki ga opravljamo vsak dan. In to ne samo v okviru organizacij," razmišlja Tjaša Arko iz Slovenske filantropije. Del leta bo namenjen tudi predstavitvi zakona o prostovoljstvu, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru in naj bi bil sprejet do marca prihodnje leto. "Ko govorimo o prostovoljstvu, je to tako živa in raznovrstna stvar," pravi Arkova, "da jo je težko omejiti z zakonom. Zato smo se trudili, da bi bil ta čim manj omejujoč in da bi postavil samo tiste nujne standarde, ki so potrebni, da neko prostovoljsko delo poteka čimbolj kvalitetno."

Tadeja Škerjanc

After taxi tudi v Mariboru - Večer, 11.12.2010

After taxi tudi v Mariboru

Da bi mlade odvrnili od vožnje v alkoholiziranem stanju ter tako zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vplivov popitega alkohola, je slovensko Združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt včeraj tudi v Mariboru uvedlo preventivni program After taxi. Ta imetnikom kuponov omogoča brezplačno, predvsem pa varno pot z zabave s taksijem. "S projektom ozaveščamo voznike in potnike o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola ter mlade spodbujamo k odgovornemu načrtovanju zabave in povratka domov. Projekt smo aprila začeli v Ljubljani, do septembra je tam opravil že več kot 400 voženj," je o storitvi povedala Alenka Pesek iz Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka, v njegovih prostorih na Trgu revolucije 9 bodo lahko mladi od 16. do 30. leta starosti prevzeli kupone v skupni vrednosti 15 evrov. Kupone lahko naročite preko spleta na naslovu http://www.aftertaxi.si, zavihek "Maribor", izkoristite pa jih lahko vsako soboto in nedeljo med polnočjo in 7. uro pri Mikro taxiju do vključno 6. marca 2011.

Veganski recept za vsak študentski žep - Spekter, november, 2010

Nova priložnost za evropsko prepoznavnost - Večer, 23.11.2010

Nova priložnost za evropsko prepoznavnost

Čeprav je Maribor že prejel naziv Evropska prestolnica mladih 2013, bodo konkretni načrti in finančni okviri znani šele prihodnje leto

Mestna občina Maribor (MOM) je bila na zaključni prireditvi Evropskega mladinskega foruma v Ukrajini prejšnji teden, kot smo že poročali, med enajstimi prijavljenimi evropskimi mesti izbrana za Evropsko prestolnico mladih 2013. "Maribor je bil izbran predvsem zaradi vključenosti mladih v proces priprave projekta in sodelovanja različnih organizacij in skupin mladih. Kandidatura je izžarevala prepoznavnost na vsaki točki," je na včerajšnji tiskovni konferenci izpostavil Tine Radinja iz Evropskega mladinskega foruma.

Mesto ima s pridobitvijo naziva možnost, da lokalnim, regionalnim, nacionalnim in tudi evropskim institucijam predstavi raznolik program, s katerim omogoča in vzpodbuja aktivno udeležbo mladih na različnih področjih družbenega življenja. Mariborski župan Franc Kangler pa v tem vidi priložnost celotne Slovenije. "Ta izziv lahko vsi skupaj izkoristimo za povečan ugled, prepoznavnost v evropskem prostoru, za večjo medijsko in turistično promocijo, predvsem pa, da izpostavimo mladinsko problematiko pri nas in v Evropi." Z nazivom želijo na mariborski občini torej izboljšati kakovost življenja in omogočiti večjo vključenost mladih v procese odločanja na lokalni ravni, ob tem pa bi radi uveljavili tudi blagovno znamko Mladim prijazno mesto ter kot zgled dobre prakse dali vzor tudi drugim slovenskim občinam.

"Želimo vzpodbuditi, da tudi preostala mesta pričnejo implementirati politike, ki bodo medsektorske in bodo mladim omogočale ustvarjalno, polnopravno vključitev v družbo," pojasnjuje Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino. Do leta 2011 bodo izdelali strateški načrt, ki vključuje različna področja mladinskih politik. "Program je kompleksen, vključuje med drugim lokalni strukturiran dialog, promocijo aktivne udeležbe mladih, decentralizacijo aktivnosti mladih, prostovoljstvo, mobilnost, medkulturno sodelovanje, povečanje zaposljivosti. Ta naziv pomeni zavezo in odgovornost, čaka nas še veliko trdega dela," nadaljuje Novak. Na občini o finančni plati tega obširnega projekta še ne dajejo podatkov. Več naj bi bilo namreč znano šele prihodnje leto, ko bo oblikovan tudi podrobnejši načrt. "Lahko samo potrdim, da imamo dobro izdelano mladinsko infrastrukturo, predvsem računamo na nekatere nove objekte na območju Pekarne, pa tudi tiste, ki so namenjeni projektu Evropska kulturna prestolnica. Mesto torej ima priložnosti, izzive pa moramo sami izkoristiti," še meni mariborski župan.

JASMINA ZAVRŠNIK

Promoviraj se - Večer, 19.11.2010

Promoviraj se

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Društvom za osebnostno rast Tara za mlade iskalce zaposlitve pripravlja brezplačne izobraževalne delavnice za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Promoviraj se. Udeleženci bodo izvajali vaje, predstavitve, simulacije, nastope, delavnice, diskusije in zabavne aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, izdelali bodo tudi predstavitveno mapo in sodelovali pri snemanju kratkega dokumentarnega filma. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. novembra, od 10. do 16. ure v dvorani Gustaf v mariborski Pekarni (Ob železnici 16). Sklop delavnic, ki jih bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, bo nato vsak ponedeljek ob istih urah do vključno 20. decembra.

Delavnica za izboljšanje zaposlitvenih možnosti - Dnevnik, 09.11.2010

Delavnica za izboljšanje zaposlitvenih možnosti

Aktualno - torek, 09.11.2010 11:03 Tekst: (slo)

Maribor - V ponedeljek, 22. novembra, bo v dvorani Gustaf mariborske Pekarne med 10. in 16. uro potekalo prvo srečanje projekta za mlade »Promoviraj se!«. Gre za sklop izobraževalnih za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih.

Slika je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Namen projekta je pridobitev znanj in veščin za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, bogatenje komunikacijskih in predstavitvenih sposobnosti, povečanje samostojnosti in iznajdljivosti mladih ter njihove samopodobe. Tokratno delavnico bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, ki bo udeležence v okviru skupinskega dela, igranja vlog, interaktivnih vaj in drugih načinov izobraževanja z osnovnimi znanji in veščinami za izboljšanje njihove zaposlitvene možnosti. Udeleženci bodo tako ob koncu delavnice vedeli, kako lahko prepoznajo svoje socialne, civilne in kulturne kompetence, kako oblikujejo osebno mapo za pomoč pri predstavitvah na trgu dela, kako se lotijo sistematičnega postavljanja ciljev ter kako se pripravijo na razgovor.

Mehki terorizem večnega borca Marka Breclja - Večer, 12.11.2010

Mehki terorizem večnega borca Marka Breclja

Nostalgični koncert koprskega kantavtorja na II. gimnaziji v Mariboru

(Igor Napast)

V roke je vzel akustično kitaro in napovedal "mučilnih mehkoterorističnih šest komadov".

"Na tem mestu, ko sem prišel dve uri prepozno v šolo, me je pričakala moja mati Branka. Čisto sama sva bila v avli. Naenkrat me je začela mlatiti z marelo, jaz pa sem samo stal tam in prenašal zasluženo kazen," med sprehajanjem po prostrani avli mariborske II. gimnazije spomini prevzamejo Marka Breclja. "In tukaj smo izvedli performans z aviončki," s kazalcem nakaže na prostor med vhodom in vrati v eno izmed učilnic. "Sošolce sem našuntal, da si iz spričeval naredimo aviončke, nato pa smo jih metali po avli," nadaljuje Brecelj. Koprski kantavtor in večni borec proti zatiranju mladinske kulture je posledice svojih domislic na lastni koži občutil že v časih, ko je obiskoval Drugo gimnazijo. Vzgojno-represivno vlogo policijskih intervencij, ki redno spremljajo njegove dogodke v Mladinskem kulturnem centru v Kopru, sta takrat v mehkejši obliki prevzela kar njegova starša, ki sta bila na isti šoli zaposlena kot učitelja. "Na predlog svojega lastnega očeta sem takrat dobil drugi in zadnji ukor. Prvega sem namreč dobil zaradi zamujanja," zaključi z obujanjem spominov in se odpravi na oder.

Že čakanje na sredin nastop Marka Breclja v amfiteatru gimnazije gledalca mehko vpelje v brecljevski "nič nas ne sme presenetiti" stil koncertiranja. Odločil se je, da prekrši eno od osnovnih taktik nastopajočih glasbenikov, ki z zamujanjem na oder umetno dvigujejo nestrpnost in pričakovanja občinstva. Tokrat smo namesto na nastopajočega namreč čakali občinstvo. Precej stolov je nekaj minut po predvidenem začetku koncerta ostalo praznih. "Medtem ko čakamo na nepravočasnice in nepravočasnike, vas vabim, da posežete po kozarcu vina," je z gostoljubnostjo vabil Brecelj. Na improvizirani točilni pult ob robu odra je v plastične kozarce natočil belo-rdečega štajersko-primorskega zdravila za žejo. Njegov naravoslovni čut, ki ga je gojil že kot falirani študent matematične fizike in geologije, mu ni dal miru. S štetjem steklenic in gledalcev v amfiteatru ter nekaj osnovnimi matematičnimi operacijami mu je v nekaj minutah uspelo izračunati povprečno količino vina na gledalca. Ko je v dvorano vstopilo še nekaj zamudnikov, se je uvodno sproščanje občinstva z vinom zaključilo in koncert se je lahko pričel.

"Moram vas fotografirati"

"Hvala ravnatelju Lorenčiču za to razmetavanje denarja in hvala vam za pozornost, s katero osmišljate to investicijo," je Brecelj svojem slogu pozdravil občinstvo. Na glavo si je poveznil breceljski klobuk, ki poleg belega fiča z avtomobilskimi nalepkami eushit in sloshit pomeni nepogrešljiv del njegovega imidža. V roke je vzel akustično kitaro in napovedal "mučilnih mehkoterorističnih šest komadov". Beseda "mehki terorizem" po svojem etimološkem izvoru spada med njegove izume. S tem misli na teror, ki telesno ne poškoduje, ampak samo zmoti. Brecljeve šale, manj spodobno vedenje in duhovitost so tako samo taktike, s katerimi izraža svoje poglede na politiko, kulturo, znanost, z eno besedo - na družbo. Čeprav se je njegovo svarilo o ušesom manj prijetnem prvem delu koncerta sprva zdelo pretirano, Brecelj občinstva, vsaj na začetku, ni začel razvajati s svojimi bolj znanimi in spevnimi komadi. Pri pesmih, kot je Našo malo dijete, je pravzaprav Brecljeva interprtecija tista, ki na prvi pogled preprostemu besedilu dvigne vrednost in gledalca potegne v čustveno doživetje. Kljub temu pa prostor za gledalčevo interpretacijo tu in tam omeji s spremljevalnimi zgodbicami. "Po enaintridesetih letih je naše malo dete študent filozofije in ponosen lastnik izpita za viličarista. Veste, pri pošti preklada pakete," je Brecelj s humornimi pripombami omilil malo bolj melanholičen prvi del koncerta. Malo pred premorom je iz platnene vreče potegnil fotoaparat. "Preden pobegnete, vas moram nujno fotografirati. Bogve, koliko časa boste še zdržali v dvorani."


Rdeči bar

Slive so zrele in Vatentat sta naslova dveh kratkih projekcij, ki se ju je Brecelj odločil prikazati med glasbenim premorom. V obeh nastopa v vlogi glavnega protagonista; pri prvem kot žrtev policijskega napada s pendreki, v drugem filmčku pa kot atentator Dimitrija Rupla. Bivšega zunanjega ministra je med njegovim govorom ob obletnici Univerze na Primorskem oplazil z vatnim izstrelkom. Čeprav je Brecljev album Coctail uvrščen med največje dosežke slovenskih kantavtorjev, je v svojem lokalnem okolju veliko bolj kot glasbenik poznan kot gonilna sila koprskega Mladinskega kulturnega centra in Društva prijateljev zmernega napredka. "Moram vam povedati, da bi po mojem načrtu do sedaj že vsi morali zapustiti dvorano. Ker pa ste še tu, dovolite, da vam zaigram še Rdeči bar. V pogodbi imam namreč zapisano, da če ta komad izpustim, ne bo nobenega honorarja," je Brecelj začel uvod v zaključni del koncerta. V roke je tokrat vzel električno kitaro in z Alojz valčkom nakazal, da na vrsto pridejo bolj znani komadi. "Alojz Kodre mojster za vse, mojster za mafijo," je zvenel spevni refren. Pesem je posvetil nekdanjem profesorju matematične fizike, ki je bil zaradi zahtevnih izpitov tudi glavni krivec za to, da je Brecelj svoje mladostne sanje o poklicu meteorologa, zamenjal s statusom samostojnega kulturnega delavca.


MISEL

"Sošolce sem našuntal, da si iz spričeval naredimo aviončke, nato pa smo jih metali po avli"

KATJA ERTL

Garage Explosion 2010 - Nova Muska

Garage Explosion 2010

By

Sebastijan Iskra

Published: 08/11/2010Posted in: Sebastijan Iskra

Fotozgodba s festivala Garage Explosion, Pekarna(dvorana Gustaf), Maribor, 8. 10. 2010. Avtor vseh fotografij je Sebastijan Iskra.

Morlocks(MySpace)

Šmajser(MySpace)

Diego(MySpace)

Resnična sramota - 03,112010

Resnična sramota

Pop/Kultura - sreda, 03.11.2010 Tekst: Tomaž Klipšteter

The Best Band You Never Heard In Your Life je naslov izjemnega dvojnega albuma Franka Zappe, na katerem so ujeti posnetki s koncertov njegovega big banda iz leta 1988. Poum Tchack bi si zaslužili enak naziv; šestčlanska zasedba iz Marseilla je namreč ta čas najboljši bend, ki ga v življenju niste slišali.

Poum Tchack, šestčlanska zasedba iz Marseilla, je najboljši bend na svetu, ki ga še niste slišali.

Če bi zapisali, da Poum Tchack igrajo gypsy swing, bi jih s tem podcenjujoče ujeli v ta staromodni žanr. Njihova glasbena podstat resda korenini globoko v dediščini Djanga Reinhardta, vendar so nanjo na debelo nanesli svoje avtorske sloje rocka, jazza, flamenka... Vse to odigrajo z uigranostjo najboljših ciganskih zasedb (v misli mi prihajajo Taraf de Haidouks), njihove kitarske energičnosti pa se - ustrezno električno ojačane ne bi sramovali niti pri originalni Sepulturi (kitarista Poum Tchack sta Alexandre Morier in Olivier Dambezat, na kontrabasu je Emmanuel Reymond). Sekstet z izjemno lahkotnostjo surfa med glasbenimi stili in v skladbah razmetava citate Astorja Piazzolle, Gorana Bregovića in klasične glasbe, za hec pa violinist Jean-Philip Steverlynck uprizori še presleyjevski vložek (Sweet Surrender).

Poum Tchack so v minulih treh letih že trikrat obiskali Maribor, minuli petek pa so v dvorani Gustaf nastopili v okviru nove turneje po evropskem vzhodu, na kateri predstavljajo svojo tretjo zgoščenko Billie, posvečeno nepozabni Billie Holliday. Vendar niso pripravili koncerta melanholičnega jazza, saj so njihove predelave skladb "Lady Day" avtorske v tolikšni meri, da zmorejo izvirne pesmi v njih prepoznati samo najbolj poznavalski ljubitelji legendarne ameriške pevke. Strange Fruit so transformirali v psihedelično rock skladbo Strange Boat, Love Is Here To Stay so odigrali kot nekakšen gypsy-surf, v ekstatičnem How Could You pa je zablestel karizmatični Lionel Elian (glavni vokal, harmonika in klaviature). Naj še omenimo v francoščino prevedeno in v klovnovski gypsy swing namočeno skladbo Romance, v kateri je za mikrofon stopil še bobnar Samuel Bobin.

Če k temu navržemo še turbo cigansko country priredbo Mississippi Moan (Duke Ellington), ponarodelo italijansko pesem Mamma Mia in vse ostale odigrane skladbe, postane koncert Poum Tchack poltretjo uro dolgo glasbeno doživetje. In prav tu nastopi sramota. Sramotno je, da tako izjemno talentirana skupina virtuozov ni mnogo bolj popularna med tistimi evropskimi ljubitelji glasbe, ki sicer množično zahajajo na koncerte Manu Chao, Gogol Bordello ali poleti romajo v Gučo. Sramotno je, da Mariborčani niso bolj številčno počastili tretjega obiska Francozov (ki se je zgodil po zaslugi organizatorja Marjana Ornika). Mesto, ki noče biti zgolj fasada evropske prestolnice kulture, bi moralo pokazati več zanimanja za takšne glasbene bisere, petkov koncert pa je imel žal dvakrat več minut glasbe kot ljudi v občinstvu. Poum Tchack si zaslužijo polne dvorane povsod, ne le v Mariboru.

P. S. Vsem tistim, ki so zaradi nevednosti, lenobe ali ignorance zamudili slovensko turnejo Poum Tchack, preostaja tolažilna nagrada: s svetovnega spleta si lahko brezplačno in legalno natočijo njihove tri albume.

2. Aktiv poslušalk in poslušalcev - Nova Muska, 29.10.2010

2. Aktiv poslušalk in poslušalcev

By

Nova Muska

Published: 29/10/2010Posted in: AKTIV, PODCAST

Aktiv poslušalk in poslušalcev glasb je v sodelovanju z Novo Musko, Radiem Marš in Pekarno magdalenske mreže priredil že drugo javno razpravo.

Po odzivih na glasbeni kongres o kupčkanju s kvotami in glasbenemu nacionalizmu, ki so jih obdelali na prvi debati, se je tokrat ritem lomil z razpravo o slovenski glasbeni sceni, o domači glasbeni produkciji in o
uredniških politikah. Moderator Mitja Hlipič in sodelujoči pri pogovoru Igor Bašin BIGor, Luka Zagoričnik, Andrej Karoli, Jure Lavrin in Max Gregor so razpravljali o tem ali imamo sceno v razcvetu ali ne, o vplivu glasbenih publicistov na uredniško politiko, o vplivu kvot na predvajanje kvalitetne domače produkcije in o razvoju improvizirane glasbe na domačih tleh in kaj nam to sporoča. Debato so zaključili s konkretnimi predlogi, kako dodatno vplivati na razvoj domače glasbene produkcije, pri čemer so opozorili na neodvisne
medije, ki poslanstvo promoviranja domače glasbene produkcije opravljajo efektivno.

Mitja Hlupič in Jure Lavrin, foto: Tanja Jankovič

Mitja Hlupič, foto: Tanja Jankovič

Andrej Karoli in Max Gregor, foto: Tanja Jankovič

Igor Bašin BIGor in Luka Zagoričnik, foto: Tanja Jankovič

V stiski pomagajo nevladne organizacije - Večer, 23.10.2010

V stiski pomagajo nevladne organizacije

V Kulturnem centru Pekarna je včeraj potekala konferenca nevladnih organizacij (NVO) v Podravju, s katero so želeli postaviti temelje za večji vpliv NVO na lokalni samoupravi in v njej. "Pred lokalnimi volitvami smo izvajali nacionalno kampanjo Moja družba, s katero smo želeli čim več kandidatom za pomembne funkcije v lokalnih samoupravah predstaviti pomen sodelovanja med NVO in lokalnimi skupnostmi," rdečo nit konference opiše Bojan Golčar, vodja projekta Regionalno stičišče NVO Podravja v Zavodu PIP.

"Nagovoril smo kar 138 kandidatov za župane in 153 občin," je povedala Suzana Petek iz Zavoda PIP. Za sporazum med NVO in občinami se bodo zavzemali tudi po volilnem času, saj so po mnenju Petkove lokalne skupnosti prvi partner NVO, ki lahko pomagajo s financiranjem, opremo in prostori ter vključevanjem v javno odločanje. "Želimo biti enakovreden partner državi, občinam in gospodarstvu ter se skupaj z njimi zavzemati za blaginjo družbe," doda Golčar. Tudi Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, je v svojem nagovoru včerajšnjo konferenco označil za pomembno, saj da lahko s sodelovanjem predloge nevladnikov tudi uresničijo.

Na večurnem razpravljanju so zbrani ugotovili, da imajo NVO - te pravnoformalno delujejo kot društva, zasebni zavodi, ustanove in upravljajo najrazličnejše dejavnosti; od kulturne do socialne, izobraževalne, humanitarne - velik pomen. "V Sloveniji je po nekaterih ocenah približno 23 tisoč nevladnih organizacij, v njih je skoraj milijon ljudi. V svojih rokah imajo torej veliko moč, morajo se samo združiti, stopiti skupaj in odpraviti neenotnosti," boljše sodelovanje med samimi organizacijami izpostavi Špela Polak, ki je zbranim predavala o pomenu zagovorništva in kampanj. Golčar vidi pomen NVO predvsem pri lajšanju stisk: "Dandanes, ko je država blaginja že v zatonu, se zdi, da bodo prav nevladniki tisti, ki bodo še v večji meri nosili pomembno breme za tisti del prebivalstva, ki je zaradi različnih življenjskih situacij odrinjen na družbeni rob. Samo NVO so še tiste, ki jim lahko nudijo pomoč."

Jasmina Završnik

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), - Terapija.net, 22.10.2010

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010.

Prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Onda sam vidio da frendovi iz Solar Pulse Musica, 18.10. organiziraju koncert tog nekog nepoznatog benda. Solar Pulse Music je skupina mladih, talentiranih ljudi koji se svi redom i osobno bave muzikom. Osim sviranja u svojim bendovima, organizirali su se pod imenom Solar Pulse Music i tako organiziraju odlične koncerte u Mariboru, u dvorani Gustaf. Valja spomenuti da na tim koncertima ne zarade niti centa, ali svojom upornošću i odličnim te isto tako raznolikim ukusom, uspjeli su "preživjeti" već treću godinu zaredom.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

No, uglavnom... Odlučio sam poslušati The Pharmacy na Myspace-u, da bi lakše donio odluku da li otići na koncert ili ne. Svi znamo da je Myspace jedan super brz i često nezahvalan način za poslušati bilo koju glazbu, ali ono što sam čuo na stranicama od The Pharmacy me je zaintrigiralo dovoljno da sam ih u ponedjeljak morao otići poslušati u živo. Naravno da nisam fulao.

