Sladke sanje v Pekarni
Mlada modna oblikovalka Maša Gračanić, ki je diplomirala na Accademii di belle arti v Benetkah, v Pekarni skupaj z mladim režiserjem Urošem Nikolićem pripravlja modno-teatralni performans, s katerim bo svojo kolekcijo oblek predstavila na nekoliko bolj inovativen način, kot smo vajeni. Kolekcija bo namreč umeščena v zanimivo zgodbo, skozi njo pa se bodo prepletale različne umetnosti - poleg mode še ples, igra in glasba.
Performans, ki so ga ustvarjalci poimenovali Sladke sanje, bo v petek, 27. marca, ob 21. uri v dvorani Gustaf.
četrtek, marec 26, 2009
ponedeljek, marec 23, 2009
Vojna in mir - Večer, 21.03.2009
Vojna in mir
"Pesem Kovači smo in naša sila je med grmenjem orožja zadonela po vrhovih Menine. Neverjetno, kako močan dejavnik je pesem v boju. Dvigne duha, ga napolni z novim nabojem in ta se prenaša tudi na telesno vzdržljivost. Človek postane enostavno močnejši. Da, pesem deluje na ljudi v spopadu kakor nevidna odrešujoča sila. Tudi v tem spopadu na Menini je petje delovalo magično, kajti ni bilo naročeno, zgodilo se je spontano in zato je bilo tako učinkovito..." (Franc Sever - Franta: Past na Menini planini, 2005)
Dve odporniški izročili ponovno navdihujeta: partizanski boj in študentsko gibanje. Pred kratkim so nekatere mladinske nevladne organizacije ustanovile novo fundacijo in jo poimenovale Pohorski bataljon. Verjetno je boter Marko Brecelj, WC direktor Društva prijateljev zmernega napredka, ki že dolgo izpričuje spoštovanje do te vojaške formacije (performans in pesem Antonu in Pohorskemu bataljonu iz 1999). Tudi sama nisem ravnodušna (ne le zato, ker živim na Šarhovi ulici), vendar me taki dobesedni prevzemi navdajajo z nelagodjem. Doživljam jih kot postrojevanje civilistov. V Ljubljani so se postrojile tudi izobraženke mlajše generacije, ki rade prepevajo partizanske pesmi v zboru Kombinat.
Jasno, nobeno združevanje mladinskih organizacij ne more biti nepolitično in tudi petje partizanskih pesmi leta 2009 je stališče in ne le prostočasni krožek. Identifikacija s partizanskim bojem omenjenim kolektivom zagotovo vliva korajžo. So pa partizanska ikonografija in napevi danes tudi dodobra udomačeni. Nekako tako kot kmetiški prizori na Gasparijevih razglednicah. Pop idila za mirnodobna čutila. Šla sem poslušat protifašistične pesmi, ki nam jih te dni pojejo dekleta v zboru Carmina Slovenica. Kako torej pojemo odporniške pesmi med blaginjo? Umetelno in v rokavicah. Tako kot garda Slovenske vojske rokuje z orožjem. Kar smo lahko primerjali na licu mesta, saj je večer zborovske glasbe prebodlo cirkuško ekserciranje gardistov z ekshibicijskim orožjem. Zdaj, "ko brez pušk in bajonetov prosta nam je pot," jih torej Slovenci kremeniti mečemo v zrak in vznak kot dobro naoljen stroj. Ki ne ubija, pač pa jemlje sapo. ("Ja, sej neki pa morjo delat, kaj pa čjo, če je mir," je kot vedno razumevajoča moja mama.) Kakšen simbolni krogotok je s tem vzpostavila kostumirana revija Na juriš in the mood!, lahko sklenete sami.
"Je čas vojne in je čas miru." Slednjega delimo na delovni in prosti čas. Ko delamo, delamo, ko se igramo, se igramo. "Medtem ko si postajata delo in zabava po strukturi vse bolj podobna, ju z nevidno demarkacijsko črto obenem vse strože ločujejo," piše Adorno že leta 1945. Nesvobodni smo, ker smo atomizirani. Razparcelirani. Vsake toliko se zalotim, kako ubogljivo sortiram svoje delo. Kako sem se naučila uporabljati izraze, kot so vizualna ali intermedijska umetnost, čeprav sem se izobrazila na šoli za likovno umetnost, ki je bila nekoč upodabljajoča. Če želim svoje delo javno priglasiti, ga moram znati razkosati, kose pravilno poimenovati, zapakirati in odložiti v pravi predal. Čeprav ga sama v resnici dojemam celostno. Pa ne le delo. Težko ločim med "kreacijo in rekreacijo", kot bi rekel Bob Black. Borim se proti postrojevanju, zavzemam se za brezšivnost življenja.
Država ima kratko, a vsenavzočo pamet: ljudi zna obravnavati celostno le administrativno. Išče se univerzalni instrument, recimo enotna matična (še raje davčna) številka. Do osebnega čipa nas loči le še korak. Celostnost se nam vsiljuje kot poenostavitev naših življenjskih transakcij, kot t. i. "one-stop shop" od zibelke do groba, in le tepec bi se upiral tako napredni birokraciji. Ko pa zbolimo, smo najbližje celostni obravnavi pri zdravniku za splošnosti. Ker slednje ne obstajajo, s svojimi simptomi krenemo na transverzalo po specialističnih ordinacijah in prav lahko se nam pripeti, da bomo predčasno raztelešeni. In kot da "za nas več izbire druge ni", nas na koncu hodnika čakajo ponudniki starožitnih in novodobnih storitev s področja duhovnosti, ki bi nam radi pomagali zapolniti to neugodno vrzel. Ne, hvala!
Te dni se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru izteka privlačna razstava o študentskem gibanju z dokumenti iz Pariza in Ljubljane. Zajema množično in organizirano obdobje 1968-72, sama pa bi raje opozorila na protestno komemoracijo v spomin ubitim članom nemške Frakcije Rdečih brigad, ki jo je 24. oktobra 1977 v parku Zvezda izvedel Jure Detela s tovariši. Za akcijo so se odločili, ker je "slovenski dnevni tisk spočetka pisal o teh umorih in o problemih nemškega anarhizma v skrajno ciničnem kavbojskem slogu, ki je silil na kozlanje". Na transparent, zlepljen s selotejpom Aero iz petih plakatov z napisom Škuc, je s tušem napisal: V SPOMIN UBITI ŠESTERICI RAF. Jaša Zlobec je prižgal šest sveč, po desetih minutah pa so se razšli. Tega zimproviziranega izdelka danes seveda ne hrani noben muzej, obstaja pa policijsko potrdilo o zasegu. Detela ga pikolovsko prepiše v knjigo Pod strašnimi očmi pontonskih mostov, eno najsrhljivejših v slovenskem jeziku. Šiv med doslednostjo in paranojo je popustil.
Kljubovanje razparceliranju življenja je vsekakor odmik od profesionalnosti. Surovost in nujnost pesmi v boju je primerljiva s surovostjo in nujnostjo Detelove civilne akcije. So trenutki, ko nevzdržnost položaja povozi vsa pravila. Nikakor ne hlepim po takih preizkušnjah, skušam se le orientirati v času in prostoru. Vidim nas, kako se umetelno in v rokavicah igramo v peskovniku, to je vse.
"Pesem Kovači smo in naša sila je med grmenjem orožja zadonela po vrhovih Menine. Neverjetno, kako močan dejavnik je pesem v boju. Dvigne duha, ga napolni z novim nabojem in ta se prenaša tudi na telesno vzdržljivost. Človek postane enostavno močnejši. Da, pesem deluje na ljudi v spopadu kakor nevidna odrešujoča sila. Tudi v tem spopadu na Menini je petje delovalo magično, kajti ni bilo naročeno, zgodilo se je spontano in zato je bilo tako učinkovito..." (Franc Sever - Franta: Past na Menini planini, 2005)
Dve odporniški izročili ponovno navdihujeta: partizanski boj in študentsko gibanje. Pred kratkim so nekatere mladinske nevladne organizacije ustanovile novo fundacijo in jo poimenovale Pohorski bataljon. Verjetno je boter Marko Brecelj, WC direktor Društva prijateljev zmernega napredka, ki že dolgo izpričuje spoštovanje do te vojaške formacije (performans in pesem Antonu in Pohorskemu bataljonu iz 1999). Tudi sama nisem ravnodušna (ne le zato, ker živim na Šarhovi ulici), vendar me taki dobesedni prevzemi navdajajo z nelagodjem. Doživljam jih kot postrojevanje civilistov. V Ljubljani so se postrojile tudi izobraženke mlajše generacije, ki rade prepevajo partizanske pesmi v zboru Kombinat.
Jasno, nobeno združevanje mladinskih organizacij ne more biti nepolitično in tudi petje partizanskih pesmi leta 2009 je stališče in ne le prostočasni krožek. Identifikacija s partizanskim bojem omenjenim kolektivom zagotovo vliva korajžo. So pa partizanska ikonografija in napevi danes tudi dodobra udomačeni. Nekako tako kot kmetiški prizori na Gasparijevih razglednicah. Pop idila za mirnodobna čutila. Šla sem poslušat protifašistične pesmi, ki nam jih te dni pojejo dekleta v zboru Carmina Slovenica. Kako torej pojemo odporniške pesmi med blaginjo? Umetelno in v rokavicah. Tako kot garda Slovenske vojske rokuje z orožjem. Kar smo lahko primerjali na licu mesta, saj je večer zborovske glasbe prebodlo cirkuško ekserciranje gardistov z ekshibicijskim orožjem. Zdaj, "ko brez pušk in bajonetov prosta nam je pot," jih torej Slovenci kremeniti mečemo v zrak in vznak kot dobro naoljen stroj. Ki ne ubija, pač pa jemlje sapo. ("Ja, sej neki pa morjo delat, kaj pa čjo, če je mir," je kot vedno razumevajoča moja mama.) Kakšen simbolni krogotok je s tem vzpostavila kostumirana revija Na juriš in the mood!, lahko sklenete sami.
"Je čas vojne in je čas miru." Slednjega delimo na delovni in prosti čas. Ko delamo, delamo, ko se igramo, se igramo. "Medtem ko si postajata delo in zabava po strukturi vse bolj podobna, ju z nevidno demarkacijsko črto obenem vse strože ločujejo," piše Adorno že leta 1945. Nesvobodni smo, ker smo atomizirani. Razparcelirani. Vsake toliko se zalotim, kako ubogljivo sortiram svoje delo. Kako sem se naučila uporabljati izraze, kot so vizualna ali intermedijska umetnost, čeprav sem se izobrazila na šoli za likovno umetnost, ki je bila nekoč upodabljajoča. Če želim svoje delo javno priglasiti, ga moram znati razkosati, kose pravilno poimenovati, zapakirati in odložiti v pravi predal. Čeprav ga sama v resnici dojemam celostno. Pa ne le delo. Težko ločim med "kreacijo in rekreacijo", kot bi rekel Bob Black. Borim se proti postrojevanju, zavzemam se za brezšivnost življenja.
Država ima kratko, a vsenavzočo pamet: ljudi zna obravnavati celostno le administrativno. Išče se univerzalni instrument, recimo enotna matična (še raje davčna) številka. Do osebnega čipa nas loči le še korak. Celostnost se nam vsiljuje kot poenostavitev naših življenjskih transakcij, kot t. i. "one-stop shop" od zibelke do groba, in le tepec bi se upiral tako napredni birokraciji. Ko pa zbolimo, smo najbližje celostni obravnavi pri zdravniku za splošnosti. Ker slednje ne obstajajo, s svojimi simptomi krenemo na transverzalo po specialističnih ordinacijah in prav lahko se nam pripeti, da bomo predčasno raztelešeni. In kot da "za nas več izbire druge ni", nas na koncu hodnika čakajo ponudniki starožitnih in novodobnih storitev s področja duhovnosti, ki bi nam radi pomagali zapolniti to neugodno vrzel. Ne, hvala!
Te dni se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru izteka privlačna razstava o študentskem gibanju z dokumenti iz Pariza in Ljubljane. Zajema množično in organizirano obdobje 1968-72, sama pa bi raje opozorila na protestno komemoracijo v spomin ubitim članom nemške Frakcije Rdečih brigad, ki jo je 24. oktobra 1977 v parku Zvezda izvedel Jure Detela s tovariši. Za akcijo so se odločili, ker je "slovenski dnevni tisk spočetka pisal o teh umorih in o problemih nemškega anarhizma v skrajno ciničnem kavbojskem slogu, ki je silil na kozlanje". Na transparent, zlepljen s selotejpom Aero iz petih plakatov z napisom Škuc, je s tušem napisal: V SPOMIN UBITI ŠESTERICI RAF. Jaša Zlobec je prižgal šest sveč, po desetih minutah pa so se razšli. Tega zimproviziranega izdelka danes seveda ne hrani noben muzej, obstaja pa policijsko potrdilo o zasegu. Detela ga pikolovsko prepiše v knjigo Pod strašnimi očmi pontonskih mostov, eno najsrhljivejših v slovenskem jeziku. Šiv med doslednostjo in paranojo je popustil.
Kljubovanje razparceliranju življenja je vsekakor odmik od profesionalnosti. Surovost in nujnost pesmi v boju je primerljiva s surovostjo in nujnostjo Detelove civilne akcije. So trenutki, ko nevzdržnost položaja povozi vsa pravila. Nikakor ne hlepim po takih preizkušnjah, skušam se le orientirati v času in prostoru. Vidim nas, kako se umetelno in v rokavicah igramo v peskovniku, to je vse.
ALENKA PIRMAN
sobota, marec 21, 2009
Kreativni prostovoljci - Mladina 13.3.2009
. . .
Kreativni prostovoljci - Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka pripravlja natečaj Ustavi se! Potrebujem te!, s katerim išče izvirne slogane o izkušnjah ali pomenu prostovoljskega delovanja. Najzanimivejše bodo simbolično nagradili in jih uporabili ob praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih med 20. in 24. aprilom. Predloge sprejemajo do 27. marca, več informacij pa najdete na spletni strani www.infopeka.org.
. . .
Kreativni prostovoljci - Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka pripravlja natečaj Ustavi se! Potrebujem te!, s katerim išče izvirne slogane o izkušnjah ali pomenu prostovoljskega delovanja. Najzanimivejše bodo simbolično nagradili in jih uporabili ob praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih med 20. in 24. aprilom. Predloge sprejemajo do 27. marca, več informacij pa najdete na spletni strani www.infopeka.org.
. . .
torek, marec 17, 2009
Nove družbene konceptualizacije - Večer 17.03.2009
Nove družbene konceptualizacije
Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci jutri ob 19. uri v dvorani Gustaf organizira predavanje in pogovor Za nove družbene konceptualizacije in njim pripadajoče nove pojme, ki ga bo vodil Jože Kos Grabar. V sklopu projekta, posvečenega obletnici Pariške komune, bo avtor predstavil namen in vlogo družbenih konceptualizacij ter pomensko analiziral izbrane ključne pojme, ki so temeljni gradniki danes prevladujočih konceptualizacij v Sloveniji, Evropi in po svetu, ter predlagal njihove alternative.
Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci jutri ob 19. uri v dvorani Gustaf organizira predavanje in pogovor Za nove družbene konceptualizacije in njim pripadajoče nove pojme, ki ga bo vodil Jože Kos Grabar. V sklopu projekta, posvečenega obletnici Pariške komune, bo avtor predstavil namen in vlogo družbenih konceptualizacij ter pomensko analiziral izbrane ključne pojme, ki so temeljni gradniki danes prevladujočih konceptualizacij v Sloveniji, Evropi in po svetu, ter predlagal njihove alternative.
Kdo gospodari z mariborskim denarjem - Večer, 14.03.2009
Kdo gospodari z mariborskim denarjem
Polovico vodilnih mest v občinskih uradih so po reorganizaciji zasedli novi ljudje, direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner zatrjuje, da so za delo dovolj usposobljeni
Po letu dni, odkar so v Mestni občini Maribor izpeljali reorganizacijo mestne uprave, direktorica uprave Milica Simonič Steiner ocenjuje, da se že kažejo prvi pozitivni učinki. "Bo pa treba še kakšno stvar prilagoditi, kot je denimo okrepitev projektne pisarne. Lani smo ogromno delali na evropskih projektih. Opazili smo, da bo treba to službo še okrepiti, saj so nekateri zaposleni že preveč zasedeni." Prav to, vzpostavitev službe, ki bo skrbela za črpanje evropskih sredstev, je bila ena pomembnih nalog, ki jih je direktorici ob imenovanju naložil župan Franc Kangler.
"To je res. Do reorganizacije ni bilo nobene službe, ki bi se ukvarjala izključno s tem, ampak je bilo to razdrobljeno v posameznih oddelkih. S to službo smo veliko naredili, najbolj smo veseli, da nam je uspelo dobiti sredstva za obnovo Lutkovnega gledališča, da nam je uspelo obnoviti Karanteno in Naskov dvorec. Veliko delamo na tem, poskušali bomo pridobiti še več," je dodala Simonič Steinerjeva. Opažajo, da bi bilo treba okrepiti še sektor za urejanje prostora, ki pripravlja veliko prostorskih aktov in občinski podrobni program, poleg tega pripravlja akte tudi na pobude investitorjev.
Predvsem nadomestne zaposlitve?
Z izvedbo reorganizacije po besedah direktorice občina ni imela nobenih dodatnih stroškov. Doslej zaposlene v občini so s pripadajočo opremo zgolj premestili v druge pisarne. Kako pa je s stroški zaradi novih zaposlitev? "Ob novi zaposlitvi se res povečajo sredstva za plačo, ki novozaposlenemu v skladu z zakonom pripada. Natančne številke trenutno nimam, moram pa poudariti, da smo na novo zaposlovali predvsem v primerih, ko je kdo dal odpoved ali se upokojil," je povedala Simonič Steinerjeva. Skupaj z medobčinskim inšpektoratom je v mestni upravi trenutno 266 zaposlenih. Tudi tega, kako se je spreminjalo število zaposlenih v zadnjih letih, direktorica natančno ni vedela, zgolj, da je bilo ves čas na občini okoli 250 zaposlenih.
In po kakšnem ključu je župan postavil vodilne v posameznih uradih? "Tisti, ki so bili že prej zaposleni v občini, so bili na nova delovna mesta imenovani bodisi s sklepom in/ali novo pogodbo, novozaposleni pa so bili izbrani z javnimi natečaji," odgovarja direktorica uprave. Pri imenovanjih nekaterih so se v javnosti pojavili tudi določeni dvomi o njihovi kompetentnosti. V športnih krogih so se na primer spraševali, ali se direktor urada za šport Gregor Žmak, ki je bil pred tem inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, dovolj spozna na področje športa. "Mislim, da so bile polemike ob njegovem imenovanju neutemeljene. V dobrih treh mesecih se je zelo izkazal. Področje, ki je zelo obsežno in tudi zahtevno, je vzel zelo resno. Direktor in celoten urad morajo skrbeti za športne organizacije in pa na drugi strani tudi za velike investicije," je Žmaka "ubranila" direktorica uprave.
Iz ministrstva za kmetijstvo v urad za kulturo
Med novimi obrazi v občinski upravi je tudi Nina Bulatovič, ki kot višja svetovalka po županovem pooblastilu vodi urad za kulturo in mladino. Pred tem je bila zaposlena na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tja je prišla v času ministrovanja Francija Buta (SLS). S pooblastilom vodi mestno redarsko službo Danijel Železnjak. Univerzitetno diplomirana ekonomistka Marija Kaučič je bila še pred upokojitvijo prejšnjega vodje oddelka za finance izbrana na mesto pomočnice, nato pa je bila lani, ob reorganizaciji, imenovana za direktorico urada za finance in proračun. "Njena strokovna referenca je predvsem predhodno večletno delo v občinski upravi ene od okoliških občin. Se pravi, da dobro pozna delo občin. Občinske finance so nekaj povsem drugega kot finance v gospodarstvu. Prehod iz enega v drugi sistem je težak, na razgovorih s kandidati, med katerimi jih je večina prihajala iz gospodarstva, se je denimo pokazalo, da ne vedo, kaj pomeni proračun oziroma njegovo izvajanje," je pojasnila Simonič Steinerjeva. Izvedeli smo, da je okoliška občina, o kateri govori direktorica, občina Duplek.
Županu odlok o organizaciji in delovnem področju mestne občine Maribor omogoča tudi, da v kabinetu zaposluje ljudi, katerih mandat je vezan na njegovega, a tega župan po besedah Simonič Steinerjeve še ni uveljavil. Kabinet vodi Duška Jurenec, ki je bila do imenovanja pred slabima dvema letoma sekretarka avtošole AMD Tam Maribor. V kabinet je bila po reorganizaciji razporejena tudi služba mestnega sveta, ki jo vodi Aleš Škof. Tudi on ima korenine v Dupleku, leta 2006 pa je bil izvoljen za namestnika predsednika občinske volilne komisije občine Duplek. Preostali direktorji uradov oziroma vodje služb so bili že vseskozi zaposleni v občini, kar je razvidno tudi iz naše predstavitve organiziranosti mestne uprave v razpredelnici.
"Uprava šepa na nižjih nivojih"
Ne glede na pomisleke javnosti direktorica o svojih sodelavcih pravi, da so na ključnih mestih v občinski upravi pravi ljudje, za svoje delo dovolj usposobljeni: "Direktorji uradov so strokovni. Velikokrat pa uprava šepa na nižjih nivojih. Zaposlenih imamo precej starejših, ki so nekoliko več odsotni zaradi bolniških dopustov in tudi rednih dopustov, saj jim ga pripada večje število. Potem se to pozna tudi pri delu uprave. Kolikor se le da, skušamo zadeve peljati optimalno in hitro, ni pa vse odvisno od direktorjev oziroma mene."
Tistih, s katerimi niso najbolj zadovoljni, se težko rešijo. Postopki so zapleteni in dolgotrajni. Določen, petletni mandat ima samo direktorica uprave, ostali so zaposleni za nedoločen čas. "Na delovnih mestih se tako obdržijo tudi tisti, ki ne delajo dobro, saj je v javni upravi še veliko težje odpustiti delavca kot v gospodarstvu. Zato menim, da bi bilo to dobro nekoliko spremeniti, tudi zato, ker bdimo nad porabo javnega denarja. Zakonodaja sledi principu kontinuitete, kar pomeni, da ob spremembi oblasti ostanejo vsaj direktorji uradov, da delo poteka nemoteno naprej. Ali to tudi v praksi funkcionira, pa je druga stvar," še meni Simonič Steinerjeva.
Polovico vodilnih mest v občinskih uradih so po reorganizaciji zasedli novi ljudje, direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner zatrjuje, da so za delo dovolj usposobljeni
Po letu dni, odkar so v Mestni občini Maribor izpeljali reorganizacijo mestne uprave, direktorica uprave Milica Simonič Steiner ocenjuje, da se že kažejo prvi pozitivni učinki. "Bo pa treba še kakšno stvar prilagoditi, kot je denimo okrepitev projektne pisarne. Lani smo ogromno delali na evropskih projektih. Opazili smo, da bo treba to službo še okrepiti, saj so nekateri zaposleni že preveč zasedeni." Prav to, vzpostavitev službe, ki bo skrbela za črpanje evropskih sredstev, je bila ena pomembnih nalog, ki jih je direktorici ob imenovanju naložil župan Franc Kangler.
"To je res. Do reorganizacije ni bilo nobene službe, ki bi se ukvarjala izključno s tem, ampak je bilo to razdrobljeno v posameznih oddelkih. S to službo smo veliko naredili, najbolj smo veseli, da nam je uspelo dobiti sredstva za obnovo Lutkovnega gledališča, da nam je uspelo obnoviti Karanteno in Naskov dvorec. Veliko delamo na tem, poskušali bomo pridobiti še več," je dodala Simonič Steinerjeva. Opažajo, da bi bilo treba okrepiti še sektor za urejanje prostora, ki pripravlja veliko prostorskih aktov in občinski podrobni program, poleg tega pripravlja akte tudi na pobude investitorjev.
Predvsem nadomestne zaposlitve?
Z izvedbo reorganizacije po besedah direktorice občina ni imela nobenih dodatnih stroškov. Doslej zaposlene v občini so s pripadajočo opremo zgolj premestili v druge pisarne. Kako pa je s stroški zaradi novih zaposlitev? "Ob novi zaposlitvi se res povečajo sredstva za plačo, ki novozaposlenemu v skladu z zakonom pripada. Natančne številke trenutno nimam, moram pa poudariti, da smo na novo zaposlovali predvsem v primerih, ko je kdo dal odpoved ali se upokojil," je povedala Simonič Steinerjeva. Skupaj z medobčinskim inšpektoratom je v mestni upravi trenutno 266 zaposlenih. Tudi tega, kako se je spreminjalo število zaposlenih v zadnjih letih, direktorica natančno ni vedela, zgolj, da je bilo ves čas na občini okoli 250 zaposlenih.
In po kakšnem ključu je župan postavil vodilne v posameznih uradih? "Tisti, ki so bili že prej zaposleni v občini, so bili na nova delovna mesta imenovani bodisi s sklepom in/ali novo pogodbo, novozaposleni pa so bili izbrani z javnimi natečaji," odgovarja direktorica uprave. Pri imenovanjih nekaterih so se v javnosti pojavili tudi določeni dvomi o njihovi kompetentnosti. V športnih krogih so se na primer spraševali, ali se direktor urada za šport Gregor Žmak, ki je bil pred tem inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, dovolj spozna na področje športa. "Mislim, da so bile polemike ob njegovem imenovanju neutemeljene. V dobrih treh mesecih se je zelo izkazal. Področje, ki je zelo obsežno in tudi zahtevno, je vzel zelo resno. Direktor in celoten urad morajo skrbeti za športne organizacije in pa na drugi strani tudi za velike investicije," je Žmaka "ubranila" direktorica uprave.
Iz ministrstva za kmetijstvo v urad za kulturo
Med novimi obrazi v občinski upravi je tudi Nina Bulatovič, ki kot višja svetovalka po županovem pooblastilu vodi urad za kulturo in mladino. Pred tem je bila zaposlena na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tja je prišla v času ministrovanja Francija Buta (SLS). S pooblastilom vodi mestno redarsko službo Danijel Železnjak. Univerzitetno diplomirana ekonomistka Marija Kaučič je bila še pred upokojitvijo prejšnjega vodje oddelka za finance izbrana na mesto pomočnice, nato pa je bila lani, ob reorganizaciji, imenovana za direktorico urada za finance in proračun. "Njena strokovna referenca je predvsem predhodno večletno delo v občinski upravi ene od okoliških občin. Se pravi, da dobro pozna delo občin. Občinske finance so nekaj povsem drugega kot finance v gospodarstvu. Prehod iz enega v drugi sistem je težak, na razgovorih s kandidati, med katerimi jih je večina prihajala iz gospodarstva, se je denimo pokazalo, da ne vedo, kaj pomeni proračun oziroma njegovo izvajanje," je pojasnila Simonič Steinerjeva. Izvedeli smo, da je okoliška občina, o kateri govori direktorica, občina Duplek.
Županu odlok o organizaciji in delovnem področju mestne občine Maribor omogoča tudi, da v kabinetu zaposluje ljudi, katerih mandat je vezan na njegovega, a tega župan po besedah Simonič Steinerjeve še ni uveljavil. Kabinet vodi Duška Jurenec, ki je bila do imenovanja pred slabima dvema letoma sekretarka avtošole AMD Tam Maribor. V kabinet je bila po reorganizaciji razporejena tudi služba mestnega sveta, ki jo vodi Aleš Škof. Tudi on ima korenine v Dupleku, leta 2006 pa je bil izvoljen za namestnika predsednika občinske volilne komisije občine Duplek. Preostali direktorji uradov oziroma vodje služb so bili že vseskozi zaposleni v občini, kar je razvidno tudi iz naše predstavitve organiziranosti mestne uprave v razpredelnici.
"Uprava šepa na nižjih nivojih"
Ne glede na pomisleke javnosti direktorica o svojih sodelavcih pravi, da so na ključnih mestih v občinski upravi pravi ljudje, za svoje delo dovolj usposobljeni: "Direktorji uradov so strokovni. Velikokrat pa uprava šepa na nižjih nivojih. Zaposlenih imamo precej starejših, ki so nekoliko več odsotni zaradi bolniških dopustov in tudi rednih dopustov, saj jim ga pripada večje število. Potem se to pozna tudi pri delu uprave. Kolikor se le da, skušamo zadeve peljati optimalno in hitro, ni pa vse odvisno od direktorjev oziroma mene."
Tistih, s katerimi niso najbolj zadovoljni, se težko rešijo. Postopki so zapleteni in dolgotrajni. Določen, petletni mandat ima samo direktorica uprave, ostali so zaposleni za nedoločen čas. "Na delovnih mestih se tako obdržijo tudi tisti, ki ne delajo dobro, saj je v javni upravi še veliko težje odpustiti delavca kot v gospodarstvu. Zato menim, da bi bilo to dobro nekoliko spremeniti, tudi zato, ker bdimo nad porabo javnega denarja. Zakonodaja sledi principu kontinuitete, kar pomeni, da ob spremembi oblasti ostanejo vsaj direktorji uradov, da delo poteka nemoteno naprej. Ali to tudi v praksi funkcionira, pa je druga stvar," še meni Simonič Steinerjeva.
BRANKA BEZJAK
četrtek, marec 05, 2009
torek, marec 03, 2009
Mladi niso problem, temveč indikator - Večer, 03.03.2009
Mladi niso problem, temveč indikator
Upad politične participacije med mladimi je kazalec splošne apatičnosti do politike
Upad politične participacije med mladimi je kazalec splošne apatičnosti do politike
Sašo Bizjak
Andrej Kirbiš, Miha Andrić, Eva Klemenčič in Mitja Sardoč (od leve) na okrogli mizi o politični participaciji mladih
Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, Zavod za kulturo dialoga (ZIP) in Pekarna so pred dnevi organizirali okroglo mizo o politični participaciji mladih. Potekala je v sklopu serije pogovorov z naslovom Voliti ali ne voliti, ki jih v začetku tega leta po vsej Sloveniji organizira Zavod za kulturo dialoga. Gostje s področja pedagogike in filozofije so z gosti debatirali o svetovnem trendu apatije ljudi do politike. Ta se vedno močneje izraža prav pri mladih, ki do politike in politikov gojijo ciničen in nezaupljiv odnos, kar se odraža predvsem pri nizki volilni udeležbi in nezainteresiranosti do klasične politične participacije.
"Institucionalni vidik moderne politike mladih ne zanima, prihaja pa do razvoja tako imenovane nove politike, ki se izraža v drugih aktivnostih in interesih - pomoč soljudem, ohranjanje narave in kulture... V praksi se ta kaže v povečanju članstva v nevladnih in humanitarnih organizacijah, nastajanju novih interesnih združenj in organizaciji akcij ter projektov, medtem ko članstvo in interes do konvencionalnih strank upadata," razlaga Andrej Kirbiš z mariborske filozofske fakultete, ki politično participacijo mladih vidi prav v različnih oblikah alternativnih pristopov do političnih vprašanj.
Ob tem tradicionalna politična participacija, kot so udeleževanje volitev, delovanje v strankah in druge, trpi za upadom interesa v vseh starostnih skupinah. "Neko splošno apatičnost do politike zaznavamo skorajda povsod po svetu, kar dokazujejo številne študije, opravljene v zadnjem desetletju. Kljub relativno mladi državi, zaradi česar bi bilo logično pričakovati nekoliko višji interes do politike, pa smo se glede zaupanja do političnih državnih institucij v nedavni študiji uvrstili prav na dno lestvice 28 držav," trenutno stanje komentira Eva Klemenčič z ljubljanskega pedagoškega inštituta.
Razlogov za upad politične participacije je veliko, a prav apatičnost mladih kaže na najpomembnejše - izgubo občutka soodločanja in možnosti izražanja svojega glasu skozi kanale tradicionalne politike. "Večina novih zahodnih političnih paradigem se umika z vedno več področij: ekonomije, zdravstva in socialne varnosti, s tem pa se izgublja tudi občutek soodločanja o okolju, v katerem živimo," ugotavlja njen sodelavec Mitja Sardoč.
Vsekakor je upad participacije prej problem politikov kot mladostnikov. Prvi namreč slednje enostavno ignorirajo in se raje osredotočajo na preostalo volilno populacijo. To se jasno odraža tako v načinu komuniciranja kot v programskih zasnovah, ki le redko zastopajo interese mladostnikov in se z njihovimi težavami enostavno ne ukvarjajo. Mlado populacijo je zato treba gledati predvsem kot na indikator nepravilnosti družbenega sistema in obdobja, v katerem živimo. "Današnji družbeno-ekonomski sistem je v protislovju s samim seboj: trdi, da želi kritične in informirane državljane, a deluje v popolnoma nasprotno smer, saj njen samoohranitveni nagon v resnici stremi bolj k poslušnosti in apatičnosti," povzema Klemenčičeva.
ŽAN LEBE
Naročite se na:
Objave (Atom)
