ponedeljek, december 11, 2006
sreda, november 29, 2006
Mare Bulc: Zadnja egoistična predstava
Večer, 28.11.2006 (pdf)
Mare Bulc, ki je lansko leto končal študij gledališke režije na ljubljanski AGRFT in ki iz generacije (že uveljavljenih ali še neuveljavljenih) režiserjev, rojenih v 70. letih, predstavlja najdrznejšo in najsodobnejšo gledališko govorico po praksah t. i. tretje generacije, ki se je začela uveljavljati v 80. letih in na začetku 90. let, je prejšnji teden zaokrožil ciklus svojih "egoističnih" projektov z Zadnjo egoistično predstavo na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana, te dni pa je v okviru festivala Performa nastopil tudi v dvorani Gustaf (Pekarna Magdalenske mreže) v Mariboru. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Maska, s katerim je Bulc začel sodelovati že v času svojega študija na Akademiji, ob dogodku pa je Maska založila tudi dve zgoščenki: prva - knjiga - vsebuje dramo Zadnje egoistične predstave, na drugi pa so posnetki Bulčevih dogodkov No History/ Know History, ki jih lahko razumemo tudi kot pretvarjanje "egoističnih predstav" v govorico subjekta.
Predstava je - z gledalci vred - "po dolžini prostora razpolovljena" na dva prekata: prvega zaseda živi Mare Bulc, vzporedno ob njem (na njegovi desni) pa nastopi (kot njegov dialoški partner) "Video Mare Bulc". Pogovarjata se o Bulčevih naziranjih gledališča, o njegovem dosedanjem "egoističnem" opusu, o Zadnji egoistični predstavi, o izobraževanju na AGRFT, o izdaji knjige in DVDja ob Zadnji egoistični predstavi, o dramskem tekstu tekočega dogodka itn. Na platnih obeh prekatov se v natančno določenih trenutkih vrtijo video dokumenti posameznih Bulčevih No History/ Know History dogodkov.
Predstavo je sicer mogoče etiketirati s pojmom "avtobiografskega performansa", vendar ji ni mogoče določiti centralnega ega, saj se ta ves čas vpisuje v teritorij liminalnosti (na več nivojih - formalnem, vsebinskem, prostorskem in časovnem - na raven znaka pripelje nek virtualni, decentralizirani "vmes"), ki ga lahko razumevamo s tezo, da subjekta (temu bi ustrezalo vprašanje "Kdo je Mare Bulc?", to pa bi terjalo identifikacijski odgovor "Mare Bulc je..."), ni mogoče določiti kot nekaj gotovega, stabilnega, zaključenega in nadčasovnega, ampak je ta prisoten zgolj skozi sledi vsakokratnih aktualnih intersubjektivnosti. Za kaj gre? Gre za epohalno in paradigmatsko razliko med dvema konceptoma subjekta v polju evropske metafizike: prvi je klasičen in razume identiteto kot predstavljanje/ ponavljanje istega stabilnega, gotovega in nadčasovnega originala in njegovega avtentičnega jedra, bistva, drugi pa trdi, da je subjekt - brez bistva - skupno ime za mnoštvo različnih posameznosti, ki nimajo nobenega fiksnega ali predhodnega temelja in ki so vsakokrat nekaj novega. Pri slednjem gre za kompleksno ponovitev, pri kateri je razlika in drugost vselej že vpisana v identiteto samo ("izvirni greh" tu predstavlja Rimbaudov stavek iz pisma Paulu Demenyju leta 1871: "Jaz je nekdo drug."). Bulčeva predstava egokracijo gledaliških protokolov na zabaven in ironičen način zagrabi prav v igri " potvorjenih originalov" in "videzov", za obrat pa poskrbi, ko se pri priklonu na mestu "videza Mareta Bulca" pojavi njegov brat dvojček Gregor Bulc. Tu problem postane zelo viden. Zelo redki so namreč, ki so ju sposobni razločevati. Kdo je tu original in kdo njegova ponovitev, pa je popolnoma deplasirano vprašanje.
Rok Vevar
Mare Bulc, ki je lansko leto končal študij gledališke režije na ljubljanski AGRFT in ki iz generacije (že uveljavljenih ali še neuveljavljenih) režiserjev, rojenih v 70. letih, predstavlja najdrznejšo in najsodobnejšo gledališko govorico po praksah t. i. tretje generacije, ki se je začela uveljavljati v 80. letih in na začetku 90. let, je prejšnji teden zaokrožil ciklus svojih "egoističnih" projektov z Zadnjo egoistično predstavo na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana, te dni pa je v okviru festivala Performa nastopil tudi v dvorani Gustaf (Pekarna Magdalenske mreže) v Mariboru. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Maska, s katerim je Bulc začel sodelovati že v času svojega študija na Akademiji, ob dogodku pa je Maska založila tudi dve zgoščenki: prva - knjiga - vsebuje dramo Zadnje egoistične predstave, na drugi pa so posnetki Bulčevih dogodkov No History/ Know History, ki jih lahko razumemo tudi kot pretvarjanje "egoističnih predstav" v govorico subjekta.
Predstava je - z gledalci vred - "po dolžini prostora razpolovljena" na dva prekata: prvega zaseda živi Mare Bulc, vzporedno ob njem (na njegovi desni) pa nastopi (kot njegov dialoški partner) "Video Mare Bulc". Pogovarjata se o Bulčevih naziranjih gledališča, o njegovem dosedanjem "egoističnem" opusu, o Zadnji egoistični predstavi, o izobraževanju na AGRFT, o izdaji knjige in DVDja ob Zadnji egoistični predstavi, o dramskem tekstu tekočega dogodka itn. Na platnih obeh prekatov se v natančno določenih trenutkih vrtijo video dokumenti posameznih Bulčevih No History/ Know History dogodkov.
Predstavo je sicer mogoče etiketirati s pojmom "avtobiografskega performansa", vendar ji ni mogoče določiti centralnega ega, saj se ta ves čas vpisuje v teritorij liminalnosti (na več nivojih - formalnem, vsebinskem, prostorskem in časovnem - na raven znaka pripelje nek virtualni, decentralizirani "vmes"), ki ga lahko razumevamo s tezo, da subjekta (temu bi ustrezalo vprašanje "Kdo je Mare Bulc?", to pa bi terjalo identifikacijski odgovor "Mare Bulc je..."), ni mogoče določiti kot nekaj gotovega, stabilnega, zaključenega in nadčasovnega, ampak je ta prisoten zgolj skozi sledi vsakokratnih aktualnih intersubjektivnosti. Za kaj gre? Gre za epohalno in paradigmatsko razliko med dvema konceptoma subjekta v polju evropske metafizike: prvi je klasičen in razume identiteto kot predstavljanje/ ponavljanje istega stabilnega, gotovega in nadčasovnega originala in njegovega avtentičnega jedra, bistva, drugi pa trdi, da je subjekt - brez bistva - skupno ime za mnoštvo različnih posameznosti, ki nimajo nobenega fiksnega ali predhodnega temelja in ki so vsakokrat nekaj novega. Pri slednjem gre za kompleksno ponovitev, pri kateri je razlika in drugost vselej že vpisana v identiteto samo ("izvirni greh" tu predstavlja Rimbaudov stavek iz pisma Paulu Demenyju leta 1871: "Jaz je nekdo drug."). Bulčeva predstava egokracijo gledaliških protokolov na zabaven in ironičen način zagrabi prav v igri " potvorjenih originalov" in "videzov", za obrat pa poskrbi, ko se pri priklonu na mestu "videza Mareta Bulca" pojavi njegov brat dvojček Gregor Bulc. Tu problem postane zelo viden. Zelo redki so namreč, ki so ju sposobni razločevati. Kdo je tu original in kdo njegova ponovitev, pa je popolnoma deplasirano vprašanje.
Rok Vevar
sreda, november 22, 2006
Nov razstavni prostor v Pekarni
Večer, 15.11.2006
Od sinoči je Kulturni center Pekarna v Mariboru bogatejši za nov razstavni umetniški prostor La Vitrine.
La Vitrine je bila ustvarjena septembra 2006 v času projekta mladinske izmenjave "Pekarna Green Refit". Zgrajena je bila kot prvi korak evropskega umetniškega projekta z namenom razvijanja sodobne kulturne izmenjave. Vsak mesec je za razstavo izbran en evropski umetnik; globalni dogodek, ki bo združeval ta dela (in še nekatera druga), pa bo prvič potekal aprila v Hladilnici (KC Pekarna). Upravljalci La Vitrine so se povezali z drugimi galerijami v Franciji, Nemčiji in Belgiji - z namenom vzpostaviti mednarodno mrežo različnih prostorov in promovirati sodobne umetnosti. Otvoritvena razstava je "Le cercle tkatere avtor je francoski umetnik Antoine Milian; na ogled bo do 9. decembra.
mbk
Od sinoči je Kulturni center Pekarna v Mariboru bogatejši za nov razstavni umetniški prostor La Vitrine.
La Vitrine je bila ustvarjena septembra 2006 v času projekta mladinske izmenjave "Pekarna Green Refit". Zgrajena je bila kot prvi korak evropskega umetniškega projekta z namenom razvijanja sodobne kulturne izmenjave. Vsak mesec je za razstavo izbran en evropski umetnik; globalni dogodek, ki bo združeval ta dela (in še nekatera druga), pa bo prvič potekal aprila v Hladilnici (KC Pekarna). Upravljalci La Vitrine so se povezali z drugimi galerijami v Franciji, Nemčiji in Belgiji - z namenom vzpostaviti mednarodno mrežo različnih prostorov in promovirati sodobne umetnosti. Otvoritvena razstava je "Le cercle tkatere avtor je francoski umetnik Antoine Milian; na ogled bo do 9. decembra.
mbk
"For je preveč"
Večer, 15.11.2006
Čeprav je pestro festivalsko dogajanje, minuli viked pa vse do sredine tedna sta mariborski vsakdan namreč popestrila kar dva, jazz festival Izzven ter mariborski festival dokumentarnega filma DokMa, lahko samo pohvale vredno, pa je bilo umeščanje reklamnega panoja, ki je vabil obiskovalce na slednjega, za marsikaterega mimoidočega vsaj neprimerno, če ne moteče. Velik jumbo plakat je bil namreč z dolgimi horizontalnimi podporniki, ki zagotavljajo stabilnost konstrukcije, postavljen pred pročelje grajske kapelice, kjer je bil predmet spotike številnim, ki v naglici vstopajo in izstopajo na bližnji avtobusni postaji. Le upamo lahko, da kislih "for" na ta račun res ni bilo preveč, kot govori grafit za njim, ki pa je svoje mesto na steni sicer našel že dolgo pred panojem.
Foto: Sašo Bizjak
Pestro dogajanje dobrodošllo, pano ne preveč
Urška Kereži
Čeprav je pestro festivalsko dogajanje, minuli viked pa vse do sredine tedna sta mariborski vsakdan namreč popestrila kar dva, jazz festival Izzven ter mariborski festival dokumentarnega filma DokMa, lahko samo pohvale vredno, pa je bilo umeščanje reklamnega panoja, ki je vabil obiskovalce na slednjega, za marsikaterega mimoidočega vsaj neprimerno, če ne moteče. Velik jumbo plakat je bil namreč z dolgimi horizontalnimi podporniki, ki zagotavljajo stabilnost konstrukcije, postavljen pred pročelje grajske kapelice, kjer je bil predmet spotike številnim, ki v naglici vstopajo in izstopajo na bližnji avtobusni postaji. Le upamo lahko, da kislih "for" na ta račun res ni bilo preveč, kot govori grafit za njim, ki pa je svoje mesto na steni sicer našel že dolgo pred panojem.
Foto: Sašo Bizjak
Urška Kereži
Prerez slovenske ustvarjalnosti
Večer, 21.11.2006
Na različnih lokacijah v Mariboru se danes v organizaciji Mladinskega kulturnega centra pričenja 11. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2006
Letošnja Performa je že enajsta po vrsti, kar kaže na pomembnost tovrstnega festivala tudi na tem koncu Slovenije. Na Performi, ki bo trajala med 21. in 26. novembrom, se bo zvrstilo sedem dogodkov, ki predstavljajo sodobno scensko umetnost danes. Poudarek letošnje Performe je na slovenskih ustvarjalcih, saj ugotavljajo izjemno ustvarjalnost in visoko kakovost znotraj domače produkcije. "Letošnji festival je prerez slovenske ustvarjalnosti. Novi vidiki festivala pa gredo tudi v smer sodelovanja s tujimi producenti," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala direktorica MKC Maribor Dragica Marinič. Eden zahtevnejših zalogajev festivala je zagotoviti prostore za predstave, zato letos prvič kot soorganizator festivala nastopa Druga gimnazija. Finančni del festivala je pokrila mestna občina Maribor.
Na festivalu se prekrivajo različni žanri, video, ples, glasba... Danes, v torek, 21. novembra, se bo ob 20. uri v dvorani Gustaf predstavil mladi slovenski ustvarjalec Mare Bulc. Dan kasneje si bo ob 18. uri v amfiteatru Druge gimnazije moč ogledati izjemni video Marine Gržinić in Aine Šmid Hi-Res, ki razkrivata drugačen pogled na sodobni ples in njegovo filozofijo. Ob 20. uri ji bo sledil solo Dejana Srhoja, predstavnika umetniškega društva Fičo Balet, s predstavo Rob Raja. V četrtek, 23 novembra, bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije na ogled Galerija mrtvih žensk, predstava Maje Delak in Male Kline. V petek, 24. novembra, bo ob 14. uri v Kulturnem inkubatorju okrogla miza Osebno, družbeno, politično, ki jo bo povezovala Jasmina Založnik, programska sodelavka festivala. V ospredju pogovora bo pomen in razumevanje pojma politično v sodobnih scenskih umetnostih danes. V soboto, 25. novembra, se bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije s predstavo Egomanija predstavil Teatar Exit u.o. Festival Performa se bo zaključil s predstavo Zgodbe o telesu v izvedbi Plesne izbe Plesne Maribor v nedeljo, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Štuk.
Na različnih lokacijah v Mariboru se danes v organizaciji Mladinskega kulturnega centra pričenja 11. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2006
Predstava Egomanija v izvedbi Nataše Lušetić in Damirja Klemenića |
Na festivalu se prekrivajo različni žanri, video, ples, glasba... Danes, v torek, 21. novembra, se bo ob 20. uri v dvorani Gustaf predstavil mladi slovenski ustvarjalec Mare Bulc. Dan kasneje si bo ob 18. uri v amfiteatru Druge gimnazije moč ogledati izjemni video Marine Gržinić in Aine Šmid Hi-Res, ki razkrivata drugačen pogled na sodobni ples in njegovo filozofijo. Ob 20. uri ji bo sledil solo Dejana Srhoja, predstavnika umetniškega društva Fičo Balet, s predstavo Rob Raja. V četrtek, 23 novembra, bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije na ogled Galerija mrtvih žensk, predstava Maje Delak in Male Kline. V petek, 24. novembra, bo ob 14. uri v Kulturnem inkubatorju okrogla miza Osebno, družbeno, politično, ki jo bo povezovala Jasmina Založnik, programska sodelavka festivala. V ospredju pogovora bo pomen in razumevanje pojma politično v sodobnih scenskih umetnostih danes. V soboto, 25. novembra, se bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije s predstavo Egomanija predstavil Teatar Exit u.o. Festival Performa se bo zaključil s predstavo Zgodbe o telesu v izvedbi Plesne izbe Plesne Maribor v nedeljo, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Štuk.
NATAŠA RIŽNAR
ponedeljek, november 20, 2006
Album kot celostna umetnina
Večer, 15.november 2006
V mariborskem multikulturnem centru Pekarna pripravljajo cikel brezplačnih poslušalnic, namenjenih razvoju glasbenega okusa, aktivnega poslušanja in kritičnega odnosa do glasbe. V nasprotju s popularno glasbenimi trendi, ki iz glasbe delajo le ekonomski produkt, namenjen čim hitrejši potrošnji, se Ivanove poslušalnice, kot so jih poimenovali, vračajo k doživljanju glasbe kot umetnosti in skladbe kot elementa širšega konteksta, na primer albuma kot celostne umetnine.
Skrbnika prve poslušalnice, ki jo bodo pripravili v četrtek, 16. novembra, ob 20.15 (obiskovalce prosijo, naj bodo točni, ker bodo po začetku prireditve dvorano zaklenili, da bodo tisti notri lahko imeli potrebni mir), v dvorani Gustaf, bosta uveljavljena didžeja El Mutante in Stalker, osredotočila pa se bosta na album Heroes in the Sky kanadske zasedbe The Silver Mt. Zion Memorial Orchestra & Tra-la-la Band iz leta 2005 in na album Lisbon, ki ga je letos posnel Keith Fullerman Whitman. Večera zatem bo poslušanje potekalo v nekoliko manj zbranem, zato pa toliko bolj plesno sproščenem vzdušju - od 22. ure naprej bo v petek, 17. novembra, mednarodna didžejevska ekipa Street Beats navijala drum"n"bass, v soboto, 18. novembra, pa didžeja Jamail in Zbaetz jamajški reggae.
Darinko Kores Jacks
V mariborskem multikulturnem centru Pekarna pripravljajo cikel brezplačnih poslušalnic, namenjenih razvoju glasbenega okusa, aktivnega poslušanja in kritičnega odnosa do glasbe. V nasprotju s popularno glasbenimi trendi, ki iz glasbe delajo le ekonomski produkt, namenjen čim hitrejši potrošnji, se Ivanove poslušalnice, kot so jih poimenovali, vračajo k doživljanju glasbe kot umetnosti in skladbe kot elementa širšega konteksta, na primer albuma kot celostne umetnine.
Skrbnika prve poslušalnice, ki jo bodo pripravili v četrtek, 16. novembra, ob 20.15 (obiskovalce prosijo, naj bodo točni, ker bodo po začetku prireditve dvorano zaklenili, da bodo tisti notri lahko imeli potrebni mir), v dvorani Gustaf, bosta uveljavljena didžeja El Mutante in Stalker, osredotočila pa se bosta na album Heroes in the Sky kanadske zasedbe The Silver Mt. Zion Memorial Orchestra & Tra-la-la Band iz leta 2005 in na album Lisbon, ki ga je letos posnel Keith Fullerman Whitman. Večera zatem bo poslušanje potekalo v nekoliko manj zbranem, zato pa toliko bolj plesno sproščenem vzdušju - od 22. ure naprej bo v petek, 17. novembra, mednarodna didžejevska ekipa Street Beats navijala drum"n"bass, v soboto, 18. novembra, pa didžeja Jamail in Zbaetz jamajški reggae.
Darinko Kores Jacks
četrtek, november 02, 2006
nedelja, oktober 29, 2006
sreda, oktober 18, 2006
torek, oktober 10, 2006
ponedeljek, julij 24, 2006
četrtek, junij 29, 2006
Prenova obstala na mrtvi točki
Večer, 29.junij 2006m (pdf)
V proračunu za leto 2006 ni bilo predvidenih sredstev za prenovo kompleksa Pekarna
Kdaj bo Pekarna obnovljena, ni znano - V
prašanje Pekarne povezano z dejstvom, da Maribor še vedno nima izdelanega razvojnega načrta v kulturi
"Leto dni je minilo, odkar smo nazadnje pisali o načrtovani prenovi kompleksa Pekarna in obenem leto dni od odprtja razstave natečajnih arhitekturnih del za njeno prenovo. Na občini, ki je lastnik kompleksa, želijo, da Pekarna postane sodoben kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo, vendar je, kot kaže, do te uresničitve še dolga pot. Prenova Pekarne je za zdaj obstala na mrtvi točki. Vodja referata za kulturo mestne občine Maribor" Bojan Labović je pojasnil, da so "pristojne službe za kulturo že v letošnjem letu načrtovale izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za prenovo kulturnega kompleksa Pekarna, vendar v proračunu za leto 2006 žal ni bilo sredstev za ta namen". Prenova se bo tako premaknila v leto 2007. Na vprašanje, ali je že narejen finančni načrt za prenovo in ali je občina že kandidirala za državna ali mednarodna finančna sredstva, je Labović dejal, da bo "treba najprej pripraviti kompletno projektno dokumentacijo, ki je obvezna pred pričetkom gradnje, šele na osnovi te se bo pripravila tudi preciznejša analiza in strategija finančnega načrtovanja izgradnje, tako v smislu gradnje po fazah kot pridobivanja morebitnih evropskih in državnih sredstev". Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za prenovo Pekarne, še ni znano. Tudi ni znano, kdaj bo center zaživel v takšni obliki, kot so si ga zamislili arhitekti. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da se bo prenova najverjetneje pričela s prireditvenim centrom Gustaf in objektom Hladilnica, kamor naj bi se po arhitekturnih idejnih načrtih prenove tudi preselila uprava kompleksa in plesne dejavnosti, ki v Mariboru nimajo ustreznih prostorov. Kdaj, se ne ve.
Kot kaže, tudi še ni jasno, kdo bo izdelal celotno strategijo delovanja bodočega kulturnega centra, ali bo to občina, država ali kulturniki, in kdo bo bodoči upravljavec centra ter kakšen bo status centra. "Prihodnji upravno-organizacijski status organizacijskega središča, ki naj bi omogočal delovanje predvsem dejavnikom neinstitucionalne kulture in moral prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam, je odvisen tako od celotnega načrtovanja kot dinamike in faznosti prenove," je v besedah skromen Labović. Vodja referata za kulturo je še dejal, da je končni cilj ustanovitev sodobnega kulturnega centra, ki bi opravljal predvsem upravno-produkcijske-tehnične funkcije in koordinacije ter "bdel nad tem, da se programski del v Pekarni opravlja na dovolj kvalitetni ravni". "
"Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, je povedal, da se pogoji za delovanje Pekarne še vedno niso izboljšali: "Uporabniki v kompleksu delujemo v duhu dobrega gospodarja, skrbimo za njeno vzdrževanje, občina pa vanj ne investira." Ob tem je pripomnil, da naj bi znotraj posameznih oddelkov na občini obstajali gradbeni in komunalni lobiji, ki bistveno vplivajo na potek adaptacije Pekarne in obstoj tovrstnih lokacij na mestu: "Menim, da na občini obstajajo posamezniki, ki bi jim zelo ustrezalo, da bi se na območju Pekarne zgradila profitna stanovanja," je dejal Wenzel.
Wenzel meni, da so se prenove Pekarne lotili z napačnega konca; "namesto o vsebinah se govori le o objektih". S tem je želel povedati, da mesto Maribor še vedno nima razvojnega načrta v kulturi, kar vpliva tudi na Pekarno, njeno trenutno in prihodnje delovanje. "Vprašanje je tudi, kdaj se bo pričel proces prenove, glede na to, da občina še nima izdelanega proračuna za leto 2007. Po mojem mnenju je do prenove Pekarne še nekaj let," je prepričan Borut Wenzel.
Nataša Rižnar
V proračunu za leto 2006 ni bilo predvidenih sredstev za prenovo kompleksa Pekarna
Kdaj bo Pekarna obnovljena, ni znano - V
prašanje Pekarne povezano z dejstvom, da Maribor še vedno nima izdelanega razvojnega načrta v kulturi
"Leto dni je minilo, odkar smo nazadnje pisali o načrtovani prenovi kompleksa Pekarna in obenem leto dni od odprtja razstave natečajnih arhitekturnih del za njeno prenovo. Na občini, ki je lastnik kompleksa, želijo, da Pekarna postane sodoben kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo, vendar je, kot kaže, do te uresničitve še dolga pot. Prenova Pekarne je za zdaj obstala na mrtvi točki. Vodja referata za kulturo mestne občine Maribor" Bojan Labović je pojasnil, da so "pristojne službe za kulturo že v letošnjem letu načrtovale izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za prenovo kulturnega kompleksa Pekarna, vendar v proračunu za leto 2006 žal ni bilo sredstev za ta namen". Prenova se bo tako premaknila v leto 2007. Na vprašanje, ali je že narejen finančni načrt za prenovo in ali je občina že kandidirala za državna ali mednarodna finančna sredstva, je Labović dejal, da bo "treba najprej pripraviti kompletno projektno dokumentacijo, ki je obvezna pred pričetkom gradnje, šele na osnovi te se bo pripravila tudi preciznejša analiza in strategija finančnega načrtovanja izgradnje, tako v smislu gradnje po fazah kot pridobivanja morebitnih evropskih in državnih sredstev". Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za prenovo Pekarne, še ni znano. Tudi ni znano, kdaj bo center zaživel v takšni obliki, kot so si ga zamislili arhitekti. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da se bo prenova najverjetneje pričela s prireditvenim centrom Gustaf in objektom Hladilnica, kamor naj bi se po arhitekturnih idejnih načrtih prenove tudi preselila uprava kompleksa in plesne dejavnosti, ki v Mariboru nimajo ustreznih prostorov. Kdaj, se ne ve.
Kot kaže, tudi še ni jasno, kdo bo izdelal celotno strategijo delovanja bodočega kulturnega centra, ali bo to občina, država ali kulturniki, in kdo bo bodoči upravljavec centra ter kakšen bo status centra. "Prihodnji upravno-organizacijski status organizacijskega središča, ki naj bi omogočal delovanje predvsem dejavnikom neinstitucionalne kulture in moral prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam, je odvisen tako od celotnega načrtovanja kot dinamike in faznosti prenove," je v besedah skromen Labović. Vodja referata za kulturo je še dejal, da je končni cilj ustanovitev sodobnega kulturnega centra, ki bi opravljal predvsem upravno-produkcijske-tehnične funkcije in koordinacije ter "bdel nad tem, da se programski del v Pekarni opravlja na dovolj kvalitetni ravni". "
"Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, je povedal, da se pogoji za delovanje Pekarne še vedno niso izboljšali: "Uporabniki v kompleksu delujemo v duhu dobrega gospodarja, skrbimo za njeno vzdrževanje, občina pa vanj ne investira." Ob tem je pripomnil, da naj bi znotraj posameznih oddelkov na občini obstajali gradbeni in komunalni lobiji, ki bistveno vplivajo na potek adaptacije Pekarne in obstoj tovrstnih lokacij na mestu: "Menim, da na občini obstajajo posamezniki, ki bi jim zelo ustrezalo, da bi se na območju Pekarne zgradila profitna stanovanja," je dejal Wenzel.
Wenzel meni, da so se prenove Pekarne lotili z napačnega konca; "namesto o vsebinah se govori le o objektih". S tem je želel povedati, da mesto Maribor še vedno nima razvojnega načrta v kulturi, kar vpliva tudi na Pekarno, njeno trenutno in prihodnje delovanje. "Vprašanje je tudi, kdaj se bo pričel proces prenove, glede na to, da občina še nima izdelanega proračuna za leto 2007. Po mojem mnenju je do prenove Pekarne še nekaj let," je prepričan Borut Wenzel.
Nataša Rižnar
četrtek, maj 25, 2006
Kratka zgodovina festivala Magdalena
Večer, 25.5.2006 (pdf)
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.
2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.
2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
Magdalenin zabavni program v Gustafu
Večer, 25.05.2005 (pdf)
Osrednji glasbeni, plesni in podobni dogodki, namenjeni sproščenejšemu druženju, se bodo odvijali v multikulturnem centru Pekarna - vsak večer od 23. ure "do nezavesti".
Četrtek:
Koncert in zabava:" Bitch Boys (Slovenija), didžeja Bizzy in Dojaja, astrodisco, temponavta vidžej Young Alex & the Orange.
Petek:
Koncert in zabava: Dubioza Kolektiv (BiH), Electrosacher Cakebeat Collective, vidžej Luka Dekleva (Codeep; Slovenija).""
Sobota:
Stars night party, NEOgraphy, didžej Shark - sharkastique tunes, vidžeja Luka Dekleva & Ozo.
Vse dni v KibliVes čas Magdalene (in kadar tem ne bo predstavitev, otvoritev in podobnih dogodkov) bo v multimedijskem centru Kibla v pritličju Narodnega doma za vzdušje ob glasbi skrbel didžej Roca.
Osrednji glasbeni, plesni in podobni dogodki, namenjeni sproščenejšemu druženju, se bodo odvijali v multikulturnem centru Pekarna - vsak večer od 23. ure "do nezavesti".
Četrtek:
Koncert in zabava:" Bitch Boys (Slovenija), didžeja Bizzy in Dojaja, astrodisco, temponavta vidžej Young Alex & the Orange.
Petek:
Koncert in zabava: Dubioza Kolektiv (BiH), Electrosacher Cakebeat Collective, vidžej Luka Dekleva (Codeep; Slovenija).""
Sobota:
Stars night party, NEOgraphy, didžej Shark - sharkastique tunes, vidžeja Luka Dekleva & Ozo.
Vse dni v KibliVes čas Magdalene (in kadar tem ne bo predstavitev, otvoritev in podobnih dogodkov) bo v multimedijskem centru Kibla v pritličju Narodnega doma za vzdušje ob glasbi skrbel didžej Roca.
sreda, maj 03, 2006
Legenda rokovske inovativnosti Damo Suzuki v Mariboru
Večer, 29.4.2006 (pdf)
Na tokratni turneji ga bodo spremljali hrvaški postrokerji Tena Novak - Suzuki glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe
Koncertni cikel Ivanove postne muze prinaša v četrtek, 4.maja, obrok pristnega rokovskega eksperimenta. Kulturni center Pekarna bo utripal v znamenju "komponiranja trenutka". Z izrazom Suzuki označuje srečevanja med glasbeno preteklostjo in sodobnostjo, predvsem pa izogibanje žanrski ali izrazni vkalupljenosti. Zvočnost, ki se zastavlja, dogaja in izpelje na odru.
Zgodba o Damu Suzukiju ima znamenja kulta. Kot dvajsetletnika so ga člani zasedbe CAN srečali na neki ulici v Münchnu, kjer je izvajal vokalne akrobacije, nekakšen šamanističen obred. To se je dogajalo ravno v času, ko sta Holgar Czukay in Jaki Liebezeit iskala nadomestilo za pevca Malcolma Mooneya. Slednji je po prvencu Monster Movie zapustil skupino. Odločitev je bila očitno zelo enostavna, saj je Suzuki že zvečer istega dne nastopil s skupino. Pisalo se je leto 1970. Vse ostalo je zgodovina. CAN so postali sinonim za rokovski eksperiment, iskanje zvočnih zmožnosti in prepletanje roka z elektroakustičnimi izvajanji Stockhausna in drugih. Njihovo delovanje je postalo temelj sodobnemu elektru, nojzu, transu, industriali... Obenem so CAN do vrhunca pripeljali spontanost muziciranja in prepuščanje odru. Suzukijevo značilno petje, pogosto mrmranje, ki zna že v naslednjem trenutku preiti v manično kričanje, ter samosvoj jezik, znotraj katerega svobodno improvizira, sta obeležila nekaj najboljših albumov skupine, med drugim Tago Mago (1971) in Ege Bamyasi (1972). Seveda ne čudi, da je Suzuki na podobno samosvoj način skupino tudi zapustil. Sredi sedemdesetih je postal Jehovova priča in se glasbeno upokojil.V letu 1983 se je vrnil v glasbo. Dobesedno. Ustanovil je Damo Suzuki"s network, ki ga sestavljajo podobno misleči glasbeniki. V praksi to pomeni, da z glasbeniki ne vadi, ne dogovarja programa in se izogiba improvizaciji kot normirani jazzovski kategoriji. Glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", stalno pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe. Čisto zvočno ustvarjanje trenutka kot izziv za vse vpletene.Na Neverending touru Damo potuje po svetu in koncertira z različnimi glasbeniki in skupinami (ti. sound carriers). Prepotoval je vse celine in igral tako z afriškimi domačini kot bostonskimi velikani Cul de sac. Tokrat pa se odpravlja na turnejo s hrvaško zasedbo Tena Novak.Tena Novak so najvidnejši hrvaški postrok band. Nastali iz Kukuriku street, Zvonko i gradski ured za kulturu in drugih zagrebških skupin, združujejo krautrock in progresivni rok s prefinjeno psihedelijo, obenem pa zvočne kompozicije sprehajajo po zakulisju trip hopa in sodobne elektronike. Impresivni glasbeni zalogaj, ki ob podpori videoprojekcij pomeni vrhunsko glasbeno doživetje. Skupaj s Suzukijem - 4. maja ob 22h - v dvorani Gustaf mariborske Pekarne.
Gregor Kosi, Iniciativa Radio Ivan
Na tokratni turneji ga bodo spremljali hrvaški postrokerji Tena Novak - Suzuki glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe
Koncertni cikel Ivanove postne muze prinaša v četrtek, 4.maja, obrok pristnega rokovskega eksperimenta. Kulturni center Pekarna bo utripal v znamenju "komponiranja trenutka". Z izrazom Suzuki označuje srečevanja med glasbeno preteklostjo in sodobnostjo, predvsem pa izogibanje žanrski ali izrazni vkalupljenosti. Zvočnost, ki se zastavlja, dogaja in izpelje na odru.
Zgodba o Damu Suzukiju ima znamenja kulta. Kot dvajsetletnika so ga člani zasedbe CAN srečali na neki ulici v Münchnu, kjer je izvajal vokalne akrobacije, nekakšen šamanističen obred. To se je dogajalo ravno v času, ko sta Holgar Czukay in Jaki Liebezeit iskala nadomestilo za pevca Malcolma Mooneya. Slednji je po prvencu Monster Movie zapustil skupino. Odločitev je bila očitno zelo enostavna, saj je Suzuki že zvečer istega dne nastopil s skupino. Pisalo se je leto 1970. Vse ostalo je zgodovina. CAN so postali sinonim za rokovski eksperiment, iskanje zvočnih zmožnosti in prepletanje roka z elektroakustičnimi izvajanji Stockhausna in drugih. Njihovo delovanje je postalo temelj sodobnemu elektru, nojzu, transu, industriali... Obenem so CAN do vrhunca pripeljali spontanost muziciranja in prepuščanje odru. Suzukijevo značilno petje, pogosto mrmranje, ki zna že v naslednjem trenutku preiti v manično kričanje, ter samosvoj jezik, znotraj katerega svobodno improvizira, sta obeležila nekaj najboljših albumov skupine, med drugim Tago Mago (1971) in Ege Bamyasi (1972). Seveda ne čudi, da je Suzuki na podobno samosvoj način skupino tudi zapustil. Sredi sedemdesetih je postal Jehovova priča in se glasbeno upokojil.V letu 1983 se je vrnil v glasbo. Dobesedno. Ustanovil je Damo Suzuki"s network, ki ga sestavljajo podobno misleči glasbeniki. V praksi to pomeni, da z glasbeniki ne vadi, ne dogovarja programa in se izogiba improvizaciji kot normirani jazzovski kategoriji. Glasbeno ustvarjanje razume kot "stalno skladanje", stalno pripravljenost za spontano iznajdbo skladbe. Čisto zvočno ustvarjanje trenutka kot izziv za vse vpletene.Na Neverending touru Damo potuje po svetu in koncertira z različnimi glasbeniki in skupinami (ti. sound carriers). Prepotoval je vse celine in igral tako z afriškimi domačini kot bostonskimi velikani Cul de sac. Tokrat pa se odpravlja na turnejo s hrvaško zasedbo Tena Novak.Tena Novak so najvidnejši hrvaški postrok band. Nastali iz Kukuriku street, Zvonko i gradski ured za kulturu in drugih zagrebških skupin, združujejo krautrock in progresivni rok s prefinjeno psihedelijo, obenem pa zvočne kompozicije sprehajajo po zakulisju trip hopa in sodobne elektronike. Impresivni glasbeni zalogaj, ki ob podpori videoprojekcij pomeni vrhunsko glasbeno doživetje. Skupaj s Suzukijem - 4. maja ob 22h - v dvorani Gustaf mariborske Pekarne.
Gregor Kosi, Iniciativa Radio Ivan
petek, marec 24, 2006
Mesto zaživelo s filmskim festivalom
Večer, 24.03.2006 (pdf)
Navdušili predvsem dokumentarni filmi, medtem ko najboljše igrane dosežke predstavljata koprodukciji v francoščini in bosanščini
Gradec vsako leto zaživi s festivalom Diagonale, ki za en teden okupira njegovo središče. Letos nekoliko bolj komercializirano, saj festival v večji meri naznanjajo zastave in veliki plakati, kot pa s plakati in drugimi propagandnimi materiali okrašene izložbe trgovin v centru mesta, kar je bil sicer običaj. Nov je tudi sistem rezervacij in nakupa kart, ki je zaradi večjega števila dvoran precej zapleten in dokaj neučinkovit, vendar pa zaradi (nepotrebno) daljših vrst dvorane niso nič manj prazne.Prvi vtisi o novi avstrijski produkciji po dveh dneh festivala kažejo, da v njihovi kinematografiji, podobno kot v slovenski, dokumentarni film bistveno prednjači pred igranim. Tako po kakovosti produkcije, kot po aktualnosti in dodelanosti. Že na otvoritvi je navdušil film No Name City Floriana Flickerja. Film je dokumentiral spore med upravnikom in zaposlenimi, ki so nastajali zaradi vse manjšega obiska in slabega vodenja, avtor pa je film začinil z "obiskom" kultnega avstrijskega "evergreen" dua Waterloo and Robinson (evrovizijski Little World iz sedemdesetih), pri čemer se je Hans "Waterloo" Kreuzmeyer pojavil kot Winetou, ki bo mesto odrešil vseh težav. Povsem utopično in neuspešno. No Name City je izvrstno dodelan film, ki je kljub tragiki situacije prepojen s humorjem, a ta zaradi svoje lokalne obarvanosti vžge predvsem pri Avstrijcih.Ponovno navdušujoč je bil lani na Diagonalah nagrajeni dokumentarec We Feed The World Erwina Wagenhoferja, ki si je letos prislužil ponovno prikazovanje. Film razkrije sodobne trende pridelovanja in oskrbe s hrano; neznanski razkorak med količino pridelane hrane in lakoto po svetu ter oddaljevanje človeka od stika z naravo preko hibridnih in gensko spremenjenih rastlin ter tovarniško proizvedenih piščancev. Film lepo zaobjame celoten problem in ga predstavi postopoma, iz celega sveta.Na festivalu bo ponovno prikazan še en film, Artikel 7 - Unser Recht! / Člen 7 - naša pravica! o težavah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki je bil prikazan tudi na lanskem festivalu DokMa, reprizo na Diagonalah pa si je prislužil predvsem zaradi političnega škandala, ki se je spletel okrog njega. Čeprav ga je ÖRF sofinanciral in je tudi prejel nekaj nagrad po festivalih, ga niso hoteli predvajati na televiziji, ker naj bi bil "neobjektiven". Kot je povedala avtorica Eva Simmerl, gre za precendens v poslovanju ÖRF, za katerega se boji, da bo prinesel s seboj še več tovrstne cenzure politično nezaželene produkcije v Avstriji. Kot naslednji bo najverjetneje na tapeti film Operation Spring, ki naj bi ga ÖRF predvajala še letos, problematičen pa je zaradi ostre kritike policije in sodišč. Prav tej problematiki je posvečena tudi današnja okrogla miza, druga v sklopu debat o prihodnosti avstrijskega filma.Nekoliko manj navdušenja je prinesel sicer obetajoč film STADTUTOPIEN, ki prikazuje skupino nemških arhitektov, ki v okolici Šanghaja načrtuje milijonsko mesto, primerno za širitev industrije in prebivalstva vse večje Kitajske. Film sicer začne s prikazom načrtov za gradnjo in potekom priprav, nato pa se preveč osredotoči na pogajanje in pripadajoče obvezne "zabave" arhitektov z investitorji, ki sicer prinesejo nekaj vpogleda v kitajsko poslovno kulturo, a so precej dolgočasne. Danes zjutraj bo prikazan tudi slovenski dokumentarec Filipa Robarja Dorina Aven Čhavora - pridite otroci s katerim se že drugič predstavlja festival Dokumentarci v Mariboru - DokMa.Čeprav v prvem dnevu prikazani igrani filmi niso prinesli nobenih presežkov, pa je bila zgodba drugačna včeraj in danes, saj sta prikazana dva najuspešnejša (delno) avstrijska filma zadnjih let. Včeraj zvečer so prikazali zmagovalni film Berlinala Grbavica, ki je v bistvu bosanski film, narejen v koprodukciji z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško, danes pa še evropski film leta Skrito (Cache), avstrijsko-francosko-italijansko-nemško sodelovanje pod taktirko avstrijskega mojstra Michaela Hanekeja. (Igor Harb)
GARAŽA EKSPLODIRA DRUGIČ
Večer, 23.Marec, 2006 (pdf)
Razlogov, zakaj pripraviti drugi festival nekomercialne in angažirane "garažne" rockovske glasbe, je iz dneva v dan več. Organizatorji festivala Garage Explosion 2, ki bo v in pri dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna potekal jutri (v petek, 24. marca) od 18.30 do poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih ur, naštevajo le najpomembnejše: ker so se rešitelji scene (Pekarna Magdalenske mreže, AGD Gustaf in Muškat Hamburg skupaj z najboljšimi ljudmi) tako odločili, ker je treba gojiti tisto, kar so lani zasejali in zasadili The Real Things, Thunderbabies, Dr. Zero, Muškat Hamburg, The Babies ter Erotic Biljan & his Heretics, ker bi bilo hecno, če bi bila luknja med prvim in tretjim festivalom, ker je kulturna politika vsem v pogubo, ker so lani prišle fejst punce in jih hočejo nazaj, ker od golega gobcanja še nikoli ni bilo koristi, ker dopoldan delajo, popoldne pa počnejo to, kar želijo, ker tega manifesta sicer nihče ne bi bral in ker jim ni živeti brez rock"n"rolla. Letos bo tako mogoče na kupu in v (ne nujno takšnem) strnjenem zaporedju videti in slišati glasbene skupine The Staggers in The Knight"s Good Taste (Gradec, Avstrija), Messerschmitt (Pulj) in Thee Knuckleheads (Vinkovci, Hrvaška), God"s Chosen Dealers (Nottingham, Velika Britanija) ter domače borce za boljši in lepši danes in jutri Hic et nunc (Vrhnika) ter Crazed Farmers (Ljubljana). Kdor bi si zaželel bolj punkovski intermezzo, pa si ga lahko od 21. ure privošči v sosednjem klubu Mc, kjer bosta nastopili skupini Jason iz Brazilije in Left the Crowd iz Nemčije. (dkj)
Razlogov, zakaj pripraviti drugi festival nekomercialne in angažirane "garažne" rockovske glasbe, je iz dneva v dan več. Organizatorji festivala Garage Explosion 2, ki bo v in pri dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna potekal jutri (v petek, 24. marca) od 18.30 do poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih ur, naštevajo le najpomembnejše: ker so se rešitelji scene (Pekarna Magdalenske mreže, AGD Gustaf in Muškat Hamburg skupaj z najboljšimi ljudmi) tako odločili, ker je treba gojiti tisto, kar so lani zasejali in zasadili The Real Things, Thunderbabies, Dr. Zero, Muškat Hamburg, The Babies ter Erotic Biljan & his Heretics, ker bi bilo hecno, če bi bila luknja med prvim in tretjim festivalom, ker je kulturna politika vsem v pogubo, ker so lani prišle fejst punce in jih hočejo nazaj, ker od golega gobcanja še nikoli ni bilo koristi, ker dopoldan delajo, popoldne pa počnejo to, kar želijo, ker tega manifesta sicer nihče ne bi bral in ker jim ni živeti brez rock"n"rolla. Letos bo tako mogoče na kupu in v (ne nujno takšnem) strnjenem zaporedju videti in slišati glasbene skupine The Staggers in The Knight"s Good Taste (Gradec, Avstrija), Messerschmitt (Pulj) in Thee Knuckleheads (Vinkovci, Hrvaška), God"s Chosen Dealers (Nottingham, Velika Britanija) ter domače borce za boljši in lepši danes in jutri Hic et nunc (Vrhnika) ter Crazed Farmers (Ljubljana). Kdor bi si zaželel bolj punkovski intermezzo, pa si ga lahko od 21. ure privošči v sosednjem klubu Mc, kjer bosta nastopili skupini Jason iz Brazilije in Left the Crowd iz Nemčije. (dkj)
četrtek, januar 19, 2006
Guf – garaža za umetniško fotografijo
Spekter, št.5, jan/feb 2006
Nekaj za uvod. Z zaprtjem in podiranjem, pospravljanjem zadnje fotografske razstave slovenske avtorice Mance Juvan ter z zaključkom produkcije druge tiskane publikacije se je končalo oziroma se končuje drugo leto delovanja »gUF-a alias garaže za umetniško fotografijo«, ki je galerijski projekt v mariborski Pekarni.
Od maja do novembra 2005 se je predstavilo šest avtoric oziroma šest samostojnih postavitev fotografinj, ki se profesionalno preživljajo in ustvarjajo v mediju fotografije.Manca Juvan je za tandemom ECLIPSE, Slovakinjo Magdo Tothovo, Avstrijko Christino Tsilidis, Janjo Glogovac in Avstrijko Rito Nowak zaključila serijo predstavitve sodobnih ženskih pozicij v slovenski in tuji fotografiji. Serija »ženskih« razstav v letu 2005 je logično in konceptualno nasledila serijo predstavitev sodobnih moških fotografskih pozicij v letu 2004, ko so se mariborskemu občinstvu predstavili Italijan Gian Luca Faccio in slovenski avtorji Primož Bizjak, Miloš Srdić, Nejc Saje, Damjan Kocjančič in Borut Peterlin.
Morda kot začetek jedra. »gUF alias garaža za umetniško fotografijo« je tako nadaljevala svojo pot; rečemo lahko, da je uspešno postavljena na zemljevid mariborskih galerij oziroma slovenskih fotografskih razstavišč. Tandem son:DA je skupaj s Primožem Bezjakom spet aktiviral »garažo« kot pomemben del celotnega kompleksa mariborske Pekarne. Ta odprt prostor na mariborskem javnem parkirišču (žal), ta odlična galerijska izložba oziroma specifičen razstavni prostor je predstavljal pravi izziv vsem fotografom in fotografinjam oziroma uveljavljenim in še prihajajočim talentom umetniškofotografske scene. Projekt »gUF – garaža za umetniško fotografijo« je nadaljeval umetniško-galerijsko delovanje »garaže«, ki je bilo med letoma 2001 in 2004 prekinjeno oziroma je bila »garaža« res samo garaža, samo prostor odlaganja in kopičenja zavrženih, odvečnim materialov, skladišče oziroma ena od črnih pik in žal premalo izkoriščenih prostorov (biserov) celotnega pekarniškega kompleksa. »gUF« je skozi prostorske intervencije umetniških fotografov nadaljeval galerijsko postavitveno kontinuiteto, ki so jo med letoma 1996 in 2001 začrtale postavitve Jakšeta, Bertoka, Brumna - Čopa, Jasne Hribernik in Zmaga Lendariča, Zela, Popenka in Wenzla oziroma tandema son:DA ter festivala vizualnih komunikacij Magdalena, če naštejemo samo nekatere.
In jedro. Oziroma zakaj se kot avtor postaviti na drugo stran umetniškega sistema, zakaj umetnik začne kuratirati, organizirati, vabiti in urejati galerijski prostor. Za to je seveda več razlogov. Eden je gotovo ta, da smo v svojo neposredno bližino pripeljali zanimive ljudi in začeli z njimi še kakovostnejši dialog. Navdušenje nad nekaterimi umetniškimi deli in fotografskimi pozicijami smo želeli deliti z drugimi, in tako v Mariboru razširili ne preveč zadovoljivo ter včasih nekakovostno ponudbo. Vseh dvanajst odprtij in postavitev pripeljejo tudi do zanimanja oziroma spoznanja, da gre pravzaprav tudi za čisti sociološko antropološki oziroma družbeni eksperiment. Vse ure in minute, ki jih preživiš v »garaži«, v galeriji, ko jo ob koncih tedna in zvečer odpiraš ter paziš na razstavo, te vodi k opazovanju ljudi, do njihovega (ne)vstopanja v okolje umetnosti, v t. i. site-specific projekt. V dialogu si z avtorji, ki postavljajo svojo samostojno razstavo in se s svojimi deli odzivajo na razmere ter na kontekst prostora in njegove bližnje okolice, oziroma v dialogu si z občinstvom, ki se na razstavo odziva ali ne odziva, opisuje, kritizira, se navdušuje. »Garaža« nas je zanimala predvsem zato, ker je v našem prostoru še vedno zelo malo samoiniciativnosti na področju sodobne umetnosti. Umetniški sistem ni izoblikovan oziroma vsebuje veliko pomanjkljivosti, katerih vzrok je neznanje, avtorji se večinoma samo pritožujejo in živijo na račun države, ki nas bolj ali manj podpira, občinstvo ne dobiva informacij oziroma ni naučeno, izobraženo v smislu uživanja, sprejemanja, iskanja ter učenja skozi umetnost. Ko hodiš na razstave in v njih sodeluješ ter vidiš, spoznavaš stvari, avtorje in njihova dela, ki te navdušijo, ti vedno postane žal, da nekateri ljudje tega ne bodo nikoli videli, začutili, spoznali. Že to se zdi zadosten razlog, da se potrudiš in narediš nekaj za drugega, sočloveka, lokalno skupnost, ki je del tebe, del tvojega sistema in načina oziroma kulture življenja. Le tako se lahko vzpostavi dialog, prepotrebna debata na veliko ravneh.Zaključek. Kot rečeno, je produkcija tiskane publikacije v končni fazi. Tiskovina, ki bo ob vsej fotografski dokumentaciji razstav, obširnih intervjujih – dialogih z avtorji, avtoricami in s samimi besedili o položaju umetniške fotografije, o »garaži« v mariborski Pekarni oziroma o umetnikih kot kuratorjih, organizatorjih poskušala postati nekaj več kot le suhoparen katalog razstav. Vso dokumentacijo razstav z besedili lahko najdete na www.pekarna.org/guf in skupaj s podporniki projekta na http://sonda.kibla.org/by.html, ki se jim na tem mestu tudi lepo zahvaljujemo.
In še. »gUF« bo v letu 2006, ko se v pozni jeseni pripravljajo vsemariborski »dnevi fotografije«, postavil pregledno razstavo svojih dveh, dualnih (moško-ženskih) let delovanja. »Garaža« pa bo, če ne bo zanimanja, zamisli in želja, zaprta samevala in spet zavzela položaj enega od pekarniških skladišč. In samo upamo lahko, da si bo kdo zaželel ključa njenih vrat, da bo kdo uvidel njene kvalitete, možnosti ter jo odgovorno in kakovostno napolnil z umetnostjo, ki jo kompleks Pekarna in mesto Maribor potrebujeta ter si jo v čim večjem številu zaslužita. In če verjamete ali ne, občinstvo obstaja in je željno novih umetniških pozicij, novih perspektiv in vizij, novih refleksij časa in prostora. Ljudje si želijo nove, sveže umetnosti in znajo priti celo v »marginalizirano« Pekarno. Zakaj je Pekarna na tako slabem glasu, pa je vprašanje za katero drugo besedilo. Torej, »garažne« ključe je mogoče dobiti in vas čakajo. Hvala za vaš čas in potrpljenje.
Miha Horvat
Nekaj za uvod. Z zaprtjem in podiranjem, pospravljanjem zadnje fotografske razstave slovenske avtorice Mance Juvan ter z zaključkom produkcije druge tiskane publikacije se je končalo oziroma se končuje drugo leto delovanja »gUF-a alias garaže za umetniško fotografijo«, ki je galerijski projekt v mariborski Pekarni.
Od maja do novembra 2005 se je predstavilo šest avtoric oziroma šest samostojnih postavitev fotografinj, ki se profesionalno preživljajo in ustvarjajo v mediju fotografije.Manca Juvan je za tandemom ECLIPSE, Slovakinjo Magdo Tothovo, Avstrijko Christino Tsilidis, Janjo Glogovac in Avstrijko Rito Nowak zaključila serijo predstavitve sodobnih ženskih pozicij v slovenski in tuji fotografiji. Serija »ženskih« razstav v letu 2005 je logično in konceptualno nasledila serijo predstavitev sodobnih moških fotografskih pozicij v letu 2004, ko so se mariborskemu občinstvu predstavili Italijan Gian Luca Faccio in slovenski avtorji Primož Bizjak, Miloš Srdić, Nejc Saje, Damjan Kocjančič in Borut Peterlin.
Morda kot začetek jedra. »gUF alias garaža za umetniško fotografijo« je tako nadaljevala svojo pot; rečemo lahko, da je uspešno postavljena na zemljevid mariborskih galerij oziroma slovenskih fotografskih razstavišč. Tandem son:DA je skupaj s Primožem Bezjakom spet aktiviral »garažo« kot pomemben del celotnega kompleksa mariborske Pekarne. Ta odprt prostor na mariborskem javnem parkirišču (žal), ta odlična galerijska izložba oziroma specifičen razstavni prostor je predstavljal pravi izziv vsem fotografom in fotografinjam oziroma uveljavljenim in še prihajajočim talentom umetniškofotografske scene. Projekt »gUF – garaža za umetniško fotografijo« je nadaljeval umetniško-galerijsko delovanje »garaže«, ki je bilo med letoma 2001 in 2004 prekinjeno oziroma je bila »garaža« res samo garaža, samo prostor odlaganja in kopičenja zavrženih, odvečnim materialov, skladišče oziroma ena od črnih pik in žal premalo izkoriščenih prostorov (biserov) celotnega pekarniškega kompleksa. »gUF« je skozi prostorske intervencije umetniških fotografov nadaljeval galerijsko postavitveno kontinuiteto, ki so jo med letoma 1996 in 2001 začrtale postavitve Jakšeta, Bertoka, Brumna - Čopa, Jasne Hribernik in Zmaga Lendariča, Zela, Popenka in Wenzla oziroma tandema son:DA ter festivala vizualnih komunikacij Magdalena, če naštejemo samo nekatere.
In jedro. Oziroma zakaj se kot avtor postaviti na drugo stran umetniškega sistema, zakaj umetnik začne kuratirati, organizirati, vabiti in urejati galerijski prostor. Za to je seveda več razlogov. Eden je gotovo ta, da smo v svojo neposredno bližino pripeljali zanimive ljudi in začeli z njimi še kakovostnejši dialog. Navdušenje nad nekaterimi umetniškimi deli in fotografskimi pozicijami smo želeli deliti z drugimi, in tako v Mariboru razširili ne preveč zadovoljivo ter včasih nekakovostno ponudbo. Vseh dvanajst odprtij in postavitev pripeljejo tudi do zanimanja oziroma spoznanja, da gre pravzaprav tudi za čisti sociološko antropološki oziroma družbeni eksperiment. Vse ure in minute, ki jih preživiš v »garaži«, v galeriji, ko jo ob koncih tedna in zvečer odpiraš ter paziš na razstavo, te vodi k opazovanju ljudi, do njihovega (ne)vstopanja v okolje umetnosti, v t. i. site-specific projekt. V dialogu si z avtorji, ki postavljajo svojo samostojno razstavo in se s svojimi deli odzivajo na razmere ter na kontekst prostora in njegove bližnje okolice, oziroma v dialogu si z občinstvom, ki se na razstavo odziva ali ne odziva, opisuje, kritizira, se navdušuje. »Garaža« nas je zanimala predvsem zato, ker je v našem prostoru še vedno zelo malo samoiniciativnosti na področju sodobne umetnosti. Umetniški sistem ni izoblikovan oziroma vsebuje veliko pomanjkljivosti, katerih vzrok je neznanje, avtorji se večinoma samo pritožujejo in živijo na račun države, ki nas bolj ali manj podpira, občinstvo ne dobiva informacij oziroma ni naučeno, izobraženo v smislu uživanja, sprejemanja, iskanja ter učenja skozi umetnost. Ko hodiš na razstave in v njih sodeluješ ter vidiš, spoznavaš stvari, avtorje in njihova dela, ki te navdušijo, ti vedno postane žal, da nekateri ljudje tega ne bodo nikoli videli, začutili, spoznali. Že to se zdi zadosten razlog, da se potrudiš in narediš nekaj za drugega, sočloveka, lokalno skupnost, ki je del tebe, del tvojega sistema in načina oziroma kulture življenja. Le tako se lahko vzpostavi dialog, prepotrebna debata na veliko ravneh.Zaključek. Kot rečeno, je produkcija tiskane publikacije v končni fazi. Tiskovina, ki bo ob vsej fotografski dokumentaciji razstav, obširnih intervjujih – dialogih z avtorji, avtoricami in s samimi besedili o položaju umetniške fotografije, o »garaži« v mariborski Pekarni oziroma o umetnikih kot kuratorjih, organizatorjih poskušala postati nekaj več kot le suhoparen katalog razstav. Vso dokumentacijo razstav z besedili lahko najdete na www.pekarna.org/guf in skupaj s podporniki projekta na http://sonda.kibla.org/by.html, ki se jim na tem mestu tudi lepo zahvaljujemo.
In še. »gUF« bo v letu 2006, ko se v pozni jeseni pripravljajo vsemariborski »dnevi fotografije«, postavil pregledno razstavo svojih dveh, dualnih (moško-ženskih) let delovanja. »Garaža« pa bo, če ne bo zanimanja, zamisli in želja, zaprta samevala in spet zavzela položaj enega od pekarniških skladišč. In samo upamo lahko, da si bo kdo zaželel ključa njenih vrat, da bo kdo uvidel njene kvalitete, možnosti ter jo odgovorno in kakovostno napolnil z umetnostjo, ki jo kompleks Pekarna in mesto Maribor potrebujeta ter si jo v čim večjem številu zaslužita. In če verjamete ali ne, občinstvo obstaja in je željno novih umetniških pozicij, novih perspektiv in vizij, novih refleksij časa in prostora. Ljudje si želijo nove, sveže umetnosti in znajo priti celo v »marginalizirano« Pekarno. Zakaj je Pekarna na tako slabem glasu, pa je vprašanje za katero drugo besedilo. Torej, »garažne« ključe je mogoče dobiti in vas čakajo. Hvala za vaš čas in potrpljenje.
Miha Horvat
Tečaj črno-bele fotografije v Pekarni
Večer, 14.januar 2006
MISC Infopeka v Pekarni magdalenske mreže, Ob železnici 8, pripravlja tečaj črnobele fotografije pod delovnim naslovom Svetloba riše. Na tečaju se bodo udeleženci sprehodili skozi procese nastajanja črnobele fotografije, začenši z nadvse pomembnim pozornim opazovanjem okolice in osnovnih principov fotografije, do različnih tehnik uporabe fotoaparata, razvijanja filma in končno tiskanja črnobelih fotografij v temnici. Že iz naslova je razvidno, da bo rdeča nit tečaja svetloba. Tečaj se prične v četrtek, 19. januarja, potekal bo med 16. uro in 17.30 vsak četrtek (tečaj obsega deset kreativnih lekcij), in sicer v angleškem jeziku. Tečaj je namenjen mladim, starim od 15 do 25 let, ki bi radi dali priložnost svoji kreativnosti in iz svojega fotoaparata izvlekli maksimum. S seboj morajo ljubitelji fotografiranja prinesti fotoaparat s filmom in fotografski papir, ki pa si ga lahko nabavijo tudi na samem tečaju, ki pa je brezplačen. Vodila ga bo Judith Wijbenga, prostovoljka iz Nizozemske, ki je diplomirala iz vizualnih umetnosti ter oblikovanja in umetnostne pedagogike v Leeuwardnu na Nizozemskem.
MISC Infopeka v Pekarni magdalenske mreže, Ob železnici 8, pripravlja tečaj črnobele fotografije pod delovnim naslovom Svetloba riše. Na tečaju se bodo udeleženci sprehodili skozi procese nastajanja črnobele fotografije, začenši z nadvse pomembnim pozornim opazovanjem okolice in osnovnih principov fotografije, do različnih tehnik uporabe fotoaparata, razvijanja filma in končno tiskanja črnobelih fotografij v temnici. Že iz naslova je razvidno, da bo rdeča nit tečaja svetloba. Tečaj se prične v četrtek, 19. januarja, potekal bo med 16. uro in 17.30 vsak četrtek (tečaj obsega deset kreativnih lekcij), in sicer v angleškem jeziku. Tečaj je namenjen mladim, starim od 15 do 25 let, ki bi radi dali priložnost svoji kreativnosti in iz svojega fotoaparata izvlekli maksimum. S seboj morajo ljubitelji fotografiranja prinesti fotoaparat s filmom in fotografski papir, ki pa si ga lahko nabavijo tudi na samem tečaju, ki pa je brezplačen. Vodila ga bo Judith Wijbenga, prostovoljka iz Nizozemske, ki je diplomirala iz vizualnih umetnosti ter oblikovanja in umetnostne pedagogike v Leeuwardnu na Nizozemskem.
četrtek, januar 12, 2006
Nočna peka spet v pogonu
Večer,12.01.2005
Eni potrebujejo za ponovoletno preganjanje mačka več, drugi spet manj časa. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so očitno nekje vmes, in po krajšem premoru se tja spet vrača običajni utrip. V klubu Mc bo tako v petek, 13. januarja, ob 22. uri koncert dolenjske skupine Outside Down, ki igra samosvojo kombinacijo tako imenovane crossover in ambientalne glasbe; za več energije ob bolj energičnih ritmih iz didžejevskega ozvočenja, ki bodo sledili do jutra, pa bodo ob polnoči postregli še z vročimi žemljicami. Na istem kraju in ob istem času, le večer kasneje, bodo nastopili še Stranci, iz Celja prihajajoči stari znanci slovenske rockovske in punkovske scene, ki bodo predstavili svoj nedavno izdani album Zavrnjeno; sledilo pa bo še didžejanje do onemoglosti. Obisk obeh dogodkov je brezplačen, le simbolična pa je cena didžejanja brez koncerta v živo, ki bo hkrati potekalo v soboto, 14. januarja, v sosednji dvorani Gustaf. Didžej Sanjin bo skušal obiskovalce s funky, disco in house ritmi prepričati, da hiša ni mrtva. Od ponedeljka, 16., do srede, 18. januarja - in tudi od ponedeljka do srede prihodnje tedne, če ne bo kaj bolj pretresljivega vmes prišlo -, pa bodo v Gustafu vsak večer ob 22. uri še za člane (to lahko postane vsakdo, ki se vpiše) brezplačne projekcije filmov v okviru tamkajšnjega kinokluba. (dkj)
Eni potrebujejo za ponovoletno preganjanje mačka več, drugi spet manj časa. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so očitno nekje vmes, in po krajšem premoru se tja spet vrača običajni utrip. V klubu Mc bo tako v petek, 13. januarja, ob 22. uri koncert dolenjske skupine Outside Down, ki igra samosvojo kombinacijo tako imenovane crossover in ambientalne glasbe; za več energije ob bolj energičnih ritmih iz didžejevskega ozvočenja, ki bodo sledili do jutra, pa bodo ob polnoči postregli še z vročimi žemljicami. Na istem kraju in ob istem času, le večer kasneje, bodo nastopili še Stranci, iz Celja prihajajoči stari znanci slovenske rockovske in punkovske scene, ki bodo predstavili svoj nedavno izdani album Zavrnjeno; sledilo pa bo še didžejanje do onemoglosti. Obisk obeh dogodkov je brezplačen, le simbolična pa je cena didžejanja brez koncerta v živo, ki bo hkrati potekalo v soboto, 14. januarja, v sosednji dvorani Gustaf. Didžej Sanjin bo skušal obiskovalce s funky, disco in house ritmi prepričati, da hiša ni mrtva. Od ponedeljka, 16., do srede, 18. januarja - in tudi od ponedeljka do srede prihodnje tedne, če ne bo kaj bolj pretresljivega vmes prišlo -, pa bodo v Gustafu vsak večer ob 22. uri še za člane (to lahko postane vsakdo, ki se vpiše) brezplačne projekcije filmov v okviru tamkajšnjega kinokluba. (dkj)
Naročite se na:
Objave (Atom)