Kultura za mlade in mlade po srcu - Mariborski Utrip, 29.1.2010

Kultura za mlade in mlade po srcu

Univerzalni temeljni dohodek - Dostop.si 29.01.2010

Univerzalni temeljni dohodek

29.1.2010 10:50

V četrtek, 28. januarja 2010, je v Beli sobi upravne zgradbe Pekarna potekala predstavitev pod naslovom »Sociološka analiza uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji«, katero je predstavila dr. Valerija Korošec.

Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) predstavlja nek stalen dohodek za državljane/prebivalce, ki jim ga država izplačuje. Le-ta je neodvisen od katerihkoli ostalih dohodkov, osebnega premoženja, zaposlitve… Skratka neodvisen od kakršnih koli pogojev. Med drugim je UTD tudi individualiziran prejemek, kar na nek način predstavlja veliko prednost. Vsak član skupnega gospodinjstva je deležen svojega deleža, pri denarnem prejemku niso obravnavani skupno, kot nam je do sedaj znano za druge pomoči. UTD individualnost prejemka naj ne bi težila k samskemu življenju, temveč bi ohranjala ekonomsko spodbudo za ustvarjanje in ohranjanje veččlanskih življenjskih skupnosti.

UTD-ja bi bili upravičeni vsi državljani, ter ostali prebivalci, ki imajo v državi stalno prebivališče vsaj nekaj let, neprekinjeno. Kar pa zna biti tudi velik problem, če se za UTD odloči le ena država, oziroma le nekaj držav, saj bi ta država/države v trenutku postala magnet za priseljevanje.

Do sedaj je uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka »sprejela« le Aljaska. Je osamljen primer popolne uvedbe UTD-ja, sproženi pa so že tudi bili začasni poizkusi po nekaterih regijah.

Kaj nam UTD prinese dobrega?

Vsekakor bi veliko pripomoglo pri zmanjšanju števila revščine. Prav tako, bi UTD prinesel fleksibilen trg dela, z njegovo uvedbo bi verjetno med drugim tudi ukinili posebno davčno olajšavo za študente, študentom tudi ne bi bilo treba toliko delati, bolj bi se lahko tudi posvetili samemu študiju… Uvedba UTD-ja zagotavlja avtonomnost posameznika in spodbuja njegovo kreativnost in podjetniško iniciativo.

Kateri pa so zadržki pred uvedbo UTD?

Predstavlja velik strošek za državo, na nek način spodbuja lene ljudi, jemlje se premožnim in pa sposobnim, če se za to ne odločijo vse države, nastane problem migracije…

Je ideja realna, ali bolj utopična? Bi bilo v državi še več »lenuhov«, če bi uvedli UTD ali bi želja po učenju, kreativnosti, avtonomnosti prevladala?

Če želite o UTD-ju izvedeti več, vam priporočam obisk naslednjih spretnih strani.

http://www.gibanje.org/index.php?id=2439

http://razgledi.net/2009/03/26/univerzalni-temeljni-dohodek-namesto-socialnih-transferjev/

http://marsevkomentar.wordpress.com/2010/01/06/univerzalni-temeljni-dohodek/

http://www.mladina.si/tednik/200914/drzava_spet_jemlje__nic_pa_ne_daje_


Tjaša POTOČNIK Tjaša POTOČNIK

VIDEO: Kako upravljati kulturne centre kot je Pekarna? - Večer, 29.01.2010

VIDEO: Kako upravljati kulturne centre kot je Pekarna?

Mariborski kulturni center Pekarna gosti tridnevno mednarodno konferenco "Novi časi, novi modeli", ki je namenjena obravnavi vloge neodvisne kulture v procesu družbenega in mestnega razvoja, iskanju izvirnih, dinamičnih in trajnostnih modelov upravljanja neodvisnih kulturnih centrov ter odnosu med organi oblasti ter javnim in zasebnim kulturnim sektorjem.

Gregor Grosman

Konferenca poteka v organizaciji zavoda Pekarna magdalenske mreže ob podpori mreže mednarodnih partnerjev ter s finančno podporo European Cultural Fundation in Mestne občine Maribor ter je del procesa za izdelave upravljavskega modela kulturnega centra Pekarna, ki bo kljub obnovi ohranil značilno neodvisnost akterjev zasebnega kulturnega sektorja in njihovo zmožnost izvirnih kulturnih produkcijskih procesov, hkrati pa jim omogočal novo stabilnost razmer za ustvarjanje.

Na konferenci sodeluje okoli 75 udeležencev iz 16 držav, ki jih je uvodoma pozdravila ministrica za kulturo Majda Širca. Kot je med drugim dejala, se je z velikim veseljem odzvala vabilu na konferenco, saj je po njenih besedah včasih besede potrebno slišati tudi tam, kjer mogoče nekoliko manj odmevajo. "Vabilo je že naslovom "Novi časi, novi modeli" zvenelo zelo mikavno," je dopolnila ministrica Širca.

"Dejstvo, da smo v Maribor uspeli privabiti več kot 75 udeležencev iz 16 evropskih držav, od Finske do Turčije, od Romunije do Španije, od Hrvaške do Makedonije dokazuje, da je neodvisnost kulturnih centrov in sodelovanje z javnim kulturnim sektorjem zelo aktualno vprašanje. Dober odziv je rezultat mednarodnih stikov zavoda Pekarna magdalenske mreže v preteklosti, njegove povezanosti z evropskim neodvisnim kulturnim sektorjem in dokazuje našo sposobnost izpeljave relevantnih mednarodnih projektov," je povedal Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže.

Konferenca v Pekarni je v Maribor privabila tudi zanimive razpravljalce. Uvodni predavatelj Phil Wood, je glavni svetovalec transnacionalnega programa Medkulturna mesta (Intercultural Cities) Sveta Evrope. Svoje poglede in izkušnje pa bosta z udeleženci delila tudi Mikko Fritze, direktor fundacije Talin – prestolnica kulture 2011, in Chris Torch, podpredsednik Culture Action Europe, največje kulturne zagovorniške mreže v EU, ter številni drugi, ki bodo predstavili več kot deset primerov dobrih in slabih praks kulturnih centrov iz drugih evropskih držav.

Snemalec: Gregor Grosman

Novi časi, novi modeli - Večer, 29.01.2010

Novi časi, novi modeli

Začela se je mednarodna konferenca o upravnih modelih neodvisnih kulturnih centrov, ki naj bi pripeljala do bodočega upravljavskega modela mariborske Pekarne

(Igor Napast)

Mikko Fritze, Vladimir Rukavina in Majda Širca so pred konferenco Novi časi - Novi modeli govorili tudi o projektih EPK.

Konferenca Novi časi - novi modeli se je začela z včerajšnjo otvoritvijo ministrice za kulturo Majde Širce in mariborskega podžupana Milana Mikla. Udeleženci srečanja bodo v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru tri dni debatirali o vlogi neodvisne kulture v procesu družbenega razvoja na globalni in lokalni ravni. Širca je pekarnarjem izrazila podporo z besedami, da "čista energija (slogan EPK 2012, op. p.) ne bo popolna brez neodvisne kulture. Mariboru, ki ga čaka kulturna eksplozija, želim, da razbijate spone in participirate svojo energijo, ki ji zagotovo nihče ne sme vzeti kril."

Posebni poudarek konference je namenjen izvirnim, dinamičnim in trajnostnim modelom upravljanja neodvisnih kulturnih centrov. Sodelujoči poskušajo primerjati obstoječe dobre in slabe prakse vzhodne in zahodne Evrope. Raziskujejo vprašanja, kako izboljšati odnose med nosilci oblasti in zasebnim, neodvisnim sektorjem, kaj sta ustrezna zakonodajna in kaj strukturna rešitev, kako implementirati strategije in kulturne politike. Srečanje, ki poteka v angleškem jeziku, je odlična priložnost za posvetovanje različnih kulturnih delavcev in predstavnikov oblasti s strokovnjaki.

Za mlade še manj denarja kot lani

Organizatorji, vodja projekta je Marko Brumen, želijo pokazati, kako do rešitev brez političnih ozadij. Na podlagi predstavitev študij primerov, panelnih razprav in dela v manjših skupinah bodo do sobote poskušali oblikovati prve strokovno utemeljene zaključke. Gregor Kosi, direktor Pekarne, pravi, da je cilj konference pripraviti upravljavski model bodoče Pekarne: "Z Mestno občino Maribor imamo dogovor oziroma zavezo, da bodo ta model potem v praksi tudi uveljavili." Pekarnarji, sicer naklonjeni hibridnemu modelu z visoko stopnjo avtonomije, ob tem še sporočajo, da jih skrbi predlog proračuna občine Maribor za leto 2010: "Za postavko mladina predvideva 35.800 evrov, 20 tisoč manj kot lani. V Ljubljani je ta številka 439.676 evra, v Kranju 86.100 evrov."

Na prvi panelni debati o neodvisnosti organizacij je sodeloval tudi Estonec Mikko Fritze, direktor Fundacije kulturne prestolnice Talin 2011. Na otvoritvenem predavanju Nova ekologija ustvarjanja pa je govoril Phil Wood, Anglež z bogatimi izkušnjami na področju kulture in kreative, partner agencije za urbano in kulturno politiko Comedia in glavni svetovalec Sveta Evrope za transnacionalni program Intercultural Cities. Njegovo stališče je, da morajo trajnostne spremembe upoštevati globlje emocionalne in kulturne sile, ki sooblikujejo prostor, ter v ta namen seči onkraj zgolj površinske podobe in prenove fizične infrastrukture.

NINA AMBROŽ

Pekarna gosti mednarodno konferenco neodvisnih kulturnikov - Siol.net, 28.01.2010

Pekarna gosti mednarodno konferenco neodvisnih kulturnikov

Maribor - V mariborski Pekarni se je začela mednarodna konferenca Novi časi, novi modeli, ki poteka na temo vloge neodvisne kulture v razvoju družbe.

---

Sodeluje okoli 75 udeležencev iz 16 držav, uvodoma jih je pozdravila ministrica za kulturo Majda Širca.

Kot je med drugim dejala ministrica, se je z velikim veseljem odzvala vabilu na konferenco, saj je po njenih besedah včasih besede potrebno slišati tudi tam, kjer mogoče nekoliko manj odmevajo. Vabilo je že s svojim naslovom Novi časi, novi modeli zvenelo zelo mikavno.

"Z mislijo o novih modelih se namreč ukvarjamo vsak dan, zlasti takrat, ko nam gredo na živce stari kalupi, še večkrat pa takrat, ko na ministrstvu odpiramo vrata dialogu z ljudmi, ki kulturo vidijo in delajo drugače. Govorim predvsem o neodvisnih, samostojnih, mlajših in drzno mislečih ljudeh, ki ustvarjajo zunaj institucionalne kulture," je dejala Širca in dodala, da ta dialog pogosto ni lahek, saj zahteva premike v glavah in dejanjih.

Tridnevna konferenca je po mnenju organizatorjev - zavoda Pekarna magdalenske mreže - pomembna za prihodnost in neodvisnost Pekarne kot tudi ostalih javnih prostorov v uporabi nevladnih organizacij, kakršni so ljubljanska Metelkova, Bunker, Plesni teater Ljubljana, gledališče Glej in drugi.

S pomočjo izkušenj želijo izdelati hibridni model upravljanja Pekarne

"Dejstvo, da smo v Maribor uspeli privabiti več kot 75 udeležencev iz 16 evropskih držav, od Finske do Turčije, od Romunije do Španije, od Hrvaške do Makedonije, dokazuje, da je neodvisnost kulturnih centrov in sodelovanje z javnim kulturnim sektorjem zelo aktualno vprašanje. Dober odziv je rezultat mednarodnih stikov Pekarne v preteklosti, njegove povezanosti z evropskim neodvisnim kulturnim sektorjem in dokazuje našo sposobnost izpeljave relevantnih mednarodnih projektov," je povedal direktor zavoda Gregor Kosi.

Kot opozarjajo v Pekarni, naj bi po načrtovani prenovi objektov, ki pa je po njihovem očitno spet na stranskem tiru, upravljanje Pekarne po letih zanemarjanja prevzel javni zavod MKC Maribor, kar pa bi lahko ogrozilo njeno neodvisnost in ustvarjalnost. S pomočjo konference in mednarodnih izkušenj zato želijo izdelati hibridni model upravljanja Pekarne, ki bi neodvisni kulturi kljub upraviteljski funkciji javnega zavoda še naprej zagotavljal neodvisnost.

Če bo mestna politična oblast zbrala pogum za takšen korak, bomo s tem v Mariboru prvič vzpostavili primer javno-zasebnega partnerstva pri upravljanju javne kulturne infrastrukture, še poudarjajo v Pekarni.

STA

Foto: STA

Dvesto Dalijev za en avto - Dnevnik, 20.01.2010

Dvesto Dalijev za en avto

Pop/Kultura - sreda, 20.01.2010 Tekst: Tomaž Klipšteter

Sloveniji bosta v teh dneh na ogled kar dve razstavi grafičnih listov izjemno uglednih španskih likovnih umetnikov: dela Pabla Picassa bodo nocoj (za javnost pa od jutri zjutraj) razstavili v Mestnem muzeju Ljubljana, povsem prenovljeni mariborski Vetrinjski dvor (Naskov dvorec) pa že nekaj časa gosti razstavo grafik Salvadorja Dalija.

Laik bi domneval, da sta razstavljeni zbirki po pomembnosti in dragocenosti približno enakovredni, toda resničnost je drugačna. Skupna vrednost 200 mariborskih eksponatov namreč stane komaj toliko kot en citroen picasso.

Razstava 202 Dalijevih del, ki bo na ogled do 14. marca, je ozaljšala slovesno odprtje restavriranega Vetrinjskega dvora, v katerega se bo vselila organizatorska ekipa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Dogodka sta se udeležila kar dva predstavnika slovenske vlade, in sicer ministrica za kulturo Majda Širca ter minister za lokalno samoupravo Henrik Gyerkeš. Razstavljena likovna dela, ki si jih je bilo pred tem mogoče ogledati na Bledu v galeriji Deva Puri, pa so ogorčile mariborskega galerista Primoža Premzla. "V bistvu gre za zavajanje ljudi, saj v vabilu razstave piše, da je na ogled več kot 200 originalnih grafičnih del Salvadorja Dalija, kar pa ni res," je jezen Premzl. "Niti ena razstavljena grafika ni avtorsko podpisana in oštevilčena. Razstava pravzaprav temelji na dveh bibliofilskih izdajah Dalijevih ciklusov, ki sodijo na knjižno polico, ne pa na galerijsko razstavo."

Velike razlike v vrednosti

Vrednosti Dalijevih grafik se izjemno razlikujejo, saj je bilo tržišče z umetninami nekoč poplavljeno s cenenimi neavtoriziranimi in nepodpisanimi ponatisi. Tudi pri originalnih natisih so zelo velike vrednostne razlike. Opus Biblia Sacra, ki je na ogled v Mariboru, je bil leta 1967 natisnjen v treh vrednostnih razredih: verzija Ad Personam obsega 99 podpisanih biblij, ki so jih prejeli ugledni posamezniki, v seriji Magni Luxus je 199 izvodov, mariborske litografije pa so iz serije Luxus, ki je izšla v nakladi 1499 izvodov.

Še manjša pa je zbirateljska vrednost razstavljenih grafičnih listov iz Dalijevega opusa Božanska komedija. "To so zgolj reprodukcije njegovih akvarelov," opozarja Premzl. Ali povedano drugače: mapo Luxus Dalijevih biblijskih litografij in mapo reprodukcij ciklusa Božanska komedija (francoski izdajatelj je natisnil 5346 serij) je po svetovnem spletu možno kupiti za približno 13.000 evrov.

"Prvovrstni nateg"

Zanimiva je primerjava s tržno ceno redkejših serij reprodukcij iz Dalijevega opusa Biblia Sacra. Na spletni borzi Ebay je različica Magni Luxus decembra lani menjala lastnika za 35.000 ameriških dolarjev. Še zgovornejša pa je primerjava z ljubljansko razstavo Picassa. Po besedah Bernija Fetzerja, lastnika razstavljenih grafik, se vrednost posameznih del v njegovi zbirki giblje med 1000 in 50.000 evrov. "Vsaka resna zasebna galerija ima v stalni ponudbi vsaj nekaj slik, ki v materialnem smislu presegajo vrednost celotne tukajšnje Dalijeve razstave. Če pa upoštevamo še ceno vstopnine, je mariborska razstava prvovrstni nateg," še dodaja Premzl.

Za ogled Picassove razstave v ljubljanskem Mestnem muzeju bo treba odšteti šest evrov, obisk "mariborskega" Dalija pa stane še pol evra več. In za konec še ta primerjava: v dunajski Albertini je trenutno razstava 75 del najslovitejših impresionistov (Manet, Monet, Van Gogh, Renoir, Cezanne...); vstopnina je 9,5 evra.

Original ali reprodukcija?

To, da je neka grafika originalna, si je mogoče razlagati na več načinov. Nekateri likovni strokovnjaki trdijo, da v primeru, ko nekdo podobo, ki jo je avtor realiziral v sliki, reproducira z grafično tehniko, ni mogoče govoriti, da gre za original. Grafika je po njihovem mnenju original zgolj takrat, ko je ni mogoče ponoviti v drugem likovnem mediju. Salvador Dali se je temu vprašanju izognil tako, da je ustvarjal grafike, ki so jih zanj reproducirali tiskarji v visokih nakladah. "Razstavljena dela so originali ne glede na visoko naklado. Dali je imel poseben status, grafika je bila njegov korak k temu, da bi bil dostopnejši širši množici," je prepričana Ana Marija Kunstelj, ki je postavila mariborsko razstavo. "V tistem času še niso bile razvite sodobne tehnike reprodukcije, zdaj bi se mogoče lahko odločili za računalniški tisk. Zato so za razmnoževanje uporabili klasične grafične tehnike, v tem primeru litografijo in lesorez, kar je bil dolgotrajni postopek. Po mnenju Kunstljeve cena vstopnine ni sporna. "Moja izkušnja z Bleda je, da je vredno plačati 6,5 evra, če upoštevam, da človek veliko odnese od ogleda, ker je toliko del skupaj razstavljenih na enem mestu. Ni tako preprosto videti teh dveh ciklov skupaj, mislim, da je bilo to nazadnje možno v New Yorku," opozarja.

Gledališka kultura za mlade v Mariboru, Katedra, 1/januar .2010

Gledališka kultura za mlade v Mariboru

Po nogometu v Pekarno - Večer 23.01.2010

Po nogometu v Pekarno

V Pekarni zmanjkuje potrpljenja - Dnevnik, 21.10.2010

V Pekarni zmanjkuje potrpljenja

Obnova upravne stavbe mariborske kulturne cone bi se morala začeti avgusta lani, a je še vedno vse po starem

Slovenija - četrtek, 21.01.2010 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Po veljavnem dokumentu identifikacije investicijskega projekta bi morala mariborska občina že septembra lani začeti prenovo upravne stavbe v kulturni coni Pekarne. Vendar se pomladitev središča urbane in alternativne kulture še vedno ni začela, čeprav so od ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) lani dobili zanjo 800.000 "evropskih" evrov.

»Občinska politika in pristop sta nas začela onemogočati, saj v prijavah na razpise ministrstva za kulturo ne moremo navesti, kje bomo izpeljali prijavljene projekte in vsebine,« opozarja Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže. Dodaja: »Potrpljenja ni več!« (Foto: Tomaž Klipšteter)

"Doslej so že trikrat spremenili časovni načrt prenove in po zadnjem nam dostopnem podatku naj bi se začela aprila," nam je razložil Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže.

"O razlogih lahko samo ugibam. Predvidevam, da še zmeraj niso pripravili vse potrebne dokumentacije, čeprav je šef investicijskega inženiringa januarja lani zatrjeval, da bodo vse te papirje pridobili v šestih mesecih," pravi kosi.

Selitev k TV Metki

Vsi uporabniki prostorov upravne stavbe, v kateri bodo uredili tudi mladinski hotel, se že od minulega poletja pripravljajo na začasno selitev. Občina naj bi jim namenila nadomestne prostore ob Koroški cesti, kjer je nekoč domovala TV Metka. "A smo vsi še zmeraj tam, kjer smo bili. Občinska politika in pristop sta nas začela onemogočati, saj v prijavah na razpise ministrstva za kulturo ne moremo navesti, kje bomo izpeljali prijavljene projekte in vsebine," opozarja Kosi in dodaja: "Potrpljenja ni več!"

Občinarjem se je zataknilo tudi pri financiranju prenove Pekarninih objektov Lubadar in Hladilnica, saj niso bili uspešni na razpisu ministrstva za kulturo. "Očitno občinska ekipa ni dovolj dobro pripravila prijavne dokumentacije," domneva Kosi, medtem ko na občini trdijo, da je razpisna komisija podvrednotila projekte in se bodo zato pritožili. Toda izpad državnega denarja ne sme biti razlog za to, da Pekarne ne bi prenovili do leta 2012, saj je župan Franc Kangler v preteklosti večkrat poudaril, da ima občina zagotovljenih potrebnih 7,3 milijona evrov. "Nerodno" s tem v zvezi je to, da je imela v lanskem proračunu za prenovo Pekarne zagotovljenih 765.063 evrov, od katerih je bilo za novogradnjo in adaptacijo predvidenih 422.169 evrov. A tega denarja občina ni zmogla porabiti.

Evropski denar morajo porabiti letos

Denar iz evropskega strukturnega sklada za zdaj ni ogrožen. Skladno s terminskim načrtom naj bi ga porabili letos, so nam pojasnili na MŠŠ. Ministrstvo je zainteresirane upravičence 5. in 12. januarja pozvalo, da predložijo spremenjene terminske načrte porabe. Na to temo je 14. januarja potekal tudi informativni posvet z vsemi upravičenci v Uradu za mladino. Občinski zavod MKC Maribor, ki je uradni investitor prenove Pekarne, do danes še ni predlagal spremenjenega načrta dinamike porabe, so še sporočili z MŠŠ.

7000 evrov za črno knjigo EPK

Skupina mariborskih kulturnikov je že pred časom ustanovila gibanje Surova energija, ki naj bi bila nekakšen antipod občinski Čisti energiji, ki je slogan Evropske prestolnice kulture 2012. Na "prednovoletnem" razpisu Narodnega doma Maribor, na katerem so tudi drugim ustvarjalcem delili denar s postavke EPK, je Pekarna Magdalenske mreže prijavila projekt Surove energije, ki vključuje izdajo črne knjige EPK, in je zanj dobila 7000 evrov. "Celovita vključitev prijavljenega programa v finančno-organizacijski sistem EPK bi v veliki meri izničila osnovno zamisel alternativne presoje EPK," je določitev zneska argumentirala komisija Narodnega doma.

Gradnjo so zavlekli počasni soglasodajalci

Razlogi za zamudo pri izvedbi projekta obnove upravne zgradbe so predvsem dolgotrajni postopki usklajevanja projektne dokumentacije ter pridobivanja gradbenega dovoljenja, nam je pojasnil Aleš Novak, direktor urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor. Sprva je bilo predvideno, da bi gradbena dela sklenili do junija letos, a se je najprej zavleklo pri pripravi programske zasnove celotnega kompleksa KC Pekarna, nadalje pa je postopke podaljševala počasna odzivnost soglasodajalcev. "Zato še danes nimamo gradbenega dovoljenja, čeprav smo upravni enoti predali popolno vlogo že novembra lani," je zatrdil Novak in ocenil, da bi po novem časovnem načrtu lahko začeli z gradnjo aprila in jo dela sklenili do oktobra.

Kdo sestavlja svet zavoda - Večer, 21.01.2010

Kdo sestavlja svet zavoda

Organi zavoda so uprava, svet zavoda in programski svet. Svet zavoda bo usmerjal, nadziral, analiziral in ocenjeval delovanje zavoda, med njegove naloge pa med drugim sodijo tudi dajanje predhodnega mnenja k imenovanju in razrešitvi generalnega direktorja ter imenovanje in razreševanje programskega in poslovnega direktorja. Glede na sestavo enajstčlanskega sveta je mogoče sklepati, da bo župan mariborske občine, kot ustanoviteljice zavoda, lažje dosegel večino kot ministrstvo za kulturo.

Svet zavoda sestavlja enajst članov:

- dva člana imenuje župan MOM med strokovnjaki s področja dela zavoda, na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan;

- enega člana imenuje župan MOM med strokovnjaki s področja gospodarstva, na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan;

- enega člana imenujejo župani partnerskih mest projekta EPK 2012 med strokovnjaki s področja dela zavoda;

- tri člane imenuje Vlada Republike Slovenije,

- dva člana sta predstavnika civilne družbe, od katerih enega imenuje Nacionalni svet za kulturo RS, drugega pa strokovna komisija s področja kulture pristojnega organa MOM;

- dva člana izvolijo zaposleni zavoda.

Urška Kereži

EPK bodo vodili trije direktorji - Večer, 21.01.2010

EPK bodo vodili trije direktorji

Mariborski mestni svet naj bi v ponedeljek prižgal zeleno luč za ustanovitev javnega zavoda Maribor 2012 - evropska prestolnica kulture; stroški njegovega delovanja naj bi v naslednjih treh letih znašali 27,74 milijona evrov

Marko Vanovšek

Zavod Maribor 2012 - evropska prestolnica kulture bo v obnovljenem Naskovem dvorcu v Vetrinjski ulici vodila tričlanska uprava s predsednikom - generalnim direktorjem, programskim direktorjem in poslovnim direktorjem.

Mariborski svetniki bodo na ponedeljkovi seji po skrajšanem postopku obravnavali odlok o ustanovitvi javnega zavoda Maribor 2012 - evropska prestolnica kulture, skrajšano Maribor 2012, ki ga je mestna občina pripravila v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Novoustanovljeni javni zavod naj bi tako pripravil in organizacijsko skrbel za celovito izvedbo kulturnih dogodkov in spremljajočih dejavnosti v okviru evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, njegovo delovanje pa naj bi bilo z iztekom projekta izpolnjeno. Zato ustanovitelj, mariborska občina, predvideva, da bi po zaključku v letu 2013 prenehal dejavnost.

Znanje tujega jezika ni zahtevano

"Zavod bo vodila tričlanska uprava s predsednikom - generalnim direktorjem ter programskim direktorjem in poslovnim direktorjem kot članoma uprave. Za tak način vodenja smo se odločili zaradi zahtevnosti projekta," je odločitev za tričlansko upravo pojasnil Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino na MOM. Kandidati za generalnega direktorja se bodo na javni razpis lahko prijavili že v kratkem ali pa jih bo na to delovno mesto povabila ustanoviteljica zavoda MOM, po predhodnem pozitivnem mnenju sveta zavoda in programskega sveta zavoda. Medtem ko naj bi programskega in poslovnega direktorja imenoval svet zavoda, po predhodnem pozitivnem mnenju ministrstva za kulturo na podlagi neposrednega povabila sveta zavoda enemu ali več kandidatom.

Med razpisnimi pogoji zmoti dejstvo, da od kandidatov ne zahtevajo znanja niti enega tujega jezika. Novak pojasnjuje: "Znanje tujega jezika ni zahtevano iz zelo preprostega razloga: ker bi morali kandidati, ki v glavnem seveda vsi tekoče govorijo več tujih jezikov, imeti potrdilo republiškega izpitnega centra. Če bi to potrdilo zahtevali, bi si omejili nabor kvalitetnih kandidatov na tiste, ki to potrdilo imajo, in tiste, ki ga nimajo. Kar pa ne pomeni, da bi tako tudi dobili nujno najboljše kandidate." Kot morebitna direktorja sta se v javnosti doslej največkrat omenjala Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, in režiser Tomaž Pandur. Na vodstvenih položajih pa si ju želi tudi mariborski župan Franc Kangler. Organa zavoda bosta še svet zavoda in programski svet zavoda. Število zaposlenih naj ne bi preseglo 20.

Le skrb za organizacijo, koordinacijo in promocijo

Zavod praviloma ne bo izvajalec oziroma neposredni producent kulturnih dogodkov, pač pa naj bi izvajal vse naloge, ki bodo potrebne, da bodo kulturni programi v projektu EPK 2012 med seboj usklajeni, tako programsko kot organizacijsko, da bo mreža prizorišč in izvajalcev delovala usklajeno ter da bosta mednarodna in domača promocija kulturnih dogodkov ter njihov marketinški učinek optimalna.

V dosedanjih mestih nosilcih nominacije EPK so izvedbo programa praviloma zaupali gospodarskim organizacijam, posebej organiziranim za ta projekt. Investicije v kulturno infrastrukturo, turistične objekte in infrastrukturo drugih, s projektom povezanih dejavnosti pa so bile v mestih EPK vodene različno, praviloma ločeno od organizacije, ki je bila odgovorna za pripravo in izvedbo kulturnih programov. V iskanju ustrezne oblike organizacije v Mariboru je dolgo prevladovala ideja o podjetniškem pristopu, vendar organizacija gospodarske družbe ni dobila podpore v sodelujočih državnih organih, saj tovrstnih izkušenj pri izvajanju kulturnih programov, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, pri nas še ni. Zato so se od maja 2009 MOM, partnerska mesta Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje in Novo mesto ter ministrstvo za kulturo dogovarjali o izvedbeni organizaciji s statusom javnega zavoda. Njegovi sedež in prostori bodo v obnovljenem Naskovem dvorcu v Vetrinjski ulici. Stroški njegovega delovanja naj bi v naslednjih treh letih znašali 27,74 milijona evrov.

URŠKA KEREŽI

"Baurenhof pur!" - Falter, jan. 2010

"Baurenhof pur!"
Amigos und Verkehreinsenl . Wie Maribor seine Chancen als europaishe Kulturhauptstadt 2012 zu verspielen droht

klikni za povečavo

Predstava Kovček - Dostop.si, 14.12.2009

Predstava Kovček

13. decembra smo v dvorani Gustaf spremljali dva popotnika. Odvijalo se je gledališko potovanje z naslovom Kovček, ki je s svojim sporočilom dalo misliti prav vsem obiskovalcem.

V GustafTeatru se že nekaj časa trudijo, da bi v Mariboru ponudili dodaten prostor za spodbujanje gledališča. Obisk je sicer zaenkrat še majhen, vendar se povečuje. Letošnja sezona se počasi že približuje h koncu, in sicer jo bodo zaključili to nedeljo, 20. decembra, s predstavo Most na krvi, ki jo vsekakor ne smete zamuditi.
Posebnost Gustafteatra je tudi način pobiranja vstopnine, in sicer obiskovalci imamo na voljo plačilo določene vstopnine ali pa prostovoljni prispevek. Odločitev, kaj bomo izbrali, je prepuščena nam, s tem pa želijo dati možnost obiska predstav tudi tistim, ki morda ne morejo odšteti veliko denarja za vstopnino. Verjamejo, da vsak obiskovalec razume, da v pripravo predstave igralci vložijo veliko dela, in tako namenijo vsaj evro ali dva kot prostovoljni prispevek.

Gledališko potovanje Kovček je predstava, ki je nosila globoko sporočilo. Duša, samota, žalost, usoda, meja in podobne besede so povzročile, da je celotna dvorana ob zavedanju, da gre za današnje stanje v družbi, osupla. V vlogi popotnikov sta se nam predstavila Suzana Grau in Gašper Jarni, ki sta s svojo izrazitostjo in intimnostjo povzročila, da so dlake stale pokonci prav vsem v dvorani.

Gledališka predstava je nastala po literarni predlogi Atomski vek Mateja Bora, ki kljub temu, da je nastala že leta 1957, postaja vedno bolj aktualna. Nam so se še posebej vtisnile v spomin naslednje besede: »Vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj.«

Več o Gustafteatru in predstavi Kovček pa si oglejte v videu.

Monika HORVAT Monika HORVAT Patricija VALENTINUZZI

Remont v Gustafu - Dostop.si, 08.01.2010

Remont v Gustafu

Vsi ki ste redno obiskovali dogodke in prireditve v dvorani Gustaf, boste morali v januarju malo potrpeti. V Gustafu se opravljajo prenovitvena dela in tako bo dvorana zaprta do 20. 1. Ogledali smo si potek prenove in se o tem pogovorili z direktorjem Pekarne, Gregorjem Kosi.

Takoj na začetku leta so se v Pekarni torej lotili dela na prenovi dvorane Gustaf. Zamenjali bodo nekatere dele zastarele in dotrajane opreme za ozvočenje, prav tako pa bodo renovirali oder in dvorano. Pri delu jim pomagata tudi dva prostovoljca, ki sta v Sloveniji preko organizacije EVS. Vodstvo Pekarne se je seveda potrudilo, da bi prenovo čimbolje umestilo, da ne bi prišlo do pretiranih okrnitev programa. Kljub temu, da je dvorana Gustaf redno gostila Šolo politične pismenosti, ki se je tam odvijala ob četrtkih, pa tudi ta v januarju ne bo izostala. Tako ste naslednji teden nanjo vabljeni v prostore II. Gimnazije Maribor. Odvijalo s ebo predavanje z naslovom – Kaj je trajnostni razvoj?

Se je pa zapletlo pri načrtih za obnovo dveh stavb v Pekarni, ki bi naj bili financirani s pomočjo države in občine. Kot je včeraj poročal Večer, je bila Mestna občina Maribor s strani Ministrstva za kulturo konec leta obveščena o uspešnosti prijav njenih projektov na razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Kot kaže bo vseh šest projektov, med njimi tudi dva v Pekarni, ostalo brez denarja. Kljub obljubam župana MOM Franca Kanglerja, da denar za obnovo prihaja (Mariborskim projektom bi naj bilo na razpisu lažje tudi zaradi EPK 2012), pa očitno temu ne bo tako. Rok za pritožbo sicer je in funkcionarji na MOM bodo pritožbo podali, vendar glede drugačnega razpleta situacije niso najbolj optimistični.



Kljub tem zapletom verjamemo, da bodo v Pekarni za kulturo in kulturno izobraževanje mladih in starejših še naprej dobro skrbeli. Kultura, dobre ideje in želja po rasti preživijo tudi najhujše. Če so vsi entuziasti v Pekarni do zdaj opravljali tako odlično delo, verjamemo, da se bodo trudili še naprej. Vsekakor pa vsem ostane grenak priokus, ko se izkaže, da obljub nekateri ne bodo sposobni izpolniti in da so tisti, ki skrbijo za kulturni razvoj spet prepuščeni sami sebi.

O prenovi Gustafa in o Pekarni smo se pogovorili z dirketorjem Pekarne magdalenske mreže, Gregorjem Kosi:

Jan KÜZMA Jan KÜZMA Patricija VALENTINUZZI

Hladilnici in Lubadarju zmanjkalo 15 točk - Večer, 09.01.2010

Hladilnici in Lubadarju zmanjkalo 15 točk

Vloge, prijavljene na razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, je pregledovala in ocenjevala strokovna komisija, ki ji je predsedoval Tomaž Kukovica iz kulturnega ministrstva. Objavila je neuradni predlog prejemnikov finančnih sredstev (skupaj okoli 10 milijonov evrov) in seznam dodeljenih točk. Med mariborskimi projekti ni niti eden dobil vsaj 80 točk, potrebnih za sofinanciranje. Hladilnici in Lubadarju je zmanjkalo 15 točk, lