Od druženja do okoljskih akcij - Večer, 28.03.2011

Od druženja do okoljskih akcij

Veliko različnih prireditev v okviru druge vseslovenske akcije Dan za spremembo

Igor Napast

Sajenje češenj pred Domom pod gorco - dr. Zdenka Čebašek Travnik, Milan Mikl, Franc Kangler in Jelka Kolmanič

Dnevu za spremembe, akciji Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva, s katero spodbujajo prostovoljstvo med ljudmi - predvsem zavedanje, naj se ljudje sami aktivirajo in postanejo dejavni za spremembo v svetu, ne pa nanjo zgolj čakajo - so se v soboto pridružile različne prostovoljske organizacije v 20 slovenskih mestih.

V Mariboru so na aktivnosti vabile tako organizacije, povezane v lokalno mrežo Prostovoljstvo v Mariboru v okviru Mladinskega informacijskega centra Infopeka, kot mariborska mestna občina, ki je k prostovoljstvu na sobotni dopoldan želela pritegniti občinsko politiko in upravo, javna podjetja in zavode. Odzvalo se je nekaj mestnih svetnikov, uslužbencev na občini in upravni enoti, direktorjev in drugih, zaposlenih v javnih podjetij, ter seveda vrh mestne občine na čelu z županom.

Gotovo najbolj pisana je bila množica prostovoljcev v lokalni mreži prostovoljstva pri delu v doživljajskem igrišču v Betnavskem parku, ki ga upravlja društvo Center za pomoč mladim - ograjo so barvali od pet-, šestletnih otrok do najstnikov in odraslih, grabili so in na velik kup spravljali odpadlo listje, čas pa so našli tudi za igro in zabavo. Prostovoljci iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor so med tem poskrbeli, da prav nihče ni ostal lačen: med drugim so pripravili cesarski praženec, za katerega so porabili sto jajc.

Prostovoljci, ki jih je k akciji spodbudila občina, so čistili grafite na transformatorskih postajah v Melju in na Lentu (v podhodu nad tržnico je po drugi strani v sodelovanju z ZPM Maribor in s Studiom 39 potekala grafitarska delavnica, v okviru katere so grafitarji dajali novo podobo podhodu); nekaj jih je odšlo v azil za živali, spet drugi so pod vodstvom predstavnika Srednje gradbene šole, ki je tudi donirala barve, barvali igrala na otroškem igrišču ob Pekrskem potoku (predvideno je bilo tudi barvanje igral v Magdalenskem parku, a so prijavljene od tam "premaknili" na prvo lokacijo), še zlasti obiskana pa je bila prireditev v Domu pod gorco, kjer je župan Franc Kangler skupaj z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik in s podžupanoma Milanom Miklom in Janezom Ujčičem zasadil pet češenj. Med stanovalce Doma pod gorco so prvič prišli tudi prostovoljci iz društva Tačke pomagačke, ki s svojimi psi obiskujejo stanovalce v domovih; v svojo prostovoljsko delo bodo vključili tudi najmlajši mariborski dom za starejše občane.

TATJANA VRBNJAK

Dan za spremembe - RTV Slovenija, marec 2011

Dan za spremembe - prispevek RTV Slovenija

http://tvslo.si/predvajaj/dan-za-spremembe/ava2.100757553/

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

http://www.reportermilan.eu/wp-content/uploads/porusili-titov-kip-v-pekarni-93.mp3

Največja prostovoljska akcija - TotiMaribor.si, 21.03.2011

Največja prostovoljska akcija

Avtor: Sašo Branilovič

To soboto, 26. marca, bo po vsej Sloveniji potekala prostovoljska akcija Dan za spremembe. V sklopu priprav na akcijo se je v Mariboru odvil seminar o prostovoljstvu.

Največ prostovoljstva se odvija v nevladnem sektorju. Po besedah Tjaše Arko, predstavnice Slovenske filantropije – Združenja za promocijo prostovoljstva, vsak prostovoljec to delo opravlja glede na svoje vrednote. “Prostovoljstvo ni le dajanje, ampak tudi zapolnjevanje samega sebe. Pristop, kjer prostovoljci pri svojem delovanju v ospredje postavljajo druge, je lahko zgrešen, saj se le-ti hitro izčrpajo,” je pojasnila Arkova.

Ena od oblik prostovoljskega dela je tudi nudenje učne pomoči (Foto: Sašo Branilovič)

Prostovoljstvo temelji na štirih načelih, in sicer, da se delo opravlja brez pričakovanja materialnih koristi, da gre v osnovi za svobodno odločitev, da gre za delo in da se to delo opravlja za druge oziroma za splošno javno korist. V Sloveniji je najbolj razvito in razširjeno prostovoljno gasilstvo, drugače pa je sama narava prostovoljstva zagotavljanje nadstandardnih storitev. Slednje pomeni, da mora uradna institucija, naprimer bolnišnica, zagotoviti osnovne storitve, medtem ko prostovoljci skrbijo za tisto, kar ta institucija ne poskrbi.

Prostovoljstvo v Mariboru je predstavila Urška Breznik, predstavnica Mladinskega informacijsko – svetovalnega centra (MISC) Infopeka. “Področje delovanja prostovoljcev je zelo široko. V MISC Infopeka med drugim preko prostovoljcev nudimo brezplačno učno pomoč. Tu ne gre le za gole inštrukcije, ampak se vzpostavi prijateljstvo med prostovoljcem in tistim, ki inštrukcije potrebuje. Prav tako izvajamo projekta Pekarna dobiš – daš in Maribajk,” je pojasnila Breznikova.

Dan za spremembe v Mariboru

V okviru akcije Dan za spremembe bodo v Mariboru potekale aktivnosti znotraj mreže Prostovoljstvo v Mariboru, ki deluje pod okriljem MISC Infopeka. Že v sredo, 23. marca, bodo pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v domu na Pobrežju in na Taboru.

V soboto se bo odvilo čiščenje in urejanje doživljajskega igrišča v malem Betnavskem gozdu, medtem ko bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra.

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011 - evropa.gov.si - 21.03.2011

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva že drugo leto koordinira vseslovenski Dan za spremembe, ki ga obeležujemo 26. 3. 2011. Dan za spremembe je namenjen prostovoljskim akcijam za pozitivne spremembe v lokalnih skupnostih.

Organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljskim delom, prostovoljke in prostovoljci želijo javnost nagovoriti, da naredi na ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju in se vključi v prostovoljske aktivnosti. Promocija prostovoljskih vrednot med vsemi generacijami je še posebej pomembna v letošnjem Evropskem letu prostovoljstva 2011. Med drugim sta cilja leta ozaveščanje javnosti o pomenu prostovoljstva v družbi in spodbujanje nagrajevanja in priznavanja prostovoljskih aktivnosti. Spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij namreč pomembno prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega prebivalstva.

Dnevu za spremembe se pridružujejo tudi prostovoljske organizacije povezane v lokalno mrežo »Prostovoljstvo v Mariboru«.

Skupne prostovoljske aktivnosti mreže v namen obeležitve tega dne bodo:

- v sredo, 23. 3. 2011, bodo na pobudo in pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v enotah doma na Pobrežju in Taboru. Nekatere aktivnosti za stanovalce doma bodo izvajali prostovoljci organizacij v mreži, nekatere pa bodo stanovalci in prostovoljci pripravili skupaj. Kontaktna oseba aktivnosti je Mirjana Schaluer, (mirjana.schlauer[@]danica-vogrinec.si, 031 366 308 begin_of_the_skype_highlighting 031 366 308 end_of_the_skype_highlighting);

- v soboto, 26. 3. 2011, bo na pobudo in pod koordinatorstvom Društva Center za pomoč mladim potekalo čiščenje in urejanje Doživljajskega igrišča, ki se nahaja v Malem Betnavskem gozdu. Prostovoljci bodo odstranjevali odpadlo listje, smeti in naredili poslikavo na ograji. Kontaktna oseba je Janez Arh, mb-info[@]cpm-drustvo.si, 040 585 945 begin_of_the_skype_highlighting 040 585 945 end_of_the_skype_highlighting).

Nekatere izmed organizacij bodo pripravile tudi samostojne aktivnosti:

- v četrtek, 24. 3. 2011, bodo prostovoljke in prostovoljci Mladinskega-informacijsko svetovalnega centra INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, ki je ustanovitelj in koordinator mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, v Mladinskem domu Maribor, s katerim že več let sodelujejo, pripravili kuharsko delavnico zdravih prigrizkov. Naučili se bodo pripravljati polnovredne z zelenjavo bogate sendviče, sadno-zelenjavne smoothieje in sadne solate, z namenom vključiti zdrav, uravnotežen in okusen način prehranjevanja v svoj vsakdan in hranjenje ter pripravo hrane dojemati kot užitek in zabavo. Kontaktna oseba aktivnosti je Urška Breznik, infopeka[@]infopeka.org, 041 481 246 begin_of_the_skype_highlighting 041 481 246 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bo Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Maribor predstavilo društvo in prostovoljno delo v hospicu v občini Ruše. Kontaktna oseba aktivnosti je Marija Cehner, marija.cehner[@]gmail.com, 051 415 448 begin_of_the_skype_highlighting 051 415 448 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra. Kontaktna oseba aktivnosti je Sanja Obaha Brodnjak, sanja[@]salve.si, 041 331 238 begin_of_the_skype_highlighting 041 331 238 end_of_the_skype_highlighting.

Prihodnjo soboto bo Dan za spremembe - Mariborski Utrip, 18.03.2011

Prihodnjo soboto bo Dan za spremembe

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva prihodnjo soboto organizira veliko prostovoljsko akcijo Dan za spremembe, dan, ki naj bi bil v Sloveniji posvečen izključno prostovoljskemu delu. Cilj vseslovenske akcije je nagovoriti javnost, da naredi na ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju, predvsem skozi vključenost v prostovoljske aktivnosti. Na ta dan ne bojo zgolj govorili o prostovoljstvu, ampak se bodo lotili konkretnih dejanj. Akcijam v okviru Dneva za spremembe se je na pobudo župana Franca Kanglerja ter podžupana Janeza Ujčiča priključila tudi mariborska občina, ki bo na ta dan izvedla mnoge aktivnosti, ki so jih danes predstavili na novinarski konferenci – prostovoljci bodo barvali otroška igrala, družili se bodo s starejšimi občani v domovih za starejše, sprehajali živali iz zavetišča za živali… Akciji so se tako priključili zaposleni Mestne uprave mariborske občine, Upravne enote Maribor, javnih podjetij in zavodov ter mestni svetniki.
V okviru akcije so za vse udeležence prostovoljskih akcij in širšo javnost organizirali tudi seminar o prostovoljstvu, na katerem bodo predstavniki Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva ter mreže Prostovoljstvo v Mariboru udeležence seznanili z načeli organiziranega prostovoljnega dela ter možnostmi sodelovanja v prostovoljskih organizacijah v mariborski občini. Seminar bo potekal ta ponedeljek, 21. marca, med 10. in 12. uro, v Dvorani generala Rudolfa Maistra, v prostorih mariborske občine.
Ob tej priložnosti je mariborska občina pripravila elektronsko brošuro, v kateri so zajete splošne informacije o prostovoljstvu, o evropskem letu prostovoljstva ter o akciji Dan za spremembe. Brošura je objavljena na spletni strani mariborske občine.

Delo za druge je tudi delo zase - Večer, 22.03.2011

Delo za druge je tudi delo zase

V Mariboru porast prostovoljstva; v sobotni akciji Dan za spremembe bo sodelovalo okoli 50 občinskih uradnikov

V vseslovensko prostovoljsko akcijo Dan za spremembe, ki jo v soboto, 26. marca, organizira Slovenska filantropija, se je letos vključilo več kot 130 društev in organizacij, z različnimi aktivnostmi tudi okoli 20 občin. "Mariborska je izjemna v tem, da je ne samo podprla akcijo, temveč še zelo spodbudila svoje uslužbence, da se vključijo v aktivnosti, ki jih tudi sama organizira," je izpostavila Tjaša Arko iz združenja za promocijo prostovoljstva Slovenske filantropije in izrazila zadovoljstvo nad odzivom občinskih uradnikov; 50 se jih je prijavilo do včeraj, ko so zanje pripravili seminar o načelih prostovoljskega dela.

V združenju opažajo porast ljudi, največ mladih in starejših, ki jih zanima delo za druge, morda tudi zato, ker je leto prostovoljstva. Ker je to tudi delo za sebe, poudari Arkova, je dobro pred vključitvijo med prostovoljce razmisliti o svojih motivih: "Bolj kakovostno delamo, če nas to osrečuje. Ne gre le za to, da pomagamo drugemu, temveč tudi za druženje z ljudmi, ki imajo podobne ideje, za učenje nečesa novega, tudi o sebi, pa za to, da lahko spreminjamo svet na boljše. Na Finskem recimo še posebno temeljito uvajajo prostovoljstvo med starejše, ki jih pogosto po upokojitvi zajame depresija, skozi prostovoljske aktivnosti pa ponovno dobijo občutek, da so koristni za skupnost."

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru, ki od jeseni 2009 združuje 54 organizacij, nudi občanom številne prostovoljske programe (www.prostovoljstvo-mb.si), po oceni Urške Breznik so predvsem mladi o njih dobro informirani, saj so od lani tudi intenzivno promovirane po šolah: "Opažamo velik porast zanimanja dijakov in študentov za prostovoljstvo, najbolj za delo z otroki in mladimi pri učni pomoči ali druženju." Tako lahko dobijo tudi izkušnje za delo z različno populacijo, ki jih drugje ne bi mogli. Predstavniki mreže pa še svetovalnim delavcem na območnem zavodu za zaposlovanje predstavljajo prostovoljsko delo kot način pridobivanja družbenih kompetenc, grajenja in širjenja socialnih mrež, saj je tudi prostovoljsko delo lahko način za pridobivanje novih poznanstev in posledično zaposlitve.

TADEJA TOPLAK

Začaran krog - Dnevnik, 12.03.2011

sobotna kloaka

Začaran krog

Pop/Kultura - sobota, 12.03.2011 Tekst: Igor Bašin

Konec prejšnjega tedna je bil v Kinu Šiška drugi obračun glasbe in založništva Tresk. Ob bolšjem trgu fonogramov slovenskih glasbenih založb in distribucij ter koncertih varovancev Založbe Radia Študent in gostujočih skupin Čompe (v četrtek) in Noctiferia (v petek) sta se tam odvili še okrogli mizi: v petek so se osredotočili na vprašanje prihodnosti glasbenega založništva, dan prej pa so se spraševali, kaj ogroža razvoj koncertnih prizorišč pri nas.

O zagatah produkcije koncertov v državi so spregovorili promotorji in organizatorji Mladen Patajac iz podjetja Simple Events, Gregor Kosi iz mariborske Pekarne, Jaka Berger iz novomeškega Sokolskega doma, vodja glasbenega programa Kina Šiška Matjaž Manček in Andrej Sevšek iz Gale hale oziroma društva KAPA. V pogovoru, ki ga je neiskrivo vodil glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik, so se dotaknili različnih aspektov in tegob naših koncertnih organizatorjev. Infrastruktura, mediji, glasbena kritika, Sazas, kulturna politika, "padalci", ki zavajajo z lažnimi napovedmi koncertov zvezdnikov, položaj Slovenije na koncertnem zemljevidu Evrope, anekdote in pripetljaji iz zakulisja - vse to je razpršilo debato. Za mizo so spregovorili aktivni posamezniki, ki v glasbenem svetu delujejo iz različnih vzgibov in ciljev. Entuziazem in profesionalizem, nevladni sektor in menedžment, visokoproračunski in brezproračunski projekti, potrošništvo in DIY-filozofija, veliki in mali koncerti so treskali med nasprotnimi zornimi koti. Zedinili pa so se (nekateri na glas, tišina preostalih se je razumela kot pritrjevanje), da so ne glede na razlike v odnosu do glasbenega posla oziroma aktivizma medsebojno odvisni, in idealistično pozvali k boljšemu sodelovanju in povezovanju na vseh ravneh. Ali je šlo, zaradi odsotnosti večine domačih koncertnih organizatorjev in promotorjev, le za medklic v prazno, bo seveda pokazal čas.

Neudeležba povabljenih predstavnikov kolektivnih organizacij Sazas in IPF ter državnega Urada za intelektualno lastnino na drugi okrogli mizi je utrdila staro prepričanje, da smo daleč od konstruktivnega soočenja vpletenih v glasbeni posel pri nas. Zaradi njihovega izostanka, sicer opravičenega z e-sporočili, je v pogovoru o glasbenem založništvu izostala vedno vroča tema o pravnih vidikih in nasploh ureditvi in pomiritvi trenj med različnimi segmenti naše glasbene scene. Za razgibanost debate o tehnološko pogojenih spremembah konzumiranja, trgovanja in sprejemanja glasbe danes je poskrbel "človek na slabem glasu" Marko Godnjavec - Jizah, ki je pronicljivo, na trenutke prav trmasto izzival Mirana Rusjana iz založbe Moonlee, Blaža Gregorina iz agencije BiG, Andreja Karolija z Vala 202 in ártista Kosto.

Ob šibkem obisku koncertov, k čemur je morda botroval plačljiv vstop, je v oko zbodla nepopolna zastopanost slovenskih založb na samem sejmišču, z odsotnostjo izkazana nezainteresiranost dobršnega dela slovenskih glasbenikov in glasbenic ter ostalih aktivnih akterjev s polja domače glasbene produkcije, kar ne daje upanja, da bo naša raznolika in pestra glasbena scena kdaj stopila skupaj. Ujeta v mrežo samozagledanosti, nesamokritičnosti, izključevanj, delitev, podtikanj in ignorance spodbije skoraj vsako pobudo.

Koroška cesta končno ulica umetnikov in umetnosti! - Večer, 18.03.2011

Koroška cesta končno ulica umetnikov in umetnosti!
Umetniška prostorska postavitev Izza imeni

(Ana Kapš)

Izza imeni

Koroška cesta je ena tistih ulic v mestu Maribor, na katerih pročelja hiš zrcalijo razmerja meščanov do kulture, umetnosti, zgodovine, mesta in kar je še tovrstnih metaforičnih konceptov, s katerimi si razlagamo družbeno realnost dejansko in simbolno. Ta pročelja nič ne skrivajo in ne pometajo pod pragove. So takšna, kakršno je stanje izza fasad - razpadajoče, vlažno in posledično gostoljubno za progresivno življenje kolonij plesni.

Saj ne, da ne bi razumeli nujnosti sprememb in morebitnih odločitev o preusmeritvi ključnih točk mesta, ampak Koroška cesta je vendarle še vedno pomembna ulica, po kateri meščan ali obiskovalec dosežeta reprezentančne mestne objekte in vsebine. Čeprav se razmere v okolici počasi spreminjajo, tako med Lutkovnim gledališčem, obljubljeno novo mestno galerijo in Glavnim trgom, nad katerim smo sicer prisiljeni pripirati oči zaradi "neposrečenosti" (novoletne dekoracije ter vsakokratnih, bolj oziroma manj v mesto sodečih prireditev), je vmes še vedno Koroška cesta, ki tudi še v letu 2011 sameva v obilici zanemarjenih lokalov. Prav na tej ulici se kljub številnim obljubam prostori za umetnost vztrajno zapirajo - tako Odprti atelje in galerija grafitarjev ter street artistov, če omenim le najnovejša dogajanja.

Le tu in tam kdo izmed posameznikov ali majhnih skupin, običajno umetnikov, investira svoje znanje, delo, trud in z "vsebino" naseli katerega izmed prostorov. A je prepuščen samemu sebi, da le redno plačuje najemne obveznosti Mestni občini Maribor. Vendar prej ko slej odide. In na mestni občini vedo, da "neprofitniki" ne bodo zmogli ostati in aktivno delovati, saj je kljub investiciji v delu, željah in izvajanju raznolikih taktik najemnino potrebno plačati, pa čeprav meščanom ponujajo umetnost in kulturo. Občina s takšnim ravnanjem kontinuirano ohranja razpadajoče stanje "Koroške", z eno ali dvema novima najemnima pogodbama na leto ter eno ali dvema prekinjenima, pač toliko, da mine čas in se ljudje zaposlujejo do uresničitve tistih vizij, ki bodo, ko bodo udejanjene, Koroško cesto spremenile v ulico ateljejev, majhnih galerij, knjigarn, rezidenčnih prostorov. Nekoč.

Umetnica Nataša Berk (ob sodelovanju z že prepoznavnim alter egom, Mojco Lešnik, kuratorko in organizatorko) je samoiniciativno, v lastni organizaciji in izvedbi, omenjeno dolgoletno vizijo uresničila v prostorih na Koroški cesti 18. Vzpostavila je ulico z več galerijami, razstavnimi in ateljejskimi prostori, prodajalno. V galerijah in umetnosti namenjenih prostorih se z umetniškimi, oblikovalskimi, kreativnimi deli predstavlja več kot štirideset imen. Izza imen so posamezniki, umetniki, ustvarjalci, kreativci, živeči in delujoči (danes ali nekoč) v Mariboru in skoraj vsi tudi že zagotovo kdaj na Koroški cesti.

Otvoritveno dogajanje je s prepletom govorov, predstavitev, koncertom kulminiralo v množičnosti publike, ki se je drenjala na ulici in v prostorih ter razpravljala o tem, da ne more verjeti, koliko "nas" je! Ali pa, kot že tolikokrat doslej, diskutirala o temeljnem vzroku Maribora kot nevzpodbudnega okolja za umetniško delovanje: a je res prekletstvo, ki še vedno traja od preganjanja Židov?

Predstavljena umetniška dela v celovitem, na dogodku in prostorski postavitvi temelječem projektu, od instalacij, fotografij, objektov, zvočnih in video del, celostnih predstavitev opusov, so iz kuratorskega vidika korektno pripravljena. Osrednja razstava je v največji galeriji, ki se navezuje na koncept "bele kocke" kot sinonim najprestižnejših in reprezentačnih razstavnih prostorov evropskih mest. Vsak sodelujoči predstavlja eno umetnino, te so, v sorazmerju z razpoložljivim prostorom, manjših dimenzij.

Za umetniško delovanje Nataše Berk je odločilna prav konstrukcija prostorov in ambientov, ki jih bodisi uprizori kot instalacije s svojstveno estetiko vključenih predmetov, bodisi povabi k sodelovanju druge umetnike (tako tudi njen prostor projekt Čajnašop ob mariborski tržnici, ki je hkrati njena avtorska, redno spreminjajoča se umetniška instalacija, ki pa vključuje tudi dogodke, razstave drugih umetnikov). Tokrat je s konceptualno zasnovo in izvedbo uresničila kompleksen projekt s številnimi sodelujočimi. Okvir lastnega razstavnega termina in prostora je razširila s predstavitvijo umetnikov, delujočih v mestu, se izognila neposredni problematizaciji produkcijskih pogojev na področju umetnosti ter se osredotočila na predstavitev obstoječe umetniške produkcije ter vzpostavila platformo, namenjeno interakciji sodelujočih. Smisel in vrednost projekta je, v sozvočju z uvodno umestitvijo te kratke kritiške refleksije, v vedno obstoječem upanju in še eni uresničitvi "modela", "prototipa", kako bi se zadev lahko lotili tudi iz mestno strukturnega vidika. A vprašanje ostaja (še vedno) odprto: kdo je tisti, ki še upa in predvsem, kaj je tisto, s čimer se upanje napaja?

Kdo in kaj

Umetniška prostorska postavitev Izza imeni. Sodelujoči: Saimot, Nika Autor, Matej Modrinjak, Lucija Smodiš, Jernej Žumer, Petra Kapš, Dualik, Veli Silver and Amos Angeles, IAL-irrigator:(vs):b.a.N.g., Aleksandra Blagojević, Lorenka Stropnik, Borut Popenko, Iztok Maroh, Jana Fak/Mala , Bernard Brečko, Tapiwa Chapo, son:DA, Beno Masten, Mirjana Rukavina, Matej Jarc, Polona Poklukar, Ivo, Dušan Dobiaš, Peter Tomaž Dobrila, Nataša Berk, Ana Pečar, Teoson, Urška Babuder, Jasna Kozar, Miricota (Mira Strnad), Nadja Dodlek, Blanka Kefer, Miha Ciglar, Splinter, Creactive Bastards, Miha Presker.

Konceptualna zasnova kuratorke in selektorke Mojce Lešnik in umetnice Nataše Berk, bivša Galerija Pekmez na Koroški cesti 18 v Mariboru, do 23. marca 2011.

PETRA KAPŠ

Pravljični svet dreves - dostop.si, 14.03.2011

Pravljični svet dreves

Otvoritev razstave Urške Babuder

14.3.2011 14:18:06

Pretekli petek smo se podali v galerijo IZZA IMENI, ki se nahaja na Koroški ul. 18, in si ogledali otvoritev razstave bivše dostopovke, Urške Babuder, ki nas je popeljala v pravljični svet dreves.

Tako smo se sprehodili po galeriji, ki se nenehno spreminja in živi, notranjost nas ponovno preseli v zunanji prostor ulic, po katerih se lahko sprehodimo. Med ulicami si sledijo prazni prostori, ki ponujajo možnost prezentacije tako umetnikom s statusom, kot tistim neuveljavljenim in uličnim umetnikom.

V enem izmed teh prostorov razstavlja tudi Urška Babuder, njena instalacija pa zajema razen slik dreves še travnato površino in klopco, ki nas tako skupaj popeljejo v svet narave, kjer se prepletajo surova moč dreves, njihova neskončna eleganca ter živost teh nežnih bitij, ki nas s časom prerastejo in prekrijejo.

Slike in risbe dreves simbolno oblikujejo naravni prostor v urbani ulični postavitvi. Prostor tako predstavlja prehod iz urbanega v neurbano oziroma odmik od resničnosti in približevanju k samemu sebi - v svet domišljije. Urškina drevesa se nam ne kažejo kot vsakdanja, temveč jih lahko skozi oči umetnice občudujemo v individualni pravljični postavitvi.

Namen instalacije je predvsem občutiti umirjenost, sprostitev, približevanje samemu sebi in notranjem jazu. Iz prehoda na ulico se tako kaže skladnost bivanja, ki je značilen tudi za Maribor, saj je to mesto, ki skladno živi v objemu gričev, zelenja in parkov.

Z umetnico Urško Babuder pa smo opravili tudi intervju, kjer smo jo povprašali: »Zakaj drevesa?«

O sami predstavitvi galerije, o njenem začetku delovanja, o novem konceptu oziroma ideji klasične galerije pa smo se pogovarjali z Lucijo Smodiš. Njen koncept je, da vsak povabljen umetnik spremeni ime galerije, prav tako spremeni zunanjo podobo in s tem pridobi vso svobodo, kako in kaj bo storil s prostorom in kako bo prezentiral svoje delo.

Mojco Lešnik(kuratorka in selektorka) pa smo povprašali, kaj nam lahko pove o sami ideji razstave, ideji instalacije, saj je kot idejna vodja tista, ki je »zakrivila« izgradnjo uličic, ki povezujejo in predstavljajo individualnost v skupinskem smislu. Odgovorila je, da je bila prvotna ideja, da bi v galerijo postavili štiri umetnike, z izgradnjo ulice pa so tako lahko k sodelovanju vključili razen umetnikov tudi ulične umetnike, ki so se imeli možnost predstaviti znotraj galerije. K sodelovanju so tako pritegnili veliko število umetnikov (uveljavljenih in neuveljavljenih), zanimanje za tovrstne projekte pa še kar narašča, smo lahko razbrali iz besed Mojce Lešnik. In kaj je cilj v prihodnje? Baje, da na novo postaviti kar celotno mesto.

Janja HLEB

Janja HLEB

Gregor VERDOVŠEK

Rektorjevo predavanje - dostop.si, 11.03.2011

IZOBRAŽEVANJE

Rektorjevo predavanje

Dr. Danijel Rebolj predaval o nanotehnologiji namesto betona in jekla

11.3.2011 14:33:44

Bodoči rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, je v dvorani Gustaf imel predavanje z naslovom Nanotehnologija namesto betona in jekla, v katerem je opisal kaj si njegova raziskovalna ekipa v tujini obeta na tem področju v prihodnosti.

Velik delež svetovnega prebivalstva je brez dostojnega bivališča. Materiali za gradnjo stavb, v katerih je možno bivanje so dragi in včasih nedostopni. Zato je raziskovalna skupina, katere del je tudi prof. Rebolj, svojo pozornost usmerila na gradnjo iz karbonskih nanocevk, ki jih iz ogljika, ki ga pridobijo iz CO2 v zraku, sestavljajo bionanoroboti sposobni glede na podano informacijo ustvariti material z različnimi lastnostmi. Mogoče se sliši kot znanstvena fantastika, vendar prav mogoče je, da vse skupaj niti ni več tako daleč. Bionanoroboti, kot jih imenujejo, v naravi na nek način že obstajajo in delujejo. Gre za različne bakterije oziroma druge organizme, ki so sposobni pretvarjati neke elemente iz svojega okolja v strukture, narava že zdaj zna graditi. Vse kar želijo raziskovalci storiti je, da določene, oziroma najbolj primerne, nanorobote “naučijo” izgraditi karbonske nanocevke s točno določenimi lastnostmi.

Seveda ne gre za čudežen material, ki bi lahko prevzemal lastnosti vseh drugih, je pa vseeno zelo poseben. Natezna trdnost tega materiala je stokrat večja od trdnosti jekla, prav tako pa je material zelo lahek. Verjetno ste že slišali za avtomobilske pokrove ali “spoilerje” iz karbonskih vlaken, ki so popularni ravno zaradi svoje majhne teže. Prav tako smo že sposobni narediti takšen material prevoden ali ne, prosojen ali barven, stabilen ali nestabilen,…. Ravno ta raznolikost pa ponuja mnogo možnosti v gradnji.

Skupina Danijela Rebolja si gradnjo predstavlja kot nekakšno “rast” objekta. Površino, na kateri želimo da stavba stoji, premažemo s plastjo bionanorobotov, ki so sposobni razbrati informacije in izgrajevati nanocevke. Edini viri informacij za nanorobote so različne valovne dolžine svetlobe, ki jih nanje projecira nad njimi fiksiran projektor. Projektor projecira zelo natančno izdelan digitalni model hiše, kjer ne gre le za stene, ampak tudi za pripadajoče instalacije v stenah, recimo elektro in vodovod. Zato potrebujemo zelo natančen model in odličen sistem za projeciranje in ravno to je zaenkrat mogoče še največja ovira, saj je takšne programske omejitve težko premostiti. Projeciranje različnih valovnih dolžin na nanorbote jim torej da različne informacija in zgradba tako začne rasti od spodaj navzgor. Seveda je treba zapolniti volumne, zato kot rešitev znanstveniki predlagajo enostavno karbonski material, katerega lastnost je, da ni stabilen in počasi razpade nazaj v ogljik, ko ni več uporaben. Prof. dr. Rebolj pravi, da bi takšna hiša rastla s hitrostjo približno 10 cm na dan. Moramo se zavedati, da 10 cm na dan ne glede na površino, kar bi mogoče dalo nekaj prednosti gradnji v širino, ne v višino.

Vse skupaj se verjetno sliši kot nekaj kar je odmaknjeno daleč v prihodnost, vendar nanorobotika sploh ni več nekaj kar bi obstajalo le v sanjarjenjih znanstvenikov, ampak je že takorekoč tukaj. Največ se v tej smeri raziskuje v medicini in računalništvu. Medicinci razmišljajo o nanorobotih/kirurgih, ki potujejo po krvnem obtoku in iščejo bakterije, mogoče tudi bolne celice, ter jih dejansko mehansko uničijo/popravijo. Uspelo jim je že lokalizirati dostavo zdravila. Tudi manipulacija že obstoječih “nanorobotov” iz narave ni tako za lase privlečena. Znanstvenikom je že uspelo z različnimi metodami bakterijam sporočati različne informacije, glede na katere so se potem odzvale s priučenim dejanjem. Enkrat so iz materiala po manipulaciji z magneti izgradile miniaturno piramido (gre za res majhne stvari na micro skali, da si ne bi slučajno predstavljali velikih struktur, pa vendar), spet drugim znanstvenikom je uspelo bionanorobote naučiti, da na določen način reagirajo na osvetljenem delu površine, še korak dlje pa je bilo reagiranje le na robu osvetljene površine. Kot pravi doktor Rebolj, se vse to mogoče sliši absurdno majhno proti gradnji celotnih stavb na tak način, vendar so ravno to dokazi, da so te stvari mogoče. Ko imamo enkrat trdne dokaze, da je nekaj mogoče, pa je le še vprašanje časa, kdaj se bo to dejansko zgodilo in manifestiralo v praksi.

Jan KÜZMA

Jan KÜZMA

Izza imeni - RTS, 16.03.2011

Izza imeni
Maribor · 16. 3. 2011 · Pižmoht Franja

Na Koroški ulici 18 v Mariboru domuje nova galerija, ki pod vodstvom Lucije Smodiš umetnike spodbuja, da naslovijo galerijo, spremenijo njeno zunanjo podobo in ustvarjajo svobodno. Trenutno v galeriji gostuje razstava »Izza imeni«, na kateri se predstavlja 34 mariborskih

Velika želja večine mariborskih ustvarjalcev in umetnikov je, da bi Koroška ulica v Mariboru postala umetniški kare in stičišče umetnikov vseh generacij. To je tudi ideja razstave »Izza imeni«.

Mojca Lešnik, kuratorka in selektorka: »Nataša Berk je bila povabljena, ampak se ni hotela izpostavljati, ni videla izziva, zato je poklicala Mojco Lešnik, torej mene. Skupaj sva sestavili koncept ulice, kjer se lahko predstavi več ljudi hkrati, tudi individualno in skupinsko.«

Po besedah kuratorke in selektorke Mojce Lešnik gre za podobo prostorske uporabne instalacije, katere namen se je predstaviti kot umetniški objekt opazovanja, sodelovanja in povezovanja.

Mojca Lešnik, kuratorka in selektorka: »V galeriji smo postavili instalacijo, simulacijo ulice, ki zajema atelje, dve galeriji, kafiček, trafikico.«

Majhna trgovina za suvenirje in izdelke, ki nastajajo skozi umetniška dela so tudi cenovno dostopnejša. Sicer pa bo razstava »Izza imeni« na Koroški ulici 18 na ogled še do 23. marca.

Razstava IZZA IMENI - Dostop.si, 03.03.2011

Razstava IZZA IMENI

Katera je tvoja ulica?

Ideja razstave IZZA IMENI je pregled mariborskih umetnikov, ustvarjalcev, kreativcev... Celotna postavitev predstavlja povezovanje, sodelovanje vseh posameznikov, njihovih želj skupnega delovanja ne glede na individualnost posameznika.

Naša ekipa se je odpravila na otvoritev razstave iZZa iMENi, po le-tej pa smo za rokav »pocukali« Natašo Berk, ki nam je zaupala naslednje...

Kako se je vse začelo...

Nadomestni prostor, ki ga je dobila Pekarna (Infopeka), se je takoj spremenila v galerijo, ki se je imenovala Pekmez. Po pol leta delovanja je galerijo prevzela Lucija Smodiš in spremenila koncept oziroma idejo klasične galerije.
Njen koncept je, da vsak povabljen umetnik spremeni ime galerije, spremeni zunanjo podobo, po domače fasado in seveda ima vso svobodo, kako in kaj bo storil s prostorom in kako bo prezentiral svoje delo.
Lucija me je povabila, da pripravim samostojno razstavo in ker nekako nisem imela pravega izziva do samostojnega izpostavljanja, sem vključila Mojco Lešnik (kuratorka in selektorka). Z Lešnikovo, ki zmeraj išče in raziskuje kako povezati in predstaviti individualnost v skupinskem smislu, kjer se posameznik ne izgubi ampak izpostavi, sva skozi pogovor prišli do ideje, ki se je zgodila včeraj. Iskale sva odgovore, kako v eno celoto povezati umetnike. Tiste, ki so se zavestno odločili in to delo jemljejo resno kot poklic, ustvarjalce in kreativce, torej tiste, ki ustvarjajo v svojem prostem času in oblikovalce, ki delajo po naročilu in delajo uporabne stvari.

Kako in kdaj se rodila ideja za ta projekt ter končno razstavo?

Z Mojco sva dobili idejo prostorske postavitve v obliki ulice, kjer lahko skozi različne prostore predstavimo to različnost v skupinskosti. Povezovanje in sodelovanje je bistveni cilj te celotne ideje in postavitve. Ideja se je rodila natančno pred mesecem dni. Torej, kratek čas za vso organizacijo pa nam je vendar le uspelo. Lečnikova je takoj začela iskat in kontaktirati ljudi ter jih vabiti k projektu. Ker se zaveda individualnosti vsakega posameznika, je z vsakim posebej in z drugim pristopom stopila v kontakt. Ta proces kontaktiranja in spoznavanja posameznikov je prav za prav za Lešnikovo ustvarjalno delo. V Mariboru je vse več ustvarjalcev in umetnikov...tako da bi lahko rekli, da je to le začetek. Zaradi časovne stiske se je odločila, da bo k sodelovanju povabila ljudi, ki jih je imela takoj v mislih in tiste, ki so ji tako rekoč prišli nasproti na ulici. Selekcija je potekala tri tedne od začetka ideje, vse dokler ni bilo potrebno resnično zaključiti selekcije zaradi tiska vabila.

Ker je sodelujočih ustvarjalcev dokaj veliko, me zanima kako ste uskladili različne ideje ter njihovo delo? Ste vseskozi sodelovali ali ste na koncu združili dela ter pripravili razstavo?

Število sodelujočih je veliko, pa vendar premalo za pregledno razstavo vseh ustvarjalcev v Mariboru. Mojca je vsakemu posamezniku predstavila koncept in idejo postavitve in prepustila izbiro. Torej večina se jih je predstavila z delom po lastni izbiri, saj je tudi sama postavitev to dopuščala. Skozi pogovore je usmerjala, kje naj bi bilo vsako posamezno delo postavljeno.

Kako bi Vi na kratko opisali oziroma predstavili vašo razstavo našim bralcem?

V prvem prostoru na levi strani je bil tako imenovan ateljejski prostor, kjer so predstavljena dela v nastajanju, torej dela ki so v procesu ali fazi do končnega produkta. V veliki galeriji, ki ima pomen klasične skupinske razstave, so predstavljena zaključena dela umetnikov vseh generacij in s tem pokazati eno samo delo, ki ga predstavlja. Ulica je bila namenjena vsem tistim, ki se ukvarjajo s tako imenovanim street artom in pa tudi tistim, ki razmišljajo in se ukvarjajo z javnimi zunanjimi intervencijami. V ulici se nahaja manjša galerijica, ki je bila postavljena za nekoga, ki bi morda hotel svoja dela predstaviti kot samostojno razstavo in pa trafika, ki je neke vrste majhna trgovinica za suvenirje in izdelke, ki nastajajo skozi ideje in umetniška dela ter so cenovno dostopnejša.

Vsa ta zajeta raznolikost v celotni postavitvi je velika želja večine v Mariboru, da bi Koroška ulica postala in bila nek umetniški kare.

Na razstavo IZZA IMENI je prišlo zelo veliko radovednežev, kateri so se veselo sprehajali pa tako imenovani ulici ter si ogledovali končne izdelke mariborskih ustvarjalcev. Veliko je bilo tudi povpraševanja o prihajajočih dogajanjih ter želja za sodelovanje in predstavitev svojih del. Za dogovor o le-teh pa boste več informacij dobili na telefonski številki 030 698 573 begin_of_the_skype_highlighting 030 698 573 end_of_the_skype_highlighting.

Vsi tisti, ki na otvoritev niste uspeli priti, pa si vseeno želite ogledati razstavo IZZA IMENI imate za to še slab mesec časa, saj bo razstavljena do 23. marca.

Tjaša POTOČNIK

kulturfighter 3 Košice 2013 - Prispevek o pekarni

Košice 2013 - Evropska prestolnica kulture: Prispevek o mariborski Pekarni



celoten link: http://www.kosice2013.sk/tv13

Obnova mariborske Pekarne se draži - Siol.net, 01.03.2011

Mariborski mestni svet o obnovi Pekarni in knjižnice

Obnova mariborske Pekarne se draži

Maribor - Mariborski mestni svet je na včerajšnji seji potrdil novelacijo investicijskega programa za kulturni center Pekarna, ki so ga začeli prenavljati junija lani.

---

Seja mestnega sveta Maribor, na kateri so obravnavali poročilo o obnovi Pekarne

Po novem bo prva faza obnove, ki zajema preoblikovanje upravne stavbe v mladinski hotel, dražja za 19 odstotkov.

Sprva je bila ocenjena vrednost projekta 1,59 milijona evrov, po najnovejši podražitvi pa se je ta vsota povečala za približno 300.000 evrov.

Direktor občinskega urada za kulturo in mladino Aleš Novak je pojasnil, da je podražitev posledica prenizko predvidene cene notranje opreme in informacijsko-tehnološke opreme ob načrtovanju.

Potrebno je bilo ponovno prevrednotenje opreme

"Investitor, ki je izvedel postopek javnega naročila v septembru 2010, na podlagi ocenjenih vrednosti iz projektne dokumentacije ni mogel uspešno zaključiti postopka, saj so bile najnižje ponudbe, ki so prispele na natečaj, toliko višje, da se ni moglo izbrati nobenega ponudnika. To je terjalo od investitorja, da je ponovno prevrednotil ocenjeno vrednost te opreme," je pojasnil.

Poudaril je, da to ne bo bistveno vplivalo na časovno izvedbo projekta. Včeraj je bil uspešno opravljen tehnični pregled objekta in ocenjujejo, da bo ureditev mladinskega hotela zaključena junija.

Stavba Pekarne, katere obnova bo dražja, kot so predvideli

Vrednost obnove višja za 300 tisoč evrov

Po novem bo prva faza obnove, ki zajema preoblikovanje upravne stavbe v mladinski hotel, dražja za 19 odstotkov.

Sprva je bila ocenjena vrednost projekta 1,59 milijona evrov, po najnovejši podražitvi pa se je ta vsota povečala za približno 300.000 evrov.

Direktor občinskega urada za kulturo in mladino Aleš Novak je pojasnil, da je podražitev posledica prenizko predvidene cene notranje opreme in informacijsko-tehnološke opreme ob načrtovanju.

Dražja obnova naj ne bi vplivala na hitrost izvedbe

"Investitor, ki je izvedel postopek javnega naročila v septembru 2010, na podlagi ocenjenih vrednosti iz projektne dokumentacije ni mogel uspešno zaključiti postopka, saj so bile najnižje ponudbe, ki so prispele na natečaj, toliko višje, da se ni moglo izbrati nobenega ponudnika. To je terjalo od investitorja, da je ponovno prevrednotil ocenjeno vrednost te opreme," je pojasnil.

Poudaril je, da to ne bo bistveno vplivalo na časovno izvedbo projekta. Včeraj je bil uspešno opravljen tehnični pregled objekta in ocenjujejo, da bo ureditev mladinskega hotela zaključena junija.

Obnova bo potekala v štirih fazah

Investicijski program za kulturni center Pekarna, ki ga bodo postavljali v štirih fazah, je mestni svet sprejel novembra 2009. Lani poleti so pričeli s prvo fazo obnove, ki zajema upravno stavbo nekdanjega vojaškega objekta, ki pa je v zadnjih letih služil kot središče alternativne kulture.

Upravno zgradbo bodo v skladu z načrti povišali za drugo nadstropje in mansardo, v njej uredili mladinski hotel ter rezidenčni center in različne enote za izvajanje programov s področja kulture in mladinskega dela. V obnovljeni upravni zgradbi bo imel prostore tudi Mladinski kulturni center (MKC) Maribor kot upravitelj kulturnega centra Pekarna.

Mariborska knjižnica na Rotovžu, ki je potrebna obnove

Svetniki tudi o prenovi mariborske knjižnice

Na dnevnem redu včerajšnje seje mestnega sveta je bila tudi obravnava investicijskega programa za prenovo Mariborske knjižnice in ureditev Rotovškega trga, a so to točko prestavili na prihodnjo sejo. Kot je pojasnil župan Franc Kangler, so se za to odločili, ker je potrebno ponovno preveriti projekt in ga uskladiti z javnim natečajem.

Projekt se je namreč skozi postopek močno podražil. Medtem ko se je prenovo sprva ocenjevalo na 16 milijonov evrov, naj bi po novem stala najmanj 24 milijonov. Po besedah podžupana Tomaža Kanclerja je vrednost projekta nujno treba znižati pod 20 milijonov evrov, zato tudi še ne more govoriti o terminskem planu njegove izvedbe.

STA

Foto: STA

Tito padel pod Nigradovim bagrom - Večer, 09.03.2011

Tito padel pod Nigradovim bagrom

Zrušitev in prestavitev spomenika Josipa Broza - Tita izpred vhoda v Pekarno precej razburila ustvarjalce in uporabnike alternativne kulturne produkcije

Borut Wenzel

Spomenik Josipa Broza - Tita so podrli delavci Nigrada, ki so asfaltirali parkirišče pri vhodu v Pekarno.

Pred kratkim smo na teh straneh pisali o novem videzu spomenika Josipa Broza - Tita pri vhodu v Pekarno, ko so ga pekarnarji polili s srebrno barvo, "ker se tudi politične barve spreminjajo". V minulih dneh pa so spomenik maršala med asfaltiranjem parkirišča podrli delavci Nigrada, kar je precej razburilo uporabnike Pekarne, čeprav so ga nato ponovno postavili in zdaj stoji "skrit" pod drevesom zraven parkirišča. "Ni prvič, da je v Pekarni navaden delavec rušil kulturno dediščino brez prisotnosti strokovnjakov. V Klubu MC so tako porušili znameniti dimnik, in čeprav so nam obljubili njegovo rekonstrukcijo, bomo na koncu, ob zaključku prenove celotne Pekarne, v najboljšem primeru potešeni le s provizorično maketo," se jezi Ramiz Derlić, vodja Kluba MC in kulturnega društva MC IndiJanez, ki se zelo boji morebitnih posegov tudi v znamenito peč, ki je bistvo celotne Pekarne. Zato opozarja javnost in ostale projektante, da mora ta ostati nedotaknjena.

Nina Arsenovič, direktorica MKC, ki je z mariborsko občino investitor prenove upravne stavbe Pekarne, nam odgovora, kaj bo s Titom in kje bo stal, ni znala podati, čeprav je lega kipa jasno vrisana v projektu prenovljene Pekarne. Tudi na mariborski občini nam konkretnega odgovora niso dali. "V zvezi s prestavitvijo spomenika Josipa Broza - Tita smo obveščeni le posredno. Investitor v zvezi s tem na Mestno občino Maribor ni naslovil nikakršnih vprašanj in vam v tem trenutku še ne moremo odgovoriti na vprašanje. Projekt prenove KC Pekarna pa predvideva, da se spomenik ohrani znotraj Pekarne," je sporočila Tatjana Štelcer, pristojna za odnose z javnostmi iz kabineta župana.

Na Facebooku je bila medtem že ustvarjena stran oboževalcev Vrnite Tita v Pekarno.

Zanimivo ob tem je, da je izvajalec obnove upravne stavbe Konstruktor VGR, Nigrad pa naj bi zgradil parkirišče na željo občine, nas je opozoril Borut Wenzel, strokovni sodelavec Pekarne - Magdalenske mreže. Kako so lahko podrli spomenik, smo vprašali tudi Nigrad, a nam od tam odgovorov še niso poslali.

IZZA IMENI (23.2.2011) vs LAIBACH KUNST PERSPECTIVES 1980-2011, Facebook, 24.02.2011

IZZA IMENI (23.2.2011) vs LAIBACH KUNST PERSPECTIVES 1980-2011 (24.2.2011)
Matej Modrinjak Facebook

Da si olajšam argumentiranje in utemeljevanje na primerih "iz glave", bom postavil na tehtnico dva dogodka, ki sta ugledala luč javnosti Maribora v tem tednu. otvoritev skupinske razstave IZZA IMENI in otvoritev LAIBACH KUNST PERSPEKTIVE 1980 - 2011.


Ad-hock koncept ki ga je skoordinirala Nataša Berk se lahko popolnoma legitimno postavi ob bok retrospektivni razstavi ustvarjalcev LAIBACH. Mnogoterost izraznih tehnik, kvaliteta posameznih objektov, bizarnost posameznih objektov, zaznamo na obeh postavitvah. Odleglo mi je, ko sem se sprehodil skozi ogromne prostore in sprevidel, da LAIBACH ni bog, odleglo mi je ko sem se zdrenjal skozi ulico in sprevidel da nisem jaz v bedu, temveč da Beda je. Mogoče bi od retrospektive mojih idolov pričakoval še več. Mogoče bi od ustvarjalcev v Mariboru lahko pričakoval več. Mogoče si Maribor v tem trenutku še ne zasluži več, saj še ni 2012. Mogoče se najboljše špara za konec. Če je to začetek, z veseljem pričakujem nadaljevanje!


Presenetili so me identični detajli: performativno zaključevanje razstave, merchandize, otvoritev, pogostitev. Z nekaj razlikami - IZZA IMENI ima 30 umetnikov, retrospektiva LAIBACH nima nobenega. IZZA IMENI nima nobenega budgeta, LAIBACH ima enega. Na otvoritvi v UGM se je za kulturo lobiralo, na Koroški se je o kulturi bediralo.


v UGM ena usta ki kričijo: "v bedo se poglabljamo!", vsa dela v en glas, z istimi besedami. na Koroški mnogo ust kriči:"v bedo se poglabljamo!" vsako delo iz svojega zornega kota, vsak po svoje utemeljuje pozicijo v kateri obstaja.

Seveda prevagajo LAIBACH - ki ponovno dokažejo, da individualno nima mesta v družbi in da je družba dovzetna za eno, enostavno in ne mnogotero.


Kakor bi prezrcalil dogodka - če bi se zvrstila v obratnem vrstnem redu, bi se celo lahko zalotil, kako obtožim Natašo Berk posnemanja... Sam dogodek otvoritve je bil tako na Koroški, kot v umentostni galeriji izpeljan glamurozno. Prostori napolnjeni z obiskovalci, lačnimi kulturnega naboja, so zapolnili kapacitete za skupinsko uživanje v javni prireditvi. Gospe ki so nagovarjale zbrane, izgovarjale so besede ki nimajo nikakršne teže, so brez pomena. Samopromocijski performanci so ljudi prikovali na svoja mesta, kar mi je omogočilo da sem si nemoteno ogledal razstavljena dela.

Če se odpraviš na razstavo v UGM in te razstavljeno zabedira, lahko svoje občutke izbalansiraš z ogledom razstave na Koroški 18. Kar velja seveda tudi v obratni smeri.

Tresk II – »koncert je le vrh ledene gore«, Sigic.si 04.03.2011

Tresk II – »koncert je le vrh ledene gore«

Dušan Mijanović

Jaka Berger, Mladen Patajac, Luka Zagoričnik, Matjaž Manček, Andrej Jevšek in Gregor Kosi (foto: Odzven)

Včeraj, 3. 3., je Center urbane kulture Kino Šiška v soorganizaciji z Radiem Študent gostil festival Tresk II, ki že drugo leto predstavlja, obravnava, združuje in povezuje domačo založniško dejavnost, založbe, avtorje, izvajalce, koncertna prizorišča in producente. Na Sejmišču so se predstavile domače in tuje založbe Kapa, Raj, Celinka, On Parole, Sanje, Moonlee, Trivia, Slušaj najglasnije, CPZ, Dallas, Druga godba, God Bless This Mess, Multi Records, Eat This Production, Buba, Beton Records, Panda Banda, ZKP RTV SLO, Nika in ZARŠ.

Debato za okroglo mizo z naslovom »Kaj ogroža razvoj koncertnih prizorišč pri nas?« je vodil glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik. Z namenom, da predstavijo svoje delovanje na polju organiziranja koncertov, so se zbrali kulturni delavci Matjaž Manček (Kino Šiška), Mladen Patajac (Simple Events), Jaka Berger (novomeški Sokolski dom), Andrej Sevšek (K.A.P.A. oziroma Gala Hala) in Gregor Kosi (mariborska Pekarna). Nekateri organizirajo masovne, drugi srednje ter tretji male koncerte. Udeleženci so ugotovili, da je v Sloveniji premalo koncertnih dogodkov, tisti, do katerih pa vendarle pride, so skoncentrirani na termin dveh mesecev v pozni pomladi in na začetku poletja. Ugotovili so, da je problem prevelika zgoščenost dogodkov v Ljubljani, medtem ko je na periferiji koncertov precej manj.

Sejmišče s ponudbo cedejk, vinilk, majic in drugih obglasbenih vsebin (foto: Odzven)Naloga organizatorjev z obrobja je, da poskušajo v lokalne klube zvabiti obiskovalce iz Ljubljane, kot je to v 90. letih počel alternativni klub MKNŽ v Ilirski Bistrici. Organizatorji so izpostavili pomen medijev: štejeta tako promocija kot recenzija koncerta, kajti medijski odziv je pomemben dejavnik pri pridobivanju sredstev, kar velja še zlasti za samonikla glasbena prizorišča. V razpravi so se dotaknili tudi malomarnosti študentskih organizacij, ki promovirajo ene in iste skupine ter pozabljajo na svoje poslanstvo vzgoje in izobraževanja. Tovrstno odgovornost zato vse bolj prevzemajo lokalni mladinski klubi. Četudi so se sodeluječi v debati na koncu strinjali, da se vsi na svoj način ukvarjajo s širitvijo koncertne ponudbe zaradi ljudi, se je vendarle čutilo, da se pogovarjata dva različna svetova, saj so za mizo sedeči kot zglede, ki naj osvetlijo določen s koncerti povezan pojav, dajali tako neprimerljiva glasbenika, kot sta eksperimentalni japonski tolkalec Seijiro Murayama in slovenski kitarist Gušti. Vsi pa so se zedinili, da je za glasbenike in koncertne organizatorje Združenje SAZAS odprta rana. Če bi namreč vedeli, da bo šel denar v prave roke, bi prispevek plačevali tudi mali klubi.

Glasbeni del programa je v popoldanskem času odprl elektronski improvizator Nova deViator, po razpravi pa so se obiskovalcem predstavili Zircus, Deca debilane, Incurabili, Čompe in Errorist.

Danes, 4. 3., se bo dogajanje na Tresku nadaljevalo. Na Sejmišču festivala bodo obiskovalci spet imeli priložnost brskati po ponudbi zgoraj omenjenih založb, tema tokratne debate pa bo »Inovativne oblike založništva: Izhod v sili ali ...?«, ki bo potekala pod vodstvom Marka Godnjavca – Jizaha, sodelavca glasbene redakcije Radia Študent. V koncertnem delu bodo nastopili Amper-O-Mat, Zmajev rep, Grrizli Madams, Malik, Noctiferia ter DJ Borka.

Pomladni ciklus predavanj Zofijinih ljubimcev - Večer, 02.03.2011

Pomladni ciklus predavanj Zofijinih ljubimcev

V okviru pomladnega ciklusa predavanj Društva za razvoj humanistike Zofijini ljubimci bo v sodelovanju s Kulturnim inkubatorjem MKC Maribor in s Pekarno Magdalenske mreže ob četrtkih med 3. marcem in 25. majem izvedena vrsta izobraževalnih predavanj. Izhodišče tokratnega ciklusa predavanj je zavedanje, da sta znanstveni področji naravoslovja in družboslovja prek svojih specializacij postali preveč ločeni, s predavanji in razpravo pa se želijo organizatorji pridružiti prizadevanjem za vzpostavitev novih mostov med tema dvema področjema. Ta četrtek, 3. marca, ob 18. uri bo tako v dvorani Gustaf potekalo prvo predavanje z naslovom Etične, pravne in družbene razsežnosti naprednih tehnologij. Predaval bo Toni Pustovrh, mladi raziskovalec in doktorski študent v Centru za preučevanje znanosti pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Jasmina Završnik

MARŠ napoveduje koncert zasedbe A.M.T. in ZircuS - Večer, 01.03.2011

MARŠ napoveduje koncert zasedbe A.M.T. in ZircuS

V okviru cikla Marš klub najavlja bosta v sredo, 2. marca, v dvorani Gustaf v Pekarni Magdalenske mreže nastopili skupini A.M.T in ZircuS. A.M.T. je nemški avantgardni elektrorap duo z eksplozivnimi sporočili, polnimi akutne politične ostrine, medtem ko so ZircuS domača sedemčlanska elektro/rock/tribal zasedba, ki deluje od leta 2004. Njihova glasba je glasna, na trenutke mistična, hitro spreminjajoči se zvoki z vizualnimi projekcijami pa ustvarijo edinstveno zmes virtualnega in realnega sveta.

Igor Selan