The Pharmacy uživo zvuče jako blizu onome što su snimili na zadnjem albumu "Weekend". Za kratki opis tog albuma bih upotrijebio oksimoron tipa "kvalitetni lo-fi", ili još bolje "hi-fi lo-fi". Album su naime snimili nakon što se cijeli bend skupno preselio iz Seattlea u jednu kuću u New Orleansu, te u istoj kući, na 4-kanalnom Tascamu sami snimili nešto što je totalni američki indie u onom najboljem smislu. "Hi-fi" dio mog oksimorona se odnosi na maštovitost koju pokazuju u produkciji albuma koji unatoč "live rock band"
pristupu ne zaboravlja na dijelovima dodati i gudače instrumente, backvokale i slične produkcijske "bombone". "Lo-fi" dio je zbog jedne čiste, mlade energije, kreativnosti i igranja sa zvukom.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Ista ta energija je na koncertu naravno još više došla do izražaja. Prvi što mi je palo na pamet kada je koncert počeo je bilo da je takav osjećaj morao biti ići na koncerte 60ih godina u klubove u Americi i Engleskoj. Kratke, melodične i plesne melodije su se mijenjale jedna za drugom. Danas mi je zbilja zanimljivo vidjeti set benda čije pjesme doslovno traju između 2 i 3 minute. Isto tako je fascinantno da su svirali punih sat vremena, te tako dobro tempirali pjesme da je koncert prošao brže nego što bi publika htjela. A to je uvijek znak dobrog koncerta.

Bend je inače odlično uigran i njihova opuštenost nije slučajna, vidi se da unatoč svojoj mladosti imaju puno kilometara za sobom. Između pjesama su bili odlične volje, što je publika osjetila i do kraja koncerta su skoro svi plesali tik pred pozornicom. Na koncertu je inače bilo tridesetak ljudi i šteta je što ih nije bilo više, ali ja vjerujem da će uz daljnju ustrajnost Solar Pulse Musica i ta brojka samo rasti.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Glazbeno, dodatna zanimljivost mi je bila da jedan takav indie-rock bend umjesto druge gitare ima klavijature, tim više što je klavijaturist odličan. Isto tako na klavijaturi koristi razne zvukove, od klavira, preko orgulja do tipičnijih synth zvukova, što daje neku svježinu zvuku koji bi inače mogao pasti u zamku "još jedan gitaristički bend koji se fura na 60te". Ostatak benda je isto odličan, te njihova opuštenost i jednostavnost forme ponekad zna zavarati. Na primjer, struktura pjesama je taj kratki pop-rock, ali do kraja koncerta shvatiš da je svaka nota na svom mjestu. Moram još pohvaliti i pjevača koji ima odličan glas (isto kao i backvocal od klavijaturista), što mi je uglavnom presudna stvar kad slušam nešto novo. Na kraju još valja spomenuti basista koji je vrlo simpatično jednostavno stajao na bini i svirao, kao da je usred probe (ili doma u sobi), ležerno, ono totalno kul, easy. Ne treba naglašavati da "usput" i odlično svira bas. Sličan osjećaj sam poslije koncerta dobio gledajući bend kako se druži s organizatorom i publikom. Jednostavno, sviraju i to je to, bez neke posebne pompe ili preseravanja, bez nekih "gimmicka" i fora, jednostavno "what you see is what you get". Respect.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Na kraju ne dajte da vas zavara to što se u opisu benda često pozivam na 60te. The Pharmacy imaju svjež i moderan zvuk, te vrlo vrlo dobre autorske pjesme. Mogli bi reći da su inspirirani svojim uzorima (tko nije), ali da su isto tako definitivno napravili nešto svoje.

U svakom slučaju, bio je to odličan koncert za 3€ (hej, 3€!) koji mi je pomogao da otkrijem jedan odličan novi bend. Ako nam opet dođu svirati negdje u blizinu, sigurno ću ih otići poslušati.

Rekoh, prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy. Sada ih već par dana slušam svakodnevno po par puta.

dario jazbec hrvatin // 22/10/2010

Do zaposlitve tudi z več lastne samoiniciative - Večer, 21.10.2010

Do zaposlitve tudi z več lastne samoiniciative

Na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna opozorili na težave zaposlovanja mladih

(Marko Vanovšek)

Za uspešen nastop na trgu dela morajo mladi premagati lastni strah in postati bolj samozavestni.

"Mladi se z vstopom na trg dela soočajo z velikimi izzivi. Ni več dela za nedoločen čas, so samo še projekti. V poplavi vseh informacij ne vedo, na koga se obrniti," je na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna izpostavila Petra Aškerc, vodja projekta. To je bil šesti izmed 25 lokalnih dogodkov v okviru nacionalnega projekta, ki ga v sodelovanju z mladinskimi centri (v Mariboru je to Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka) in s podporo programa Mladi v akciji izvaja Zavod Mladinska mreža MaMa. "Cilj lokalnih dogodkov je, da se med mladimi, podpornimi institucijami in tistimi, ki imajo podjetniško žilico in so že uspeli, ustvarijo povezave. Je priložnost za izmenjavo mnenj in novih energij," je namen srečanja opisala Aškerčeva.

Premalo praktičnega znanja

V nekaj več kot štiriurnem razpravljanju so tako predstavniki gospodarstva iz Območne obrtne zbornice Maribor, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda PIP ("Pravo informacija pomoč"), mentorica programa Projektno učenje za mlajše odrasle kot tudi mladinski delavci, dijaki, študenti in iskalci zaposlitve v obliki "diskusijske kavarne" iskali konstruktivne rešitve za izboljšanje razmer v lokalnih okoljih.

Izzivi, ki so jih izpostavili, so med drugim premalo praktičnega znanja na fakultetah in srednjih šolah, težja zaposljivost mladih z družboslovno študijsko usmeritvijo, premajhna pripravljenost mladih prilagajanju trgu dela, premalo samoiniciative posameznikov, etična diskriminacija pri iskanju zaposlitve ... Po dokaj umirjenem razpravljanju v treh skupinah so nato prišli do bolj ali manj konkretnih rešitev. "Posameznik mora sam poskrbeti, da si pridobi različne izkušnje, na primer kot prostovoljec v tujini, z delom preko študentskega servisa, pripravništvom, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bi lahko glede etične diskriminacije ter diskriminacije gluhih in naglušnih izvajal na primer program javnih del za še bolj raznolike ciljne skupine, vsi pa se strinjamo tudi, da bi moralo biti še več neformalnih srečanj v Pekarni," je predloge naštela Aškerčeva.

26-odstotna brezposelnost mladih

Brezposelnost mladih je, kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje Maribor, dokaj visoka. Od vseh brezposelnih v Mariboru jih je kar 26 odstotkov starih do 30 let, v Sloveniji pa je ta številka za odstotek nižja. "Število vseh mladih, ki so se letos prijavili na zavod, je 3630, od teh je bilo 909 iskalcev prve zaposlitve. To je kar visoka številka, vendar se jih je po drugi strani v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaposlilo 3792, prvič 2054," je optimistična Vesna Strniša, svetovalka na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru.

Poleg vseh drugih težav, ki so jih omenili na razpravi, je izpostavila strah kot enega izmed vzrokov, če ne kar najpogostejšega, da mladi ostanejo brez zaposlitve. "V naši skupini smo se pogovarjali o tem, kako predstaviti samega sebe. V ozadju je neki strah, da moraš nekam iti, nekaj spremeniti, se javno predstaviti. Mladi morajo premagati lastni strah, ki je njihov največji sovražnik, in postati bolj samozavestni. Tako jih bo tudi delodajalec dojel drugače. Spremeniti se mora torej notranja energija mladih, dobiti morajo občutek zadovoljstva ob delu," je še dejala Strniševa.

JASMINA ZAVRŠNIK