Mariborska II. gimnazija v znamenju festivala Drugajanje
MARIBOR - Mariborska II. gimnazija in ljubljanski zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Bunker sta že četrtič pripravila tridnevni gledališki festival Drugajanje, ki se bo začel v torek v Mariboru. Kot je v sporočilu za javnost zapisala vodja projekta Alma Selimovič, bo letošnji festival spet presegel vse prejšnje, na njem bodo štiri predstave, od tega tri, za katere je umetniška direktorica Nevenka Koprivšek presodila, da so presežki slovenskih odrov.
V sporedu četrtega festivala Drugajanje bodo tako Confi-dance plesnega dueta Goran Bogdanovski in Dejan Srhoj, Wrestling Dostoievsky skupine Betontanc ter koreografski "omnibus" Igorja Sviderskega 4 PLUS 1 in gostujoča predstava z Madžarske What Sort of Tenderness, s katero Marta Ladjanszki in Reka Szabo že drugič gostujeta v Sloveniji. Festival je letos tudi žanrsko obogaten, saj bo prikazan plesni film Dom svobode Saše Podgorška, poleg tega pa bosta kot vsako leto na sporedu tudi dve delavnici - delavnica gledališke produkcije pod vodstvom Ire Cecič ter delavnica sodobnega plesa, ki jo bo vodila Marta Ladjanszki.
Po besedah ravnatelja II. gimnazije v Mariboru Ivana Lorenčiča gledališki prostor gimnazije postaja uveljavljeno prizorišče predstav, ki jih Mariborčani sicer pogrešajo. Te predstave mladim odpirajo svet gledališča, iskanja in abstrakcije, delavnice pa jim omogočajo, da z vrhunskimi ustvarjalci podoživljajo svet giba. Z Drugajanjem gimnazija uresničuje širšo vlogo šole, saj mladim omogoča razvoj ustvarjalnosti v najširšem smislu.Umetniška direktorica Nevenka Koprivšek je pred festivalom dejala, da sodelovanje med zavodom Bunker in II. gimnazijo postaja stalnica jesenskega sodobnega scenskega dogajanja v Mariboru. V prerezu sodobnih tokov se program po njenih besedah iz leta v leto širi, je bolj bogat in raznolik."Vsak festival je nekakšno potovanje po neznanih pokrajinah, vodi nas želja po prevetritvi, spoznavanju drugačnega in novih idejah. Drugajanje je prostor srečevanj in praznovanja, v užitek tako ustvarjalcem kot obiskovalcem," je še dodala Koprivškova.
Tekst: STA
petek, november 28, 2008
sreda, november 26, 2008
MARIBORSKI ŽUPAN NA POLOVICI MANDATA; delo, 26.11.2008
Mariborski župan na polovici mandata
Kangler je zadovoljen, opozicija kritična
Franc Kangler zatrjuje, da je oziroma bo izpolnil vse predvolilne obljube V SD in LPR očitki o kadrovski koaliciji, netransparentnih poslih in populizmu
Maribor – »Vse predvolilne obljube so bodisi že izpolnjene bodisi njihova realizacija poteka,« je včeraj polovico svojega mandata ocenil mariborski župan Franc Kangler. Kot največje uspehe občinske uprave v prvih dveh letih je navedel uspešno črpanje evropskih sredstev, ureditev problematike komunalnih odpadkov, vrsto projektov na področju kulturne infrastrukture in predvsem pridobitev dveh uglednih prireditev, to sta Evropska prestolnica kulture in univerzijada.
Kot pravi Franc Kangler, je mestni občini uspelo doslej pridobiti približno 18 milijonov evrov evropskih sredstev, s čimer je omogočena izpeljava številnih projektov, ki so bodisi že zaključeni ali pa potekajo. To je stadion Ljudski vrt, obnova minoritskega samostana in vanj umeščenega novega lutkovnega gledališča, Naskov dvorec, krožišče na Titovi cesti, azil za živali ... Ob tem je bil kritičen do svojega predhodnika Borisa Soviča (SD), ki nobenega od teh projektov ni znal izpeljati, poleg tega pa mu je uspelo v osmih letih županovanja pridobiti zgolj 450.000 evrov evropskih sredstev. Poleg tega naj bi bil Sovič mestni upravi zapustil obilo dolgov, katerih skupni znesek naj bi znašal kar 23 milijonov evrov. Spor z družbo Aquasystems, ki upravlja mariborsko čistilno napravo, so razrešili, saj so dolg devet milijonov evrov zmanjšali z odpisom vseh obresti in z zmanjšanjem glavnice, pogovori s Snago in avtobusnim prevoznikom Veolio, katerima mesto dolguje štiri milijone evrov in kjer lahko podjetji na podlagi izvršbe kadar koli unovčita svoje terjatve, pa še potekajo.
Kangler je napovedal obnovo kulturnega centra Pekarna, saj so z rebalansom proračuna zagotovili 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Velik projekt je tudi obnova mariborskih trgov, še zlasti Rotovškega, za katerega se je pravkar iztekel arhitekturni natečaj, pri tem pa je pomembno vlogo odigral mestni arhitekt, s čimer se potrjuje pravilnost za uvedbo te funkcije. Sicer pa ima župan poslej novega svetovalca; to je Emanuel Čerček, dosedanji vodja investicij na ministrstvu za šolstvo in šport, ki bo podobne naloge opravljal v mariborski mestni upravi. Glede priprave oziroma financiranja Evropske prestolnice kulture in univerzijade je župan prepričan, da bo tudi premier Borut Pahor to obravnaval kot vseslovenski projekt in bo »branil ugled Maribora in Slovenije«.
Nekateri mestni svetniki so včeraj pozivali Kanglerja, naj razmisli in vendarle kandidira še za en mandat, on pa pravi, da trenutno o tem ne razmišlja, čeprav mu je uspelo v mestnem svetu zbrati široko koalicijo. V opoziciji, zlasti v SD, pa se očitno ne morejo sprijazniti z izgubo županskega položaja in predvsem s tempom dela, zato so po županovih besedah ves čas neupravičeno kritični.
Opozicija mu očita samohvalo
Pri socialnih demokratih so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja svetniške skupine Vinko Mandl, županova koalicija ni programska, temveč kadrovska, saj Kangler »sploh ne zna sestaviti programa«, kar se kaže tudi pri pripravi proračuna, ki je stalno predmet rebalansov. Po Mandlovem mnenju je bila večina projektov, s katerimi se zdaj hvali Kangler, začeta že v prejšnjih županskih mandatih, edini projekt, ki je res njegov, pa je kočija, ki vozi po mestu. Mandl tudi meni, da niso toliko pomembne obljube, ki jih je sedanji župan dal volivcem, temveč nekaterim podjetjem, ki zdaj po zelo nenavadnih poteh prihajajo do poslov. Ali je to klientelizem in korupcija, pa naj ugotovijo pristojni organi.
Podobno kritičen je tudi vodja svetniške skupine Lista za pravičnost in razvoj Stojan Auer. Kot pravi, je Slovenija v obdobju 2007–13 neto prejemnik evropskih sredstev, zato mestni upravi zdaj ni težko črpati sredstev, sicer pa bi lahko bila na tem področju tudi precej uspešnejša. Delo v mestnem svetu je po Auerjevem mnenju izključujoče, saj tako rekoč ni posvetov svetniških skupin oziroma se te praviloma sestanejo tik pred sejami mestnega sveta, edino vprašanje pa je, ali bodo podprli županove predloge ali ne. Kangler je očitno odpovedal pri nekaterih projektih, kot je denimo logistični center Oreh, spet za druge, kot je novi azil za živali, pripisuje zasluge zgolj sebi, čeprav so pri pripravi projekta sodelovale vse svetniške skupine. Posebno kritičen je Auer zaradi Kanglerjevega odnosa do prejšnje in nove vlade, saj ne skopari s kritikami na račun Janše in Pahorja, kar zagotovo ni dobro za uresničitev projektov, sicer pa so očitni njegovi populistični prijemi, kot je pečenje vola na mariborskih ulicah, kar pa na koncu plačajo davkoplačevalci.
Peter Rak
Kangler je zadovoljen, opozicija kritična
Franc Kangler zatrjuje, da je oziroma bo izpolnil vse predvolilne obljube V SD in LPR očitki o kadrovski koaliciji, netransparentnih poslih in populizmu
Maribor – »Vse predvolilne obljube so bodisi že izpolnjene bodisi njihova realizacija poteka,« je včeraj polovico svojega mandata ocenil mariborski župan Franc Kangler. Kot največje uspehe občinske uprave v prvih dveh letih je navedel uspešno črpanje evropskih sredstev, ureditev problematike komunalnih odpadkov, vrsto projektov na področju kulturne infrastrukture in predvsem pridobitev dveh uglednih prireditev, to sta Evropska prestolnica kulture in univerzijada.
Kot pravi Franc Kangler, je mestni občini uspelo doslej pridobiti približno 18 milijonov evrov evropskih sredstev, s čimer je omogočena izpeljava številnih projektov, ki so bodisi že zaključeni ali pa potekajo. To je stadion Ljudski vrt, obnova minoritskega samostana in vanj umeščenega novega lutkovnega gledališča, Naskov dvorec, krožišče na Titovi cesti, azil za živali ... Ob tem je bil kritičen do svojega predhodnika Borisa Soviča (SD), ki nobenega od teh projektov ni znal izpeljati, poleg tega pa mu je uspelo v osmih letih županovanja pridobiti zgolj 450.000 evrov evropskih sredstev. Poleg tega naj bi bil Sovič mestni upravi zapustil obilo dolgov, katerih skupni znesek naj bi znašal kar 23 milijonov evrov. Spor z družbo Aquasystems, ki upravlja mariborsko čistilno napravo, so razrešili, saj so dolg devet milijonov evrov zmanjšali z odpisom vseh obresti in z zmanjšanjem glavnice, pogovori s Snago in avtobusnim prevoznikom Veolio, katerima mesto dolguje štiri milijone evrov in kjer lahko podjetji na podlagi izvršbe kadar koli unovčita svoje terjatve, pa še potekajo.
Kangler je napovedal obnovo kulturnega centra Pekarna, saj so z rebalansom proračuna zagotovili 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Velik projekt je tudi obnova mariborskih trgov, še zlasti Rotovškega, za katerega se je pravkar iztekel arhitekturni natečaj, pri tem pa je pomembno vlogo odigral mestni arhitekt, s čimer se potrjuje pravilnost za uvedbo te funkcije. Sicer pa ima župan poslej novega svetovalca; to je Emanuel Čerček, dosedanji vodja investicij na ministrstvu za šolstvo in šport, ki bo podobne naloge opravljal v mariborski mestni upravi. Glede priprave oziroma financiranja Evropske prestolnice kulture in univerzijade je župan prepričan, da bo tudi premier Borut Pahor to obravnaval kot vseslovenski projekt in bo »branil ugled Maribora in Slovenije«.
Nekateri mestni svetniki so včeraj pozivali Kanglerja, naj razmisli in vendarle kandidira še za en mandat, on pa pravi, da trenutno o tem ne razmišlja, čeprav mu je uspelo v mestnem svetu zbrati široko koalicijo. V opoziciji, zlasti v SD, pa se očitno ne morejo sprijazniti z izgubo županskega položaja in predvsem s tempom dela, zato so po županovih besedah ves čas neupravičeno kritični.
Opozicija mu očita samohvalo
Pri socialnih demokratih so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja svetniške skupine Vinko Mandl, županova koalicija ni programska, temveč kadrovska, saj Kangler »sploh ne zna sestaviti programa«, kar se kaže tudi pri pripravi proračuna, ki je stalno predmet rebalansov. Po Mandlovem mnenju je bila večina projektov, s katerimi se zdaj hvali Kangler, začeta že v prejšnjih županskih mandatih, edini projekt, ki je res njegov, pa je kočija, ki vozi po mestu. Mandl tudi meni, da niso toliko pomembne obljube, ki jih je sedanji župan dal volivcem, temveč nekaterim podjetjem, ki zdaj po zelo nenavadnih poteh prihajajo do poslov. Ali je to klientelizem in korupcija, pa naj ugotovijo pristojni organi.
Podobno kritičen je tudi vodja svetniške skupine Lista za pravičnost in razvoj Stojan Auer. Kot pravi, je Slovenija v obdobju 2007–13 neto prejemnik evropskih sredstev, zato mestni upravi zdaj ni težko črpati sredstev, sicer pa bi lahko bila na tem področju tudi precej uspešnejša. Delo v mestnem svetu je po Auerjevem mnenju izključujoče, saj tako rekoč ni posvetov svetniških skupin oziroma se te praviloma sestanejo tik pred sejami mestnega sveta, edino vprašanje pa je, ali bodo podprli županove predloge ali ne. Kangler je očitno odpovedal pri nekaterih projektih, kot je denimo logistični center Oreh, spet za druge, kot je novi azil za živali, pripisuje zasluge zgolj sebi, čeprav so pri pripravi projekta sodelovale vse svetniške skupine. Posebno kritičen je Auer zaradi Kanglerjevega odnosa do prejšnje in nove vlade, saj ne skopari s kritikami na račun Janše in Pahorja, kar zagotovo ni dobro za uresničitev projektov, sicer pa so očitni njegovi populistični prijemi, kot je pečenje vola na mariborskih ulicah, kar pa na koncu plačajo davkoplačevalci.
Peter Rak
torek, november 25, 2008
NIKAKOR NI SIMPATIČNO; dnevnik, 25.11.2008
Nikakor ni simpatično
Nikakor ni simpatično, da Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki organizira festival Lent in Festival Maribor, sočasno vodi poseben sekretariat pri županu za Evropsko prestolnico kulture. In tako zdaj človek, ki vodi Narodni dom (kjer so se pokrivali z daljšo odejo, kot je v resnici sešita), skupaj z županom deli proračunski denar za EPK, kjer ima glavno besedo, je te dni povedal Tone Partljič, predsednik sveta Borštnikovega srečanja.
Foto: Jaka Adamič
Res je, kar se v Mariboru dogaja z EPK in kulturo nasploh, ni prav nič simpatično. In četudi se je po meni potem, ko sem na problem kolizije interesov Vladimirja Rukavine opozorila že avgusta, vsul plaz besnih obtožb, se problem lokalnega kulturnega veljaka v Mariboru vsak dan bolj zaostruje. Vladimir Rukavina je bil pred dobrim letom in pol član komisije ministrstva za kulturo, ki je odločala o kandidaturah različnih slovenskih mest za organizacijo enoletne prireditve, imenovane Evropska prestolnica kulture 2012. EPK je seveda predstavljal velik izziv za tekmujoče občine, saj je zmagovalki obetal močan kulturni preboj s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Sestava komisije je bila zato še posebno občutljiva reč, in dejstvo, da sta bila v njej dva kulturnika, Vladimir Rukavina in Mitja Rotovnik, ki sta imela kot direktorja največjih kulturnih ustanov v »svojih« mestih zelo močen interes za zmago le-teh, je že takrat upravičeno zmotilo Celjane, ki so se na to sestavo pritožili. Začasno sta oba zato odstopila, na koncu pa vendarle odločala.
Že ob izboru sem zapisala, da je bila mariborska kandidatura, ki jo je vložila Kibla, kvalitetna, a za tiste, ki poznajo situacijo, neuresničljiva, saj bi morala imeti za uresničitev popolno podporo ne le občine Maribor, ampak tudi vseh ostalih, ki jih je projekt zajel. Te podpore Kibla niti do takrat ni imela. Odtlej še manj.
Po razglasitvi Maribora za kandidata bi moralo namreč mesto promptno začeti s tistim delom priprav, ki jih projekt nalaga lokalni skupnosti, to pa je vzpostavitev organizacije in koordinacije, priprava dokumentov za gradnjo novih zmogljivosti itn. Župan Kangler ni naredil nič, nastopila je blokada, ki je trajala vse do letošnjega poletja. Po zamujenem letu in pol se je mesto končno zganilo, vendar ne v smeri Kible oziroma Petra Tomaža Dobrile, ki je projekt pripravil in ves čas opozarjal, da je treba začeti delati, ampak je iz rokava potegnilo – Rukavino. Istega Rukavino, ki je sedel v komisiji, je imenovalo za začasnega vodjo sekretariata EPK. Ker se Kangler požvižga na kolizijo interesov in je po njegovem Rukavina očitno edini kulturni menedžer v mestu. No, Rukavina ima veliko dela. Narodni dom, ki ga vodi, organizira dva največja festivala v mestu, Lent in Festival Maribor. Kar ni enostavno. Letos se mu je pri denarju zapletlo že pri Lentu, še bolj pa, kot se je pokazalo te dni, pri Festivalu Maribor. Enostavno je porabil več, kot je imel, menda zato, ker so mu nekje nekaj obljubili, pa ne dali. Toda rešitev je bila na dlani: njegovo izgubo, ki znaša kar 390 milijonov evrov, je občina včeraj brez zadržkov pokrila iz proračuna EPK. To je torej tista nesimpatična reč, o kateri govori Partljič. Rukavina je tako pri isti zadevi že drugič v navzkrižju interesov, tokrat je na položaju, ko ustvarjeno izgubo iz enih projektov pokriva z denarjem za druge. »Predloga dofinanciranja Festivala Maribor iz postavke EPK začasni sekretariat EPK ni nikoli obravnaval. (…) Poleg tega nismo nikoli obravnavali porabe že odobrenih sredstev za EPK za programe Festivala Lent v letu 2008,« pravi Dobrila.
Ups. Ne le Festival Maribor, tudi Lent je Rukavina brez vednosti vpletenih že podprl s tem novim, priročnim virom, ki ga je dobil v upravljanje. No, kot pravi sam: »Mestna občina je naša ustanoviteljica in mora poskrbeti za izvajanje naših programov. Nismo je prosili, da nam dofinancira Festival Maribor prek postavke EPK. Vendar se mi to ne zdi sporno, če bo to izpeljala tako. Pomembno je namreč, da imamo dogodek za najzahtevnejše goste.«Ob prvem stavku se gotovo srečno orosi oko vsakemu direktorju javnega zavoda v tej državi: juhuhu, nismo vedeli, da to, da te občina ustanovi, pomeni, da mora kriti vse tvoje izgube! Ob drugem stavku se oko orosi javnosti: kako lepo, še prosili jih niso, pa je rebalans občinskega proračuna že poskrbel za njih. Ob tretjem stavku, da takšno pretakanje ni sporno, pa v hud jok planejo tisti, ki v Mariboru skrbijo za tiste bolj ne-najzahtevnejše goste, ki jim je občina namenila manj ali celo nič, na primer Pekarni, Literi, Dialogom in drugim. Kajti to, da mesto z rebalansom preliva denar iz EPK v Rukavinove izgube, pač pomeni, da bo nekje nekomu vzel. Pardon, je že vzel. Manjšim, neodvisnim kulturnim producentom, ki že tako in tako životarijo. Strategija nekoliko spominja na Jankovićevo, tudi ta je ob zmanjšani državni podpori mestu najprej odvzel denar neodvisnim. In jim še vse do danes ni v celoti povrnil, kar jim je odvzel, četudi so se dovolj odločno uprli. Bodo mariborski akterji zmožni uspešnega protesta in ali ima Kangler vsaj toliko kulturne inteligence kot Janković?Kakšna je torej velika kulturna vizija gospoda Kanglerja? S čim misli očarati Evropo 2012? »Pripeljal bom Madonno,« je menda nekje izjavil. Madona, pomagaj, res, če je to kultura, ki jo misli ponuditi, naj tudi Jožef pride na pomoč! Človek ne loči industrije od kulture, človek ne razume bazičnih pojmov tega, zaradi česar je inštitut EPK sploh nastal, čemu je bil namenjen: spodbujanju sodobne umetnosti, povezovanju umetnosti in družbenih gibanj, medevropskemu sodelovanju, razvoju novih urbanih kulturnih struktur, trajnostno naravnanim kulturno-ekološkim projektom... Ne v prvi vrsti obstoječim velikim kulturnim dogodkom, ampak inovativnim raziskavam od »spodaj«, ne (ameriškim) zvezdam, ampak programom za pozabljene segmente prebivalstva in občinstva (otroci, mladostniki, hendikepirani, starostniki). Ne fraki in fotografiranje mestnih in kulturnih veljakov, ampak kultura za prebivalce mesta – končno.
Namesto tega pa – kako je že kolegica z Večera poročala iz Bruslja, kjer je Rukavina ubranil kandidaturo? »Dostojanstveno in avtoritarno.« Kje je v tej zgodbi dostojanstvo, ne vem, a z drugim terminom je vsekakor izvrstno zadela mariborska dogajanja.
Tanja Lesničar - Pučko
Nikakor ni simpatično, da Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki organizira festival Lent in Festival Maribor, sočasno vodi poseben sekretariat pri županu za Evropsko prestolnico kulture. In tako zdaj človek, ki vodi Narodni dom (kjer so se pokrivali z daljšo odejo, kot je v resnici sešita), skupaj z županom deli proračunski denar za EPK, kjer ima glavno besedo, je te dni povedal Tone Partljič, predsednik sveta Borštnikovega srečanja.
Foto: Jaka Adamič
Res je, kar se v Mariboru dogaja z EPK in kulturo nasploh, ni prav nič simpatično. In četudi se je po meni potem, ko sem na problem kolizije interesov Vladimirja Rukavine opozorila že avgusta, vsul plaz besnih obtožb, se problem lokalnega kulturnega veljaka v Mariboru vsak dan bolj zaostruje. Vladimir Rukavina je bil pred dobrim letom in pol član komisije ministrstva za kulturo, ki je odločala o kandidaturah različnih slovenskih mest za organizacijo enoletne prireditve, imenovane Evropska prestolnica kulture 2012. EPK je seveda predstavljal velik izziv za tekmujoče občine, saj je zmagovalki obetal močan kulturni preboj s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Sestava komisije je bila zato še posebno občutljiva reč, in dejstvo, da sta bila v njej dva kulturnika, Vladimir Rukavina in Mitja Rotovnik, ki sta imela kot direktorja največjih kulturnih ustanov v »svojih« mestih zelo močen interes za zmago le-teh, je že takrat upravičeno zmotilo Celjane, ki so se na to sestavo pritožili. Začasno sta oba zato odstopila, na koncu pa vendarle odločala.
Že ob izboru sem zapisala, da je bila mariborska kandidatura, ki jo je vložila Kibla, kvalitetna, a za tiste, ki poznajo situacijo, neuresničljiva, saj bi morala imeti za uresničitev popolno podporo ne le občine Maribor, ampak tudi vseh ostalih, ki jih je projekt zajel. Te podpore Kibla niti do takrat ni imela. Odtlej še manj.
Po razglasitvi Maribora za kandidata bi moralo namreč mesto promptno začeti s tistim delom priprav, ki jih projekt nalaga lokalni skupnosti, to pa je vzpostavitev organizacije in koordinacije, priprava dokumentov za gradnjo novih zmogljivosti itn. Župan Kangler ni naredil nič, nastopila je blokada, ki je trajala vse do letošnjega poletja. Po zamujenem letu in pol se je mesto končno zganilo, vendar ne v smeri Kible oziroma Petra Tomaža Dobrile, ki je projekt pripravil in ves čas opozarjal, da je treba začeti delati, ampak je iz rokava potegnilo – Rukavino. Istega Rukavino, ki je sedel v komisiji, je imenovalo za začasnega vodjo sekretariata EPK. Ker se Kangler požvižga na kolizijo interesov in je po njegovem Rukavina očitno edini kulturni menedžer v mestu. No, Rukavina ima veliko dela. Narodni dom, ki ga vodi, organizira dva največja festivala v mestu, Lent in Festival Maribor. Kar ni enostavno. Letos se mu je pri denarju zapletlo že pri Lentu, še bolj pa, kot se je pokazalo te dni, pri Festivalu Maribor. Enostavno je porabil več, kot je imel, menda zato, ker so mu nekje nekaj obljubili, pa ne dali. Toda rešitev je bila na dlani: njegovo izgubo, ki znaša kar 390 milijonov evrov, je občina včeraj brez zadržkov pokrila iz proračuna EPK. To je torej tista nesimpatična reč, o kateri govori Partljič. Rukavina je tako pri isti zadevi že drugič v navzkrižju interesov, tokrat je na položaju, ko ustvarjeno izgubo iz enih projektov pokriva z denarjem za druge. »Predloga dofinanciranja Festivala Maribor iz postavke EPK začasni sekretariat EPK ni nikoli obravnaval. (…) Poleg tega nismo nikoli obravnavali porabe že odobrenih sredstev za EPK za programe Festivala Lent v letu 2008,« pravi Dobrila.
Ups. Ne le Festival Maribor, tudi Lent je Rukavina brez vednosti vpletenih že podprl s tem novim, priročnim virom, ki ga je dobil v upravljanje. No, kot pravi sam: »Mestna občina je naša ustanoviteljica in mora poskrbeti za izvajanje naših programov. Nismo je prosili, da nam dofinancira Festival Maribor prek postavke EPK. Vendar se mi to ne zdi sporno, če bo to izpeljala tako. Pomembno je namreč, da imamo dogodek za najzahtevnejše goste.«Ob prvem stavku se gotovo srečno orosi oko vsakemu direktorju javnega zavoda v tej državi: juhuhu, nismo vedeli, da to, da te občina ustanovi, pomeni, da mora kriti vse tvoje izgube! Ob drugem stavku se oko orosi javnosti: kako lepo, še prosili jih niso, pa je rebalans občinskega proračuna že poskrbel za njih. Ob tretjem stavku, da takšno pretakanje ni sporno, pa v hud jok planejo tisti, ki v Mariboru skrbijo za tiste bolj ne-najzahtevnejše goste, ki jim je občina namenila manj ali celo nič, na primer Pekarni, Literi, Dialogom in drugim. Kajti to, da mesto z rebalansom preliva denar iz EPK v Rukavinove izgube, pač pomeni, da bo nekje nekomu vzel. Pardon, je že vzel. Manjšim, neodvisnim kulturnim producentom, ki že tako in tako životarijo. Strategija nekoliko spominja na Jankovićevo, tudi ta je ob zmanjšani državni podpori mestu najprej odvzel denar neodvisnim. In jim še vse do danes ni v celoti povrnil, kar jim je odvzel, četudi so se dovolj odločno uprli. Bodo mariborski akterji zmožni uspešnega protesta in ali ima Kangler vsaj toliko kulturne inteligence kot Janković?Kakšna je torej velika kulturna vizija gospoda Kanglerja? S čim misli očarati Evropo 2012? »Pripeljal bom Madonno,« je menda nekje izjavil. Madona, pomagaj, res, če je to kultura, ki jo misli ponuditi, naj tudi Jožef pride na pomoč! Človek ne loči industrije od kulture, človek ne razume bazičnih pojmov tega, zaradi česar je inštitut EPK sploh nastal, čemu je bil namenjen: spodbujanju sodobne umetnosti, povezovanju umetnosti in družbenih gibanj, medevropskemu sodelovanju, razvoju novih urbanih kulturnih struktur, trajnostno naravnanim kulturno-ekološkim projektom... Ne v prvi vrsti obstoječim velikim kulturnim dogodkom, ampak inovativnim raziskavam od »spodaj«, ne (ameriškim) zvezdam, ampak programom za pozabljene segmente prebivalstva in občinstva (otroci, mladostniki, hendikepirani, starostniki). Ne fraki in fotografiranje mestnih in kulturnih veljakov, ampak kultura za prebivalce mesta – končno.
Namesto tega pa – kako je že kolegica z Večera poročala iz Bruslja, kjer je Rukavina ubranil kandidaturo? »Dostojanstveno in avtoritarno.« Kje je v tej zgodbi dostojanstvo, ne vem, a z drugim terminom je vsekakor izvrstno zadela mariborska dogajanja.
Tanja Lesničar - Pučko
FANTAZIJSKE GLEDALIŠKE POKRAJINE S PERFORMO IN DRUGAJANJEM; večer, 25.11.2008
Fantazijske gledališke pokrajine s Performo in Drugajanjem
Oba festivala najsodobnejše scenske umetnosti za mlade že drugič z roko v roki
Drugo leto zapored sta svoje moči združila festivala najsodobnejše scenske umetnosti Drugajanje, ki ga že sedem let s pomočjo ljubljanskega zavoda Bunker pripravlja Druga gimnazija, in Performa, festival, ki tokrat trinajstič zapored poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC).
Festival Drugajanje, skozi katerega akteriji raziskujejo svet giba in abstrakcije, je namenjen mladi publiki, predvsem srednješolcem, ki "imajo v poplavi raznih oblik, velikokrat populistične kulture priložnost videti drugo zvrst gledališča, ki od njih zahteva koncentracijo in kritično presojanje," je Drugajanje orisal Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, ki presežno vrednost festivala vidi predvsem v vzgajanju mlade publike.Z odra Amfiteatra I. gimnazije se festivalsko dogajanje zaradi obnove šole letos seli v Pekarno in na I. gimnazijo. Od danes pa do 27. novembra pa bodo na ogled štiri gledališke predstave, dramska miniaturka Etiquette, predstava Branka Potočana Glej ga zlomka, plesni solo Janez v kreaciji in izvedbi Gorana Bogdanovskega ter ciklus plesnih predstav Zgodbe o telesu koreografinje Snježane Premuš. V okviru Drugajanja se bodo odvijale tudi štiri delavnice, skozi katere bodo mladi spoznavali veščine produkcije in osnove tehnike ter osvetljevanja v gledališču.Tudi novoodrski festival Performa je apriori namenjen mlajši publiki, vendar za razliko od Drugajanja, ki daje poudarek izobraževalnim vsebinam in gibalnim elementom, bolj posega v samo produkcijo in eksperimentiranje. "Gre za odrske pristope, ki so nekonvencionalni. Avtorji predstav imajo svoje suverene poetike in izraz, prepoznan v mednarodnem merilu," je skupno točko Performinih predstav izpostavil Nino Flisar, koordiator Performe. Na letošnji programski listi festivala, ki bo potekal od 2. do 6. decembra, so tako pristale predstave, kot je hrvaški plesni performans Ne boj se, tudi mene je strah, projekt Miha Ciglarja 3rd Pole, predstava mariborskega Inner World Theatra Medejin krik in gledališka predstava Irene Tomažin Kot kaplja dežja v usta molka. Med spremljevalnimi aktivnostmi festivala bo tekla tudi plesna delavnica japonskega butoh plesalca Ryuza Fukuhare. Zraven skupne promocije Drugajanje in Platformo sicer veže želja po večji zgoščenosti festivalskega dogajanja, letos pa si delita tudi intimno predstavo Etiquette britanskega gledališča Rotozaza, kjer "dva gledalca, ki sta hkrati tudi igralca predstave, sedeta za kavarniško mizo, si nadeneta slušalke in sledita navodilom, ki ju vodijo skozi fantazijske gledališke pokrajine," je eno zanimivejših interaktivnih predstav opisala Tamara Bračič, producentka Drugajanja.
JASMINA CEHNAR
Oba festivala najsodobnejše scenske umetnosti za mlade že drugič z roko v roki
Drugo leto zapored sta svoje moči združila festivala najsodobnejše scenske umetnosti Drugajanje, ki ga že sedem let s pomočjo ljubljanskega zavoda Bunker pripravlja Druga gimnazija, in Performa, festival, ki tokrat trinajstič zapored poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC).
Festival Drugajanje, skozi katerega akteriji raziskujejo svet giba in abstrakcije, je namenjen mladi publiki, predvsem srednješolcem, ki "imajo v poplavi raznih oblik, velikokrat populistične kulture priložnost videti drugo zvrst gledališča, ki od njih zahteva koncentracijo in kritično presojanje," je Drugajanje orisal Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, ki presežno vrednost festivala vidi predvsem v vzgajanju mlade publike.Z odra Amfiteatra I. gimnazije se festivalsko dogajanje zaradi obnove šole letos seli v Pekarno in na I. gimnazijo. Od danes pa do 27. novembra pa bodo na ogled štiri gledališke predstave, dramska miniaturka Etiquette, predstava Branka Potočana Glej ga zlomka, plesni solo Janez v kreaciji in izvedbi Gorana Bogdanovskega ter ciklus plesnih predstav Zgodbe o telesu koreografinje Snježane Premuš. V okviru Drugajanja se bodo odvijale tudi štiri delavnice, skozi katere bodo mladi spoznavali veščine produkcije in osnove tehnike ter osvetljevanja v gledališču.Tudi novoodrski festival Performa je apriori namenjen mlajši publiki, vendar za razliko od Drugajanja, ki daje poudarek izobraževalnim vsebinam in gibalnim elementom, bolj posega v samo produkcijo in eksperimentiranje. "Gre za odrske pristope, ki so nekonvencionalni. Avtorji predstav imajo svoje suverene poetike in izraz, prepoznan v mednarodnem merilu," je skupno točko Performinih predstav izpostavil Nino Flisar, koordiator Performe. Na letošnji programski listi festivala, ki bo potekal od 2. do 6. decembra, so tako pristale predstave, kot je hrvaški plesni performans Ne boj se, tudi mene je strah, projekt Miha Ciglarja 3rd Pole, predstava mariborskega Inner World Theatra Medejin krik in gledališka predstava Irene Tomažin Kot kaplja dežja v usta molka. Med spremljevalnimi aktivnostmi festivala bo tekla tudi plesna delavnica japonskega butoh plesalca Ryuza Fukuhare. Zraven skupne promocije Drugajanje in Platformo sicer veže želja po večji zgoščenosti festivalskega dogajanja, letos pa si delita tudi intimno predstavo Etiquette britanskega gledališča Rotozaza, kjer "dva gledalca, ki sta hkrati tudi igralca predstave, sedeta za kavarniško mizo, si nadeneta slušalke in sledita navodilom, ki ju vodijo skozi fantazijske gledališke pokrajine," je eno zanimivejših interaktivnih predstav opisala Tamara Bračič, producentka Drugajanja.
JASMINA CEHNAR
torek, november 18, 2008
Žongliranje - Vest.si, 16.11.2007
Žonglerski festival Urban Juggling v Mariboru je Pekarno oživel in dokazal, da se tam dogajajo prijetne prireditve, ki jih v mestu ne sme manjkati.
Maja Malus
KAKO BI SE PREPOZNALI, ČE BI BILI VSI ENAKI; večer, 18.11.2008
Kako bi se prepoznali, če bi bili vsi enaki
Janko Rath)
Nagrajenke iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s Tadejo Dobaj
((v sredini) iz Zveze prijateljev mladine. Od leve: Dolores Kosi, Metka Volmajer, Mateja Cvetko in Mateja Kous
Lani, ko so pri Zvezi prijateljev mladine Maribor v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus in v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom prvič organizirali natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, so mladi poslali 60 predlogov. Letos, ko so projekt 100 ljudi, 100 čudi pripravili drugič, in je bila tema medkulturna razlika, je bilo predlogov kar 169. Na sinočnji zaključni prireditvi v dvorani Gustaf v Pekarni so najboljše štiri slogane nagradili. Člani Mirovnega inštituta so za najboljši slogan razglasili misel Bojane Kodrič iz Srednje ekonomske šole Maribor: "Predstavljaj si, da bi bili vsi enaki. Kako bi se pa prepoznali?" Na drugo mesto se je uvrstil slogan Valentina Uranića: "Moj priimek se konča na -ić, a to ne pomeni, da sem zanič." Tretji slogan, ki je navdušil žirijo, pa se glasi: "Čeprav sem gej, sem čist' okej," ki so ga napisale štiri dijakinje ruške gimnazije.
"Mi pa smo tem trem dodali še enega," pravi Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti na terenu pri ZPM. Slogan je napisala Andreja Debelak, glasi pa se: Opaziš, da sem drugačna ... Te moti ali bi me raje bolje spoznal? "Lani smo vse nagrajene slogane natisnili na majice in z njimi posneli radijske spote. Upam, da nam bo to uspelo tudi letos. Razmišljamo tudi o tem, da bi kateri kot grafit krasil kakšno steno, o čemer se bomo pogovarjali tudi z mestnim arhitektom. Veseli pa smo, da je bilo letos za sodelovanje v akciji tako veliko zanimanje in zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z novo temo," je obljubila Dobajeva.O tem, zakaj med ljudmi oziroma narodi obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel, je zbranim na podelitvi spregovorila dr. Vesna Vuk Godina.
Asja Matjaž
Janko Rath)
Nagrajenke iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s Tadejo Dobaj
((v sredini) iz Zveze prijateljev mladine. Od leve: Dolores Kosi, Metka Volmajer, Mateja Cvetko in Mateja Kous
Lani, ko so pri Zvezi prijateljev mladine Maribor v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus in v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom prvič organizirali natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, so mladi poslali 60 predlogov. Letos, ko so projekt 100 ljudi, 100 čudi pripravili drugič, in je bila tema medkulturna razlika, je bilo predlogov kar 169. Na sinočnji zaključni prireditvi v dvorani Gustaf v Pekarni so najboljše štiri slogane nagradili. Člani Mirovnega inštituta so za najboljši slogan razglasili misel Bojane Kodrič iz Srednje ekonomske šole Maribor: "Predstavljaj si, da bi bili vsi enaki. Kako bi se pa prepoznali?" Na drugo mesto se je uvrstil slogan Valentina Uranića: "Moj priimek se konča na -ić, a to ne pomeni, da sem zanič." Tretji slogan, ki je navdušil žirijo, pa se glasi: "Čeprav sem gej, sem čist' okej," ki so ga napisale štiri dijakinje ruške gimnazije.
"Mi pa smo tem trem dodali še enega," pravi Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti na terenu pri ZPM. Slogan je napisala Andreja Debelak, glasi pa se: Opaziš, da sem drugačna ... Te moti ali bi me raje bolje spoznal? "Lani smo vse nagrajene slogane natisnili na majice in z njimi posneli radijske spote. Upam, da nam bo to uspelo tudi letos. Razmišljamo tudi o tem, da bi kateri kot grafit krasil kakšno steno, o čemer se bomo pogovarjali tudi z mestnim arhitektom. Veseli pa smo, da je bilo letos za sodelovanje v akciji tako veliko zanimanje in zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z novo temo," je obljubila Dobajeva.O tem, zakaj med ljudmi oziroma narodi obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel, je zbranim na podelitvi spregovorila dr. Vesna Vuk Godina.
Asja Matjaž
ponedeljek, november 17, 2008
sobota, november 15, 2008
Vsi drugačni, vsi varni; večer, 15.11.2008
Vsi drugačni, vsi varni
Razvpiti incidenti v preteklosti so dodobra omajali vero v splošno varnost v gostinskih lokalih ob poznih nočnih urah; kakšno je trenutno stanje, smo preverili na najbolj obiskanih mariborskih nočnih lokacijah
Razvpiti incidenti v preteklosti so dodobra omajali vero v splošno varnost v gostinskih lokalih ob poznih nočnih urah; kakšno je trenutno stanje, smo preverili na najbolj obiskanih mariborskih nočnih lokacijah
(Foto: Marko Vanovšek)
Varnost v nočnih lokalih je odvisna predvsem od tipa obiskovalcev, ki tja zahajajo.
Varnost udeležencev nočnega življenja je bila dolga leta bolj ali manj prepuščena interpretaciji posameznih nočnih lokalov, kjer so lastniki po potrebi najemali raznovrstne redarje, varnostnike in druge oblike varovanja, ki niso imele nobene zveze z zakonskimi določili. In nihče ni povzročal večjega vika in krika, medtem ko so pred vrati množično obiskanih krajev stali posamezniki, ki niso bili kos marsikateri situaciji. Začeli so se vrstiti incidenti - Lipa, Global, T-Club -, ki so zaradi grozovitosti povzročili val ogorčenja javnosti nad odnosom lastnikov lokalov, države in inšpekcijskih služb.
Kot odziv na te dogodke sta se vidno zaostrila zakonodaja na področju zasebne varnosti ter sam nadzor inšpekcijskih služb v smislu zakonskih določil. Začele so se pojavljati številne nepravilnosti in prekrški, ki so vse to sicer spremljali že od uvedbe prejšnje zakonodaje, a so zdaj nenadoma postali ključen argument za številne globe in nekatera zapiranja popularnih nočnih lokalov. Hkrati je javnost bolje seznanjena s pristojnostmi, nalogami in pravicami varnostnega osebja, kar je povzročilo tudi pravno ozaveščenost tistih obiskovalcev, ki so sami veljali za nemirne goste.
Število izgredov ostaja nespremenjeno
Čeprav bi glede na prikaze medijev lahko sklepali, da število z nočno zabavo povezanih incidentov narašča, večina podatkov kaže, da ni tako. "Ocenjujemo, da je stanje javne varnosti na območju mesta Maribor stabilno, po statističnih podatkih pa tudi boljše kot leta 2007," zatrjuje Franc Virtič, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor. Po statističnih podatkih je na območju mesta Maribor v prvih devetih mesecih tega leta bilo 2534 (2496 v enakem obdobju leta 2007) ali za 2 odstotka več kršitev javne varnosti kot v lanskem letu. Od tega je bilo v gostinskih lokalih storjenih 239 prekrškov, kar je za 20 odstotkov manj skupnih kršitev. Največ je bilo kršitev javnega reda in miru (180), sledijo kršitve omejevanja porabe alkohola (40).
Same kršitve, povezane z nočnim življenjem, so bolj ali manj pričakovane - najpogostejša oblika je izzivanje k pretepu (38), pretepanje (38), sledijo prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje (32). "Vse te kršitve so v tesni povezavi s čezmernim uživanjem alkohola, kar potrjuje tudi zgornja statistika, saj so te kršitve na drugem mestu med najpogostejšimi," pojasnjuje Virtič in dodaja, da je alkohol nasploh (so)kriv za večino takšnih prekrškov v nočnih urah.
Različni pristopi z enakim ciljem
Podobno sliko so nam prikazali tudi lastniki bolj obiskanih mariborskih nočnih lokalov, v katerih v zadnjih letih niso zaznali večjega porasta nasilja med nočnimi iskalci zabave. "Z izgredi se prej ali slej sreča vsak upravljavec nočnega lokala in to se v preteklih letih ni bistveno spremenilo. Drugačen je zgolj odnos javnosti in medijev, saj se sedaj ob vsakem izgredu, tudi če ta ni na območju samega gostinskega lokala, takoj poroča, kje so se storilci pred tem zadrževali," argumentira Bojan Belna, lastnik kluba Samsara. Ta je, tudi po statističnih podatkih policije, postal točka najštevilčnejših izgredov in kršitev zakona, zaradi katerih so se vzdrževanja varnosti lotili na bolj profesionalen način.
"V Samsari za varnost skrbi varnostna služba z licenco, ob tem pa imamo nameščene številne varnostne kamere, detektor kovin in pred kratkim vzpostavljeni sistem včlanjevanja, ki nam omogoča, da v vsakem trenutku poleg točnega števila obiskovalcev ob neprimernem obnašanju takšno osebo lahko spremljamo, jo tudi zlahka identificiramo in ji prepovemo nadaljnji vstop. Od trenutka, ko smo ta sistem uvedli, se je ekscesno obnašanje bistveno zmanjšalo," zatrjuje Belna.
Pekarna se ne sooča z nasiljem
Povsem drugačen pristop k varovanju so ubrali v mladinskem kulturnem centru Pekarna. "Varnost je pri nas popolnoma nerelevanten problem, saj kljub odsotnosti klasičnih ukrepov do izgredov ne prihaja," zatrjuje vodja kluba MC Pekarna Ramiz Derlič, ki razloge za to vidi predvsem v profilu obiskovalcev. "Obiskovalci so tukaj predvsem zaradi kulturnega programa in zato je v njihovem interesu, da ni nekih nesporazumov, zaradi katerih ne bi mogli v njem uživati. To je tako, kot da bi govorili o varnostnih problemih v kakšni umetnosti galeriji," nadaljuje in dodaja, da je v primeru Pekarne preventiva tako uspešna, da imajo s samimi izgredi izredno redko opravka.
Kako pomemben element varnosti je ciljna skupina, ki obiskuje nočni lokal, je poudarila tudi Janja Korez, predstavnica študentskega prireditvenega centra Štuk: "Študentske zabave so načeloma brez problemov in izgredov, zato je največji problem trenutno prevelika glasnost udeležencev med potjo domov, medtem ko smo dijaške večere prav zaradi problema varnosti prenehali organizirati, saj so ti neprimerno bolj problematični." Po njenih besedah v Štuku prisotnost varnostnikov in nadzornih kamer ter primerno nekonfliktna obravnava zadoščata za zagotavljanje varnosti gostov, v izrednih primerih pa na pomoč pokličejo policijo. "V pristopu, kot ga je ubrala Samsara, sicer vidim smisel in verjamem, da je varnostno situacijo močno izboljšal, vendar menim, da mora vsakdo najti najprimernejši način zase, kako poskrbeti za varnost gostov, saj je mnogo odvisno od profila obiskovalcev," argumentira Korezova.
Omejene pristojnosti varnostnikov
Med najbolj problematične vidike varovanja nočnih lokalov sodi trenutna zakonodaja. "Problemov zakonodaje je več, vsekakor pa sta največja sistem dodeljevanja licenc posameznim podjetjem ter pravic varnostnikov - večina obiskovalcev je zelo dobro poučena o omejenih pristojnostih varnostnikov, zato se slednji mnogokrat zaradi strahu pred pravnimi posledicami ne morejo ustrezno odzvati," nam je razložil predstavnik podjetja Vpliv, ki upravlja Extreme Bar, "večina razgrajaških gostov varnostnikom takoj prične groziti z zasebnimi tožbami, zato se nemalokrat zgodi, da jih varnostnik ne more ustrezno obvladati in odstraniti iz lokala. Po eni strani je to razumno - lokal ni njegov in za povprečno plačo nastavljati glavo za tujo lastnino brez pravice preventivnega ukrepanja ni posebno hvaležno delo.
"Podobne pomisleke je bilo mogoče slišati tudi pri drugih upravljavcih nočnih lokalov. Ti rešitev povečini vidijo v povečanju prisotnosti policije, ki pooblastila za primerno ukrepanje ima. "Če že pride do nemira, ga varnostniki sicer lahko obvladajo, a nimajo niti dovoljenja, da bi storilce pridržali do prihoda policije. Ta ima v petkih in sobotah ponoči večinoma toliko prijav, da včasih za odziv potrebuje tudi do eno uro. V tem času večina storilcev že zdavnaj izgine," nam je povedal Brane Celinger, namestnik direktorja Ribičije, kjer se zaradi oddaljene lokacije ves problem še potencira.
Več policijskih patrulj, boljši nadzor inšpekcij
"Odlična rešitev za mnoge probleme bi bila stalna ali pa vsaj periodična kontrola policije, ki bi lahko patruljirala pred večjimi gostinskimi lokali in tako že preventivno povečala občutek varnosti, hkrati pa bi bili blizu, če bi se kaj zgodilo," je težnje vseh dobro izrazil Belna. "Hkrati bi bilo treba zakonodajo uskladiti in točno določiti, za katere ukrepe mora biti poskrbljeno v določenem lokalu, klubu, diskoteki. Obenem je potreben boljši nadzor inšpekcij in dosledno kaznovanje odgovornih v lokalih in varnostnih služb, ki zakonskih določil ne spoštujejo, pa tudi samih razgrajačev, ki so trenutno celo v privilegiranem položaju," dodaja Belna.
Krvavi incidenti so nedvoumno pokazali, da je na področju zasebnega varovanja še zmeraj mnogo nedorečenega, in zgolj sodelovanje upravljavcev lokalov, varnostnih služb, zakonodajnih in policijskih organov lahko pripelje do primernih rešitev, ki bodo zagotovile varnost obiskovalcev nočnih lokalov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so prav obiskovalci tisti, zaradi katerih se pojavljajo izgredi, zato bi ti morali prvi spremeniti svoj odnos do zabave, na katero se odpravljajo v nočnem času.
ŽAN LEBE
petek, november 14, 2008
Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili; delo, 08.11.2008
Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili
Po protestih dosežen dogovor kulturnikov z mariborskim županom – Imenovali so delovno skupino
Maribor – Odločen protest proti selitvi in zbiranje podpisov sta očitno pripomogla, da bo mariborski kulturni center Pekarna ostal na sedanji lokaciji. Župan Franc Kangler in predstavniki odbora za Pekarno so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala rešiti zaplet, zagotoviti obnovo sesutega kompleksa in urediti avtonomno upravljanje centra.
Peticijo Pekarno kulturi in kulturo mestu je doslej podpisalo skoraj pet tisoč posameznikov, poleg tega jo je podprlo še okrog 200 domačih in tujih kulturnih institucij. V Pekarni so zadovoljni, da je župan prisluhnil njihovim zahtevam za ohranitev vsebin in poslanstva tega alternativnega kulturnega središča, ki bo imelo pomembno vlogo pri projektu Evropske prestolnice kulture leta 2012.
V delovni skupini so predstavniki avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja za obnovo Pekarne, mariborske občine in odbora za Pekarno, usklajeval jo bo mestni arhitekt Stojan Skalicky. Že na prvem delovnem sestanku v ponedeljek se bodo pogovarjali o izdelavi projektne dokumentacije; po besedah Marka Brumna, člana odbora za Pekarno, bo treba najprej zagotoviti denar, saj je bilo 160.000 evrov iz letošnjega občinskega proračuna ob koncu oktobra preusmerjenih v druge projekte. Po zagotovilih županstva bodo ta denar z rebalansom proračuna znova vrnili Pekarni. To bo podlaga za vse nadaljnje postopke, saj brez projektne dokumentacije in finančnega načrta obnove ne morejo zaprositi za evropski denar, ki bi bil osnovni vir financiranja.
Delovna skupina si je že ogledala kompleks in vsaj okvirno določila program obnove posameznih stavb, saj naj bi Pekarna med postopno prenovo delovala skoraj nemoteno.
Peter Rak
Po protestih dosežen dogovor kulturnikov z mariborskim županom – Imenovali so delovno skupino
Maribor – Odločen protest proti selitvi in zbiranje podpisov sta očitno pripomogla, da bo mariborski kulturni center Pekarna ostal na sedanji lokaciji. Župan Franc Kangler in predstavniki odbora za Pekarno so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala rešiti zaplet, zagotoviti obnovo sesutega kompleksa in urediti avtonomno upravljanje centra.
Peticijo Pekarno kulturi in kulturo mestu je doslej podpisalo skoraj pet tisoč posameznikov, poleg tega jo je podprlo še okrog 200 domačih in tujih kulturnih institucij. V Pekarni so zadovoljni, da je župan prisluhnil njihovim zahtevam za ohranitev vsebin in poslanstva tega alternativnega kulturnega središča, ki bo imelo pomembno vlogo pri projektu Evropske prestolnice kulture leta 2012.
V delovni skupini so predstavniki avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja za obnovo Pekarne, mariborske občine in odbora za Pekarno, usklajeval jo bo mestni arhitekt Stojan Skalicky. Že na prvem delovnem sestanku v ponedeljek se bodo pogovarjali o izdelavi projektne dokumentacije; po besedah Marka Brumna, člana odbora za Pekarno, bo treba najprej zagotoviti denar, saj je bilo 160.000 evrov iz letošnjega občinskega proračuna ob koncu oktobra preusmerjenih v druge projekte. Po zagotovilih županstva bodo ta denar z rebalansom proračuna znova vrnili Pekarni. To bo podlaga za vse nadaljnje postopke, saj brez projektne dokumentacije in finančnega načrta obnove ne morejo zaprositi za evropski denar, ki bi bil osnovni vir financiranja.
Delovna skupina si je že ogledala kompleks in vsaj okvirno določila program obnove posameznih stavb, saj naj bi Pekarna med postopno prenovo delovala skoraj nemoteno.
Peter Rak
Dan odprtih vrat mladim v Mariboru - dostop.si, 10.11.2008
dostop.si - 10.11.2008
Dan odprtih vrat mladim v Mariboru
Občina je ob Evropskem tednu mladih pozvala vse predstavnike mladih in mladinske organizacije na dan odprtih vrat mladih v Mestni občini Maribor. Javna odprta miza se je pričela v petek, 7. novembra 2008, ob 10.00, kjer so se prestavile številne mladinske organizacije.
V petek se je v Mariboru prvič pričela javna predstavitev organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s problematiko mladih. V Dvorani Rudolfa Maistra so se zbrale različne mladinske organizacije in predstavniki, ki delujejo na področju mladih, kjer so predstavili svoje programe. Dogodek se je pričel z optimističnim nagovorom podžupana Andreja Verliča, ki je nagovoril vse prisotne k skupnemu sodelovanju in k pozitivnemu reševanju težav, s katerimi se omenjeni srečujejo pri svojem delu. Opozoril je tudi na dejstvo, da trenutno v Mestni občini Maribor še vedno ni urada za mladino, ki naj bi bil v čim krajšem času tudi v Mariboru ustanovljen.
Dogodka so se udeležili:Mladinski kulturni center MKC, Zveza prijateljev mladine MB, Zavod Pekarna, Magdalenske mreže, Infopeka, Zavod PIP (pravno informacijska pomoč), KIT KIBLA; multimedijski center, Center za pomoč mladim MB, Mladinski center Osmica, Mestni mladinski svet MB, Javni sklad za kulturne dejavnosti MB, Mestni mladinski svet MB
Našteti so predstavili svoje delovanje, programe in načrte, ki jih izvajajo, ter dejavnosti, v katerih se povezujejo z ostalimi, oziroma razlikujejo. Mnoge naštete mladinske organizacije se med seboj tudi povezujejo in združujejo svoje moči. Kot plod skupnega sodelovanja v letošnjem letu so se v Mariboru vzpostavile »varne točke« v okviru projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. »Mariborska mina« združuje osem različnih organizacij, ki nudijo informacijsko točko za mlade v obliki nasvetov, brezplačne pravne pomoči in dostopa do interneta, …
Poleg omenjenih predstavnikov, ki so se udeležili srečanja, na razvoj mladih pomembno vplivajo številna športna društva v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM). Vse organizacije se srečujejo s podobnimi problemi, ki jim močno otežujejo njihovo uspešnost in nemoteno delovanje: financiranje, kadri in prostorska stiska. Pri tem pa opozarjajo na nejasno zastavljene kriterije, po katerih potekajo razpisi in se razdeljujejo finančna sredstva. Pozivajo k jasni in javni evalvaciji. Pri tem pa podpirajo novo nastajajoči odlok o mladini, ki bo prispeval k ureditvi statusa mladinske problematike.
Prvo skupno srečanje predstavnikov mladih je potekalo uspešno z upanjem na prihodnje medsebojno pozitivno sodelovanje tako med različnimi organizacijami kot med občino. Alois Pavlin, predstavnik Mestnega mladinskega sveta, je negativno pristopil, saj je raje predstavil svoje negativno kritične poglede in nepripravljenost sodelovanja, kot zastopal svojo vlogo predstavnika Mestnega mladinskega sveta.
Naj zaključim z besedami Tadeje Dobaj, predstavnice Zveze prijateljev mladine Maribor:»Nič o mladih, brez mladih – naj se mlade vpraša.«
Urška BABUDER
Dan odprtih vrat mladim v Mariboru
Občina je ob Evropskem tednu mladih pozvala vse predstavnike mladih in mladinske organizacije na dan odprtih vrat mladih v Mestni občini Maribor. Javna odprta miza se je pričela v petek, 7. novembra 2008, ob 10.00, kjer so se prestavile številne mladinske organizacije.
V petek se je v Mariboru prvič pričela javna predstavitev organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s problematiko mladih. V Dvorani Rudolfa Maistra so se zbrale različne mladinske organizacije in predstavniki, ki delujejo na področju mladih, kjer so predstavili svoje programe. Dogodek se je pričel z optimističnim nagovorom podžupana Andreja Verliča, ki je nagovoril vse prisotne k skupnemu sodelovanju in k pozitivnemu reševanju težav, s katerimi se omenjeni srečujejo pri svojem delu. Opozoril je tudi na dejstvo, da trenutno v Mestni občini Maribor še vedno ni urada za mladino, ki naj bi bil v čim krajšem času tudi v Mariboru ustanovljen.
Dogodka so se udeležili:Mladinski kulturni center MKC, Zveza prijateljev mladine MB, Zavod Pekarna, Magdalenske mreže, Infopeka, Zavod PIP (pravno informacijska pomoč), KIT KIBLA; multimedijski center, Center za pomoč mladim MB, Mladinski center Osmica, Mestni mladinski svet MB, Javni sklad za kulturne dejavnosti MB, Mestni mladinski svet MB
Našteti so predstavili svoje delovanje, programe in načrte, ki jih izvajajo, ter dejavnosti, v katerih se povezujejo z ostalimi, oziroma razlikujejo. Mnoge naštete mladinske organizacije se med seboj tudi povezujejo in združujejo svoje moči. Kot plod skupnega sodelovanja v letošnjem letu so se v Mariboru vzpostavile »varne točke« v okviru projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. »Mariborska mina« združuje osem različnih organizacij, ki nudijo informacijsko točko za mlade v obliki nasvetov, brezplačne pravne pomoči in dostopa do interneta, …
Poleg omenjenih predstavnikov, ki so se udeležili srečanja, na razvoj mladih pomembno vplivajo številna športna društva v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM). Vse organizacije se srečujejo s podobnimi problemi, ki jim močno otežujejo njihovo uspešnost in nemoteno delovanje: financiranje, kadri in prostorska stiska. Pri tem pa opozarjajo na nejasno zastavljene kriterije, po katerih potekajo razpisi in se razdeljujejo finančna sredstva. Pozivajo k jasni in javni evalvaciji. Pri tem pa podpirajo novo nastajajoči odlok o mladini, ki bo prispeval k ureditvi statusa mladinske problematike.
Prvo skupno srečanje predstavnikov mladih je potekalo uspešno z upanjem na prihodnje medsebojno pozitivno sodelovanje tako med različnimi organizacijami kot med občino. Alois Pavlin, predstavnik Mestnega mladinskega sveta, je negativno pristopil, saj je raje predstavil svoje negativno kritične poglede in nepripravljenost sodelovanja, kot zastopal svojo vlogo predstavnika Mestnega mladinskega sveta.
Naj zaključim z besedami Tadeje Dobaj, predstavnice Zveze prijateljev mladine Maribor:»Nič o mladih, brez mladih – naj se mlade vpraša.«
Urška BABUDER
Nagradili bodo najboljše slogane o strpnosti; večer, 14.11.2008
Nagradili bodo najboljše slogane o strpnosti
Pred 12. leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o temeljih strpnosti in 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Strpnost pa je tudi eno temeljnih vodil delovanja Zveze prijateljev mladine Maribor. "Zadnji dve leti širimo strpnost tudi v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus," je povedala koordinatorica programa pri ZPM Maribor Tadeja Dobaj. "V sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom smo se tako lotili projekta 100 ljudi, 100 čudi. To je v bistvu natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti. Projekt ni le zbiranje sloganov, temveč je pomemben predvsem njegov praktični del, v katerem drugačnost mladim približamo na izkustveni ravni. Med 23. septembrom in 23. oktobrom smo z Letečim avtobusom obiskali pet lokacij v soseskah Maribora, kjer se mladi radi zadržujejo in se seznanjali z navadami in življenjem ljudi, ki so se rodili na drugih koncih sveta."
V dobrem mesecu, kolikor je trajala akcija, so zbrali kar 169 sloganov, med katerimi je Mirovni inštitut izbral tri najboljše. Slogane in njihove avtorje bodo razglasili in nagradili na zaključni prireditvi, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri v dvorani Gustaf v Pekarni. Posebna gostja bo dr. Vesna Vuk Godina, s katero se bodo pogovarjali o tem, zakaj med ljudmi (narodi) obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel.
Asja Matjaž
Pred 12. leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o temeljih strpnosti in 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Strpnost pa je tudi eno temeljnih vodil delovanja Zveze prijateljev mladine Maribor. "Zadnji dve leti širimo strpnost tudi v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus," je povedala koordinatorica programa pri ZPM Maribor Tadeja Dobaj. "V sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom smo se tako lotili projekta 100 ljudi, 100 čudi. To je v bistvu natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti. Projekt ni le zbiranje sloganov, temveč je pomemben predvsem njegov praktični del, v katerem drugačnost mladim približamo na izkustveni ravni. Med 23. septembrom in 23. oktobrom smo z Letečim avtobusom obiskali pet lokacij v soseskah Maribora, kjer se mladi radi zadržujejo in se seznanjali z navadami in življenjem ljudi, ki so se rodili na drugih koncih sveta."
V dobrem mesecu, kolikor je trajala akcija, so zbrali kar 169 sloganov, med katerimi je Mirovni inštitut izbral tri najboljše. Slogane in njihove avtorje bodo razglasili in nagradili na zaključni prireditvi, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri v dvorani Gustaf v Pekarni. Posebna gostja bo dr. Vesna Vuk Godina, s katero se bodo pogovarjali o tem, zakaj med ljudmi (narodi) obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel.
Asja Matjaž
sobota, november 08, 2008
FLORIJAN; večer, 08.11.2008
FLORIJAN
Nadaljevanje začasno prekinjenega projekta obnove Pekarna je sicer boljše kot nič. A za manj konvencionalno kreativnost in "alter" kulturo v Mariboru je bolj bistveno, kdaj bodo nehali na dolgo projektirati in začeli namesto tega na široko obnavljati.
Nadaljevanje začasno prekinjenega projekta obnove Pekarna je sicer boljše kot nič. A za manj konvencionalno kreativnost in "alter" kulturo v Mariboru je bolj bistveno, kdaj bodo nehali na dolgo projektirati in začeli namesto tega na široko obnavljati.
BOJKOT MESTNEGA MLADINSKEGA SVETA; večer, 08.11.2008
Bojkot mestnega mladinskega sveta
Na dnevu odprtih vrat mladih, ki ga je pripravila občina Maribor, so mladinske organizacije predstavile svoje delo in dileme, govorili so o novi sistemski ureditvi
Nekaj dni pred obravnavo Odloka o mladini, ki ga je pripravil Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor (MOM), mestni svetniki bodo prvič o njem razpravljali na ponedeljkovi seji, je občina včeraj pripravila dan odprtih vrat mladih. Predstavnike mladih in mladinskih organizacij je pozvala, naj povedo, "kaj jih najbolj žuli", izpostavijo pobude za ustvarjanje aktivne politike mladih in se med sabo povežejo. Dogodka, ki je sovpadel s četrtim evropskim tednom mladih, so se poleg uradnikov dr. Martine Rauter, svetovalke na občinskem uradu, Nine Bulatovič, vodje tega urada, in mariborskega podžupana Andreja Verliča ter predsednice odbora za socialo, zdravstvo in mladino MOM Joanne Bertoncelj udeležili še predstavniki Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM), Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC), Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM), Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna magdalenske mreže, Pravnega in informacijskega centra Maribor - PIP, Kulturno-izobraževalnega društva Kibla, Centra za pomoč mladim, mladinskega centra Osmica, Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD) in mariborskega javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Potem ko je Verlič povedal, da so "funkcionarji dolžni zagotoviti pogoje za delovanje, je pa mladim treba zaupati, da odločajo o vsebini, načinih in oblikah delovanja", se je pričakovalo, da bodo govori tekli v mirnem, konstruktivnem slogu. A je za ofenzivni preobrat poskrbel Alois Paulin iz MMSM. Povedal je, da se dogodka sprva ni nameraval udeležiti, ker se sprašuje o njegovi smiselnosti, saj naj bi bil, tako Paulin, "ozko usmerjen, nekaterih mladinskih organizacij sploh ne vključuje, skrbi me, kako se iščejo problemi mladih". Zabrusil je še: "Vsak cent, ki gre za delovanje mladine, je korupcija ali klientelizem." Ko je kasneje predčasno želel zapustiti dvorano, je občinarjem zavrela kri. Ogorčeni so bili nad obnašanjem in odzivom, saj MMSM ni podrobneje predstavil niti svojega delovanja, srečanja se razen Osmice ni udeležila nobena njihova članica. Je pa MMSM nosilec mladinskega dela in politike na lokalni ravni, predstavlja osnovo za sodelovanje, pomembno vlogo pa ima tudi v novem odloku. Bertoncljeva jim je požugala z 18 tisoč evri, ki jih dobivajo iz občinskega proračuna.Po predstavitvah aktivnosti so mladinske organizacije soglašale, da največje probleme predstavljajo pomanjkanje finančnih sredstev, prostori in kadri. Beseda je stekla o novi sistemski ureditvi. Gregor Kosi iz Pekarne se je spraševal o starostnih omejitvah mladinske kulture in nizal: "Pogrešam evalvacijo in jasne kriterije. Tukaj prisotni se bomo prijavljali na enake razpise. Kakšni bodo kriteriji? Kako se bo ocenjevalo naše delo? Kdo bo diktiral pobude mladih?" Štefan Simonič iz Kible je opozoril na preferiranje javnih zavodov, na MOM naslovil vprašanje, kako bodo lahko sodelovali pri projektu Univerzijada in ali obstaja interes, da bi Maribor postal evropska prestolnica mladih. Tadeja Dobaj iz ZPM je pozvala, naj se ohranijo posebnosti, ki delajo mariborske mladinske organizacije različne. Marjan Pungartnik iz ZKD je dodal, da ne gre pozabiti na manjšinske kulture. Rauterjeva in Verlič pa sta v zaključku dejala, da bodo dileme in pobude upoštevane, pričakujeta tudi nadaljnje pogovore.
NINA AMBROŽ
Na dnevu odprtih vrat mladih, ki ga je pripravila občina Maribor, so mladinske organizacije predstavile svoje delo in dileme, govorili so o novi sistemski ureditvi
Nekaj dni pred obravnavo Odloka o mladini, ki ga je pripravil Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor (MOM), mestni svetniki bodo prvič o njem razpravljali na ponedeljkovi seji, je občina včeraj pripravila dan odprtih vrat mladih. Predstavnike mladih in mladinskih organizacij je pozvala, naj povedo, "kaj jih najbolj žuli", izpostavijo pobude za ustvarjanje aktivne politike mladih in se med sabo povežejo. Dogodka, ki je sovpadel s četrtim evropskim tednom mladih, so se poleg uradnikov dr. Martine Rauter, svetovalke na občinskem uradu, Nine Bulatovič, vodje tega urada, in mariborskega podžupana Andreja Verliča ter predsednice odbora za socialo, zdravstvo in mladino MOM Joanne Bertoncelj udeležili še predstavniki Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM), Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC), Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM), Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna magdalenske mreže, Pravnega in informacijskega centra Maribor - PIP, Kulturno-izobraževalnega društva Kibla, Centra za pomoč mladim, mladinskega centra Osmica, Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD) in mariborskega javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Potem ko je Verlič povedal, da so "funkcionarji dolžni zagotoviti pogoje za delovanje, je pa mladim treba zaupati, da odločajo o vsebini, načinih in oblikah delovanja", se je pričakovalo, da bodo govori tekli v mirnem, konstruktivnem slogu. A je za ofenzivni preobrat poskrbel Alois Paulin iz MMSM. Povedal je, da se dogodka sprva ni nameraval udeležiti, ker se sprašuje o njegovi smiselnosti, saj naj bi bil, tako Paulin, "ozko usmerjen, nekaterih mladinskih organizacij sploh ne vključuje, skrbi me, kako se iščejo problemi mladih". Zabrusil je še: "Vsak cent, ki gre za delovanje mladine, je korupcija ali klientelizem." Ko je kasneje predčasno želel zapustiti dvorano, je občinarjem zavrela kri. Ogorčeni so bili nad obnašanjem in odzivom, saj MMSM ni podrobneje predstavil niti svojega delovanja, srečanja se razen Osmice ni udeležila nobena njihova članica. Je pa MMSM nosilec mladinskega dela in politike na lokalni ravni, predstavlja osnovo za sodelovanje, pomembno vlogo pa ima tudi v novem odloku. Bertoncljeva jim je požugala z 18 tisoč evri, ki jih dobivajo iz občinskega proračuna.Po predstavitvah aktivnosti so mladinske organizacije soglašale, da največje probleme predstavljajo pomanjkanje finančnih sredstev, prostori in kadri. Beseda je stekla o novi sistemski ureditvi. Gregor Kosi iz Pekarne se je spraševal o starostnih omejitvah mladinske kulture in nizal: "Pogrešam evalvacijo in jasne kriterije. Tukaj prisotni se bomo prijavljali na enake razpise. Kakšni bodo kriteriji? Kako se bo ocenjevalo naše delo? Kdo bo diktiral pobude mladih?" Štefan Simonič iz Kible je opozoril na preferiranje javnih zavodov, na MOM naslovil vprašanje, kako bodo lahko sodelovali pri projektu Univerzijada in ali obstaja interes, da bi Maribor postal evropska prestolnica mladih. Tadeja Dobaj iz ZPM je pozvala, naj se ohranijo posebnosti, ki delajo mariborske mladinske organizacije različne. Marjan Pungartnik iz ZKD je dodal, da ne gre pozabiti na manjšinske kulture. Rauterjeva in Verlič pa sta v zaključku dejala, da bodo dileme in pobude upoštevane, pričakujeta tudi nadaljnje pogovore.
NINA AMBROŽ
petek, november 07, 2008
PROJEKT OBNOVE PEKARNE SE NADALJUJE, večer 7.11.2008
Projekt obnove Pekarne se nadaljuje
Včerajšnji sestanek prvi konkretni dokaz, da župan Kangler namerava uresničevati svoje obljube
Kot vse kaže, bo MOM po štirinajstih letih obljub vendarle pristopila k aktivnejši pripravi projekta obnove Pekarne, kot je župan Franc Kangler nedavno obljubil tudi na javni tribuni. Skupaj z mestnim arhitektom Stojanom Skalickym in dvema od nagrajenih arhitektov, ki sta leta 2005 pripravila zmagovalni rešitvi vabljenega arhitekturnega natečaja, Danijelom Čeligo in Kajo Pogačar, so predstavnikom Pekarne včeraj namreč predstavili projekt Pekarna kot celota in skozi posamezne zgradbe. Prisotni so se strinjali, da je najprej treba zagotoviti koncept, na osnovi katerega se bo izdelal celovit in enovit projekt, ki mu bosta lahko sledili priprava razpisne dokumentacije in izdelava finančne konstrukcije obnove. Šele nato se bo lahko MOM tudi pričela prijavljati na razpise za sredstva Evropske unije, od koder želi pridobiti čim več sredstev.
V Pekarni pa so zaključili tudi zbiranje podpisov peticije Pekarno kulturi in kulturo mestu! Samo v prvih sedmih dneh jim je uspelo zbrali več kot 4000 podpisov (trenutno več kot 4700) posameznikov in več kot 210 podpisov domačih in tujih kulturnih organizacij, ki so podprle obnovo Pekarne in ohranitev njenih vsebin in poslanstva na obstoječi lokaciji. "Veseli nas, da je Pekarna deležna tako velike podpore javnosti, še bolj pa dejstvo, da sta župan Franc Kangler in mestna uprava podporo prepoznala in Pekarno upoštevala kot ustvarjalno energijo, ki bo pomembno prispevala k razvoju mesta in izvedbi EPK 2012. Današnji sestanek tako razumemo kot konkreten dokaz, da župan uresničuje svoje obljube, in dodatno zagotovilo, da bo kmalu izpeljal tudi rebalans proračuna, ki bo vrnil začasno sposojena sredstva, namenjena obnovi Pekarne," je ob tem povedal predstavnik odbora za Pekarno Marko Brumen.Na sestanku je bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja, MOM in Odbora za Pekarno, ki ga bo koordiniral mestni arhitekt. Naloga skupine bo usklajevati izdelavo projektne dokumentacije in ostale dogovore, ki bodo prispevali k čim hitrejši obnovitvi ter iskanju vprašanj, povezanih z njenim upravljanjem.
URŠKA KEREŽI
Včerajšnji sestanek prvi konkretni dokaz, da župan Kangler namerava uresničevati svoje obljube
Kot vse kaže, bo MOM po štirinajstih letih obljub vendarle pristopila k aktivnejši pripravi projekta obnove Pekarne, kot je župan Franc Kangler nedavno obljubil tudi na javni tribuni. Skupaj z mestnim arhitektom Stojanom Skalickym in dvema od nagrajenih arhitektov, ki sta leta 2005 pripravila zmagovalni rešitvi vabljenega arhitekturnega natečaja, Danijelom Čeligo in Kajo Pogačar, so predstavnikom Pekarne včeraj namreč predstavili projekt Pekarna kot celota in skozi posamezne zgradbe. Prisotni so se strinjali, da je najprej treba zagotoviti koncept, na osnovi katerega se bo izdelal celovit in enovit projekt, ki mu bosta lahko sledili priprava razpisne dokumentacije in izdelava finančne konstrukcije obnove. Šele nato se bo lahko MOM tudi pričela prijavljati na razpise za sredstva Evropske unije, od koder želi pridobiti čim več sredstev.
V Pekarni pa so zaključili tudi zbiranje podpisov peticije Pekarno kulturi in kulturo mestu! Samo v prvih sedmih dneh jim je uspelo zbrali več kot 4000 podpisov (trenutno več kot 4700) posameznikov in več kot 210 podpisov domačih in tujih kulturnih organizacij, ki so podprle obnovo Pekarne in ohranitev njenih vsebin in poslanstva na obstoječi lokaciji. "Veseli nas, da je Pekarna deležna tako velike podpore javnosti, še bolj pa dejstvo, da sta župan Franc Kangler in mestna uprava podporo prepoznala in Pekarno upoštevala kot ustvarjalno energijo, ki bo pomembno prispevala k razvoju mesta in izvedbi EPK 2012. Današnji sestanek tako razumemo kot konkreten dokaz, da župan uresničuje svoje obljube, in dodatno zagotovilo, da bo kmalu izpeljal tudi rebalans proračuna, ki bo vrnil začasno sposojena sredstva, namenjena obnovi Pekarne," je ob tem povedal predstavnik odbora za Pekarno Marko Brumen.Na sestanku je bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja, MOM in Odbora za Pekarno, ki ga bo koordiniral mestni arhitekt. Naloga skupine bo usklajevati izdelavo projektne dokumentacije in ostale dogovore, ki bodo prispevali k čim hitrejši obnovitvi ter iskanju vprašanj, povezanih z njenim upravljanjem.
URŠKA KEREŽI
Mariborski župan predstavnikom Pekarne predstavil projekt - Večer Online, 6.11.2008
Mariborski župan predstavnikom Pekarne predstavil projekt
Marko Vanovšek
Mariborski župan Franc Kangler se je danes srečal s predstavniki Pekarne in jim predstavil projekt ureditve njihovega območja kot celoto in skozi posamezne zgradbe. Podrobnosti projekta so jim predstavili mestni arhitekt Stojan Skalicky ter arhitekta Danijel Čeliga in Kaja Pogačar, so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Predstavitve so se poleg župana in arhitektov udeležili še vodja mestnega urada za kulturo in mladino Nina Bulatović, Lidija Srebernjak iz omenjenega urada, vodja županovega kabineta Duška Jurenec, v imenu Pekarne pa Gregor Kosi, Marko Brumen, Iztok Pohorec, Ramiz Delić in Bojan Jerkovič.
Slednjim so bila predstavljena izhodišča za nadaljnje dogovore, ki bodo sprejeta na posameznih koordinacijah. Vsi prisotni so se strinjali, da bo najprej potrebno zagotoviti koncept, na podalgi katerega se bo izdelal celovit in enovit projekt Pekarna, ki mu bo lahko sledila priprava razpisne dokumentacije in izdelava finančne konstrukcije obnove. Šele takrat se bo lahko občina prijavila tudi na razpise za sredstva Evropske unije, od koder želi pridobiti čim več sredstev, so še sporočili iz Mestne občine Maribor.
Na sestanku so imenovali tudi delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki občine, Pekarne in arhitektov. Skupina, ki jo bo koordiniral mestni arhitekt, se bo sestajala na štirinajst dni, Skalicky pa bo koordiniral tudi aktivnosti med predstavniki občine in Pekarne.
sta
torek, november 04, 2008
I vaš glas za mariborsku Pekarnu! - Terapija.net
I vaš glas za mariborsku Pekarnu!
Terapija.net3.11.2008
Mariborskoj Pekarni, kultnom okupljalištu alternativne kulture u drugom po veličini gradu u Sloveniji, prijete crni oblaci! Od prijetnji za zatvaranje do posljednjih prijedloga o preseljenju, Pekarni se, kako stvari stoje, ne piše dobro...
Ti prostori, u koje bi se Pekarna trebala preseliti, po riječima voditelja raznih programa koji su se u zadnjem nizu godina, od kada su mladi preuzeli taj prostor od bivše JNA, dešavali na toj poznatoj adresi (o čemu smo pisali i na samoj terapiji), nisu adekvatni iz više razloga (a i ne sviđa im se činjenica da se alternativna kultura seli samo zato da bi se tu gradili novi stambeni blokovi) i stoga pozivaju na peticiju da prostor Pekarne ostane tu gdje je sada, unatoč svim pritiscima građevinarskih lobija i lokalnih političara.
Gregor Kosi iz "Odbora za Pekarno" je u jednom intervjuu na tu tome rekao:
"Ne nasprotujemo, da se prostori bivše 'Kaznilnice' namenijo urbani in mladinski kulturi. Nasprotno, prav je, da kup akterjev pridobi možnosti za delovanje. Nasprotujemo pa, da se ozemlje kulturnega centra Pekarna nameni dejavnostim, ki ne bi bile prvenstveno namenjene urbani in mladinski kulturi, kakor predvideva prostorski načrt. Razlogi? Pekarna je v 14 letih zrasla v mednarodno prepoznaven kulturni center, kjer deluje več kot 40 različnih skupin in posameznikov. Popolnoma avtonomno so se razvile dejavnosti, ki jim javni interes in kakovost priznavajo mestna občina, ministrstvo za kulturo, Urad za mladino, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... Kultura, ki jo promoviramo, zajema množice ne le kot oblika porabe, kar je značilno za uradno kulturo, temveč tudi kot oblika proizvodnje. Smo tako ustvarjalci kot (u)porabniki. Kar govori o demokratični funkciji naših programov, ki imajo obenem močan emancipacijski potencial in so bistveni regulator pri ustvarjanju sveta - naj gre za politiko ali umevanje družbe na splošno. Vse to je nastalo zgolj in le zaradi kompleksa bivše vojaške pekarne, kjer so konkretni ljudje s konkretnimi praksami ustvarili alternativni prostor družbenosti - kultura in umetnost sta pri tem le dve od mnogih dejavnosti. Obenem je ravno ta družbenost neusahljivi vir za kulturno industrijo in dodano vrednost. Napredne prakse pač najbolje uspevajo v alternativnih okoljih, da se kasneje prodajajo kot nacionalno bogastvo. Pekarna je obenem pomemben dejavnik družbene kohezije in integracije - tukaj se, v centru mesta, druži in ustvarja staro, mlado, belo, črno, visoko, nizko, tisti, ki stavijo na dotik, in tisti, ki se upirajo neznosni lahkosti bivanja in kupimprodama. V to umeščamo tudi sodelovanje s sosedi, pri čemer od občine ali njenih strokovnih služb nismo prejeli še nobenega namiga, da bi želeli posredovati pri tem izzivu. Pekarna je pomemben mestotvorni element, saj opravlja mnoštvo funkcij, ki izginevajo na obrobje ali enostavno odmirajo - mesto živi le še v času delovnih ur kot obedovališče, ostale funkcije pa opravljajo nakupovalni centri, naj gre za družabnosti, kulturo ali zabavo. Mesto pa ne more obstajati pod streho privatnega kapitala, temveč le pod nebom javnega prostora! In to je Pekarna, ki nehote postaja vest Maribora. Zato je ne damo, ker želimo živeti v mestu, katerega podobe ne določata le kapital in anonimna množica smrtnikov, ki ne upajo reči: 'Dovolj.'"
Više o cijelom stvari, od same prijetnje zatvaranja do prijedloga preseljenja, pročitajte na blogu Pekarne, a samu peticiju potpišite ovdje.
Zagrebačku Močvaru se nije uspjelo spasiti od zatvaranja, možda se Pekarna neće dati tako lako! Tu možete pomoći i vi svojim potpisom! sale
sobota, november 01, 2008
Stop, kulturna cona! - Bonbon
Čokoladni preliv
Stop, kulturna cona!
Ob vseh mogočih polemikah, različnih interpretacijah in prolongirani kalvariji okrog neurejenega položaja mariborskega kulturnega centra Pekarna, katerega prostori so namenjeni porabnikom in ustvarjalcem alternativne kulture, pa tudi vsem drugim, ki se ne zadovoljijo zgolj s preferirano oziroma etablirano umetnostjo, se je v moji raztreseni glavi porodilo nekaj vprašanj in pomislekov. Mesto Maribor je pristopilo k projektu obnove Pekarne in z združenimi močmi sproduciralo hvalevreden sklep, da je kulturni center potreben obnove in ave, logos!, da lokalna skupnost ne pozna potreb mladih, zato bi bilo smiselno razdelati strategijo razvoja mladinske dejavnosti, ker mesto pač (še) ni mladim prijazna občina. Ta zaključek lahko mirno razširimo tudi na nacionalno raven.
Vsem znani zapleti zaradi predlagane selitve Pekarne in njene nezmožnosti sobivanja s stanovanjskim naseljem v njeni neposredni bližini me spominjajo na moje sosede, ki so na nekem sestanku hišnega sveta strastno razpravljali o tresenju njihovih lestencev in načetih živcih in še huje: načetih temeljih našega delavskega bloka! Obtožena - jaz - sem imela na voljo dvoje: naj hčerko, ki je po stanovanju rada plesala, prepevala, nastopala, glasno deklamirala, tekala in odbijala napihljivo žogo, deložiram ali strogo sankcioniram. Meni je bil radoživi duh mojega otroka tako ljub, da sem raje tvegala potencialno tožbo, dasiravno sem se izmazala in o kakšnem radoživem duhu v najstniškem telesu moje hčerke z izjemo posameznih histeričnih eskapad dandanes ni več duha. Ustvarjalnost so iz nje izgnali barantači s kulturo mladih, za katero stojijo demoni ekonomije.
V zavod Pekarna je po mojih podatkih združenih preko trideset aktivnih skupin, ki pri mladih še negujejo subkulturo in jim s tem celo podeljujejo legitimnost ustvarjalnega, neodvisnega, družbenokritičnega duha, kajti v celoti gledano je današnja generacija mladih po eni strani daleč najbolj neodzivna in po drugi daleč najbolj zapravljiva generacija sploh. Trgovci so za tarčo vzeli mladino in iz njene kulture ustvarili največji posel. V ta namen je razvitih ogromno mehanizmov preučevanja mladih, njihovega načina dojemanja sveta, vzorcev razmišljanja in vedenja. Blagovne znamke tekmujejo za njihovo pozornost, navzven se zdi, da trg prepozna in govori njihov jezik, tudi zato se današnja kultura na vse pretege infantilizira. K sreči so mladi nepredvidljiva generacija in je trend nekaj izmuzljivega, nekaj, kar lahko že naslednji trenutek utone v poplavi skomercializiranega, skonstruiranega kulturniškega undergrounda, nadomesti ga nov trend, ki ga ekonomija ubije tisti hip, ko ga odkrije. Zato je nenehno pehanje za večno spremenljivko, ki bo za hip ali dva prodala nov življenjski slog, enako iskanju igle v kopici sena.
Mainstreamovski trg hlasta za novimi izzivi, najraje mladostniškim uporništvom, ki je že uspešen prodajni artikel in je vkomponiran v večino izdelkov za mlade. Korporacije so s svojo oglaševalsko mašinerijo nenasitne. Toda dobičkonosni posel samo na videz uspe tistim, ki na svojo stran pridobijo najstnika. V resnici uspe tistim, ki jih nihče ne pridobi na svojo stran. In zato je tako zelo pomembno, da Pekarna ohrani tako svojo identiteto kot celovitost in da končno (p)ostane nepogrešljiv del urbanega okolja in domicil kulturnemu ustvarjanju, ki presega tako klasične kulturne tendence kot vpetost mladih v potrošniško manijo.
Več mladinskih centrov in manj nakupovalnih, pa mladim nihče več ne bo mogel prodati njihove lastne podobe. In zato potrebujemo Pekarno natanko tam, kjer je.
Še več. Več Pekarne in več Pekarn!
Stop, kulturna cona!
Ob vseh mogočih polemikah, različnih interpretacijah in prolongirani kalvariji okrog neurejenega položaja mariborskega kulturnega centra Pekarna, katerega prostori so namenjeni porabnikom in ustvarjalcem alternativne kulture, pa tudi vsem drugim, ki se ne zadovoljijo zgolj s preferirano oziroma etablirano umetnostjo, se je v moji raztreseni glavi porodilo nekaj vprašanj in pomislekov. Mesto Maribor je pristopilo k projektu obnove Pekarne in z združenimi močmi sproduciralo hvalevreden sklep, da je kulturni center potreben obnove in ave, logos!, da lokalna skupnost ne pozna potreb mladih, zato bi bilo smiselno razdelati strategijo razvoja mladinske dejavnosti, ker mesto pač (še) ni mladim prijazna občina. Ta zaključek lahko mirno razširimo tudi na nacionalno raven.
Vsem znani zapleti zaradi predlagane selitve Pekarne in njene nezmožnosti sobivanja s stanovanjskim naseljem v njeni neposredni bližini me spominjajo na moje sosede, ki so na nekem sestanku hišnega sveta strastno razpravljali o tresenju njihovih lestencev in načetih živcih in še huje: načetih temeljih našega delavskega bloka! Obtožena - jaz - sem imela na voljo dvoje: naj hčerko, ki je po stanovanju rada plesala, prepevala, nastopala, glasno deklamirala, tekala in odbijala napihljivo žogo, deložiram ali strogo sankcioniram. Meni je bil radoživi duh mojega otroka tako ljub, da sem raje tvegala potencialno tožbo, dasiravno sem se izmazala in o kakšnem radoživem duhu v najstniškem telesu moje hčerke z izjemo posameznih histeričnih eskapad dandanes ni več duha. Ustvarjalnost so iz nje izgnali barantači s kulturo mladih, za katero stojijo demoni ekonomije.
V zavod Pekarna je po mojih podatkih združenih preko trideset aktivnih skupin, ki pri mladih še negujejo subkulturo in jim s tem celo podeljujejo legitimnost ustvarjalnega, neodvisnega, družbenokritičnega duha, kajti v celoti gledano je današnja generacija mladih po eni strani daleč najbolj neodzivna in po drugi daleč najbolj zapravljiva generacija sploh. Trgovci so za tarčo vzeli mladino in iz njene kulture ustvarili največji posel. V ta namen je razvitih ogromno mehanizmov preučevanja mladih, njihovega načina dojemanja sveta, vzorcev razmišljanja in vedenja. Blagovne znamke tekmujejo za njihovo pozornost, navzven se zdi, da trg prepozna in govori njihov jezik, tudi zato se današnja kultura na vse pretege infantilizira. K sreči so mladi nepredvidljiva generacija in je trend nekaj izmuzljivega, nekaj, kar lahko že naslednji trenutek utone v poplavi skomercializiranega, skonstruiranega kulturniškega undergrounda, nadomesti ga nov trend, ki ga ekonomija ubije tisti hip, ko ga odkrije. Zato je nenehno pehanje za večno spremenljivko, ki bo za hip ali dva prodala nov življenjski slog, enako iskanju igle v kopici sena.
Mainstreamovski trg hlasta za novimi izzivi, najraje mladostniškim uporništvom, ki je že uspešen prodajni artikel in je vkomponiran v večino izdelkov za mlade. Korporacije so s svojo oglaševalsko mašinerijo nenasitne. Toda dobičkonosni posel samo na videz uspe tistim, ki na svojo stran pridobijo najstnika. V resnici uspe tistim, ki jih nihče ne pridobi na svojo stran. In zato je tako zelo pomembno, da Pekarna ohrani tako svojo identiteto kot celovitost in da končno (p)ostane nepogrešljiv del urbanega okolja in domicil kulturnemu ustvarjanju, ki presega tako klasične kulturne tendence kot vpetost mladih v potrošniško manijo.
Več mladinskih centrov in manj nakupovalnih, pa mladim nihče več ne bo mogel prodati njihove lastne podobe. In zato potrebujemo Pekarno natanko tam, kjer je.
Še več. Več Pekarne in več Pekarn!
Janja Vidmar
Zakaj sem podpisal peticijo za Pekarno - Zares podravje - 25.10.2008
Zakaj sem podpisal peticijo za Pekarno?
Jozsef Györkös, 25. oktober 2008 |
Print This Post Kot politik se redkokdaj pridružim civilnodružbenim peticijam. Pa ne zato, ker se z njimi ne bi strinjal, temveč zato, ker mislim, da mora politika prisluhniti in ukrepati v smeri tistega, na kar javnost jasno in utemeljeno pokaže. Izjavo podpore Pekarno kulturi in kulturo mestu! sem podpisal, ker me zadeva tudi kot Mariborčana, ker se povsem strinjam z njenim sporočilom in se bom v mestnem svetu zavzemal, da se bodo razjasnile načelno kooperativne, vendar v mnogočem kontradiktorne obljube mestne uprave. Cilji izjave so dobro in jasno oblikovani:
- kompleks kulturnega centra Pekarna v Mariboru OSTANE namenjen neodvisni, neformalni in alternativni kulturi, državljanskim iniciativam ter ostalim združljivim dejavnostim;
- se v sodelovanju z uporabniki čimprej določi model upravljanja, ki bo omogočil legalizacijo delovanja in razvoj dejavnosti;
- ter da se nadaljuje že začet proces fazne obnove Pekarne v skladu s sprejetim investicijskim načrtom, ki ga je potrdil mestni svet.
Osebno: Ne pristajam na enostransko stigmatizacijo centrov alternativne kulture kot središč vandalizma in kršitev reda in miru, saj so ti pojavi širših razsežnosti in v mnogo bolj akutnih oblikah nastopajo tudi drugod po mestu. Moja osebna izkušnja s konca sedemdesetih let, ko smo v Lendavi z rokovskimi skupinami “zaskvotali” opuščeno zgradbo nekdanje občine, je izjemna, saj je iz kroga posameznikov, ki smo se tam družili, zrasel širši krog odprtih, tolerantnih in še danes kreativnih in uspešnih posameznikov. Izgrede pa so kvečjemu povzročili tisti, ki so ob poznih večernih urah prilomastili z bližnje vaške veselice.
In spoštovani stanovalci v bližini, ko boste, tako kot sem sam, spoznali, da se vaš otrok lahko vključi v prostovoljne dejavnosti in nesebično pomaga otrokom, ki imajo težave pri učenju, boste morda spremenili svoje mnenje o Pekarni. Kot profesor na univerzi sem s študenti medijskih komunikacij zaključno prireditev projekta Srečanje z ustvarjalcem priredil v dvorani Gustaf v Pekarni in spoznal, da je okolje spodbudilo kreativnost, ki je v konvencionalnem šolskem okolju ne bi mogel doseči (medijski prispevek na Štajec.tv). Vredno je na stvari gledati širše.
Zaključek: Pekarni in njenim ustvarjalcem je potrebno dati in možnost priložnost in možnost, da se razvije, kot je jasno zapisano v zgornjih treh alineah.
Peticija za mariborsku Pekarnu!!, 27.10.2008, H-Alter
Peticija za mariborsku Pekarnu!!
Autor: Kulturpunkt.hr
Već četrnaest godina, stara mariborska vojarna mjesto je turbulentnih kulturnih zbivanja. Nekadašnje vojne barake služe kao kulturni centar Pekarna - centar mariborske nezavisne kulturne produkcije, građanskih inicijativa i civilnog društva. Drugim riječima, centar za kakav se primjerice u Zagrebu već godinama bore brojne organizacije i udruge mladih
Imao sam šesnaest godina, hard core bend i prvi inozemni nastup. Možete zamisliti na što nam je tada kao klincima koji nikada nisu otišli dalje od zagrebačke kulturne pustinje, ličila Pekarna. Maribor nam je te davne devedeset-i-neke priuštio prvi susret s nečim što danas tako lagodno zovemo nezavisnom kulturom i ukazao nam koliko je trnovit put kojim tek trebamo proći.
Naime, već četrnaest godina, stara mariborska vojarna mjesto je turbulentnih kulturnih zbivanja. Nekadašnje vojne barake služe kao kulturni centar Pekarna - centar mariborske nezavisne kulturne produkcije, građanskih inicijativa i civilnog društva. Drugim riječima, centar za kakav se primjerice u Zagrebu već godinama bore brojne organizacije i udruge mladih.
No, unatoč neprocijenjivom doprinosu kojim je Pekarna tijekom svih tih godina obogaćivala ne samo mariborski nego i općenito slovenski kulturni život, čini se da joj se ne smiješi sretna budućnost. Točnije, njena je budućnost ovih dana određena planovima mariborskog gradonačelnika Franza Kanglera koji je baš u trenutku kada je dugo očekivana obnova kompleksa trebala krenuti, odlučio centar preseliti, Pekarnu srušiti, prepustiti investitorima i pretvoriti je u stambeni kompleks. Kultni mariborski kulturni centar tako je stavljen pred opciju prisilnog preseljenja.
Ekipi iz Pekarne to naravno znači raskid sa višegodišnjim trudom i osjećaju se iznevjerenim od strane svoga Grada. Zato su odlučili krenuti u akciju ne bi li javnost barem osvijestili o svemu što se događa. Raspisali su on-line peticiju koju svi oni koji žele podržati njihov rad i ostanak na istoj lokaciji mogu potpisati na. Također, svoju podršku možete izraziti i slanjem mejla direktno gradonačelniku Kangleru na adresu franc.kangler@maribor.si.
www.pekarna.org
Naime, već četrnaest godina, stara mariborska vojarna mjesto je turbulentnih kulturnih zbivanja. Nekadašnje vojne barake služe kao kulturni centar Pekarna - centar mariborske nezavisne kulturne produkcije, građanskih inicijativa i civilnog društva. Drugim riječima, centar za kakav se primjerice u Zagrebu već godinama bore brojne organizacije i udruge mladih.
No, unatoč neprocijenjivom doprinosu kojim je Pekarna tijekom svih tih godina obogaćivala ne samo mariborski nego i općenito slovenski kulturni život, čini se da joj se ne smiješi sretna budućnost. Točnije, njena je budućnost ovih dana određena planovima mariborskog gradonačelnika Franza Kanglera koji je baš u trenutku kada je dugo očekivana obnova kompleksa trebala krenuti, odlučio centar preseliti, Pekarnu srušiti, prepustiti investitorima i pretvoriti je u stambeni kompleks. Kultni mariborski kulturni centar tako je stavljen pred opciju prisilnog preseljenja.
Ekipi iz Pekarne to naravno znači raskid sa višegodišnjim trudom i osjećaju se iznevjerenim od strane svoga Grada. Zato su odlučili krenuti u akciju ne bi li javnost barem osvijestili o svemu što se događa. Raspisali su on-line peticiju koju svi oni koji žele podržati njihov rad i ostanak na istoj lokaciji mogu potpisati na. Također, svoju podršku možete izraziti i slanjem mejla direktno gradonačelniku Kangleru na adresu franc.kangler@maribor.si.
www.pekarna.org
Županov luknjast spomin - Vest.si, 30.10.2008
Vest.si,
30.10.2008
politika
30.10.2008
politika
Županov luknjast spomin
30. oktober 2008 ob 19:32 | Vesna Lovrec |Že prejšnji teden smo poročali, da kulturni center Pekarna ostaja na istem mestu kot je zdaj, saj – tako župan Franc Kangler – brez soglasja uporabnikov Pekarne županstvo kulturnega centra ni kanilo preseliti. Strahove, da je parcelo, na kateri stoji kompleks Pekarna, obljubil gradbenemu podjetju, ki bi za ceno novih elitnih blokov Pekarno morebiti celo porušilo, je ocenil za nepotrebne, novinarje, ki so o namigih pisali, pa je ponovno označil za lažnivce.
Spomnimo, da je bilo na tribuni govora tudi o zagotovljenih proračunskih sredstvih za obnovo Pekarne. Prvih 160.000 evrov od zagotovljenih slabih sedem milijonov evrov bo potrebnih za pripravo dokumentacije za obnovo Pekarne. Še v četrtek je župan občinstvo na tribuni prepričeval, da ta sredstva obstajajo , na opozorilno vprašanje, ali niso omenjena obstoječa sredstva po novem namenjena za obnovo Kulturnega doma Kamnica, pa je odgovoril, da papirja, kjer bi bilo to zapisano, ni koli ni podpisal.
V gradivu za ponedeljkovo sejo mestnega sveta MOM, pa je pisalo drugače, in sicer, da se 160.000 evrov, načrtovanih za Pekarno, nameni nakupu opreme za Kulturni dom Kamnica. Omenjeno vsoto bo občina namenila za prijavo na razpis za sredstva evropskega sklada za razvoj podeželja, s katerimi bo občina financirala nakup opreme za KD Kamnica.
Svetniški skupini Lista za pravičnost in razvoj ter Socialni demokrati so ideji o »posojanju« denarja, ki je bil sprva namenjen za pripravo dokumentacije za obnovo Pekarne, ostro nasprotovali. Župan pa je vztrajal pri svojem ter zatrjeval, da si bo občina denar iz pekarniške postavke sposodila zgolj za tri tedne. Od kod ga bo vzela, da ga vrne, nismo izvedeli.
Na posnetku : župan Franc Kangler, ki je še prejšnji teden občinstvo v Pekarni prepričeval, da sredstva za Pekarno nikamor ne odhajajo, Nina Bulatović - vodja Urada za mladino na MOM, svetnica SD Joanna Bertoncelj in direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner:
Franc Kangler, 23.10.200: “Sredstva so zagotovljena…in ni potrebne nobene umetnosti, da bi ta sredstva premeščali iz ene postavke v drugo….”
Nina Bulatović, 27.10.2008: “….prav iz tega razloga smo sredstva rezervirana za dokumentacijo za Pekarno v višini 160.000 evrov, naj poudarim, začasno prerazporedili na postavko prenova in dograditev KD - Kamnica; nakup notranje opreme,….”
Vesna Lovrec
Naročite se na:
Objave (Atom)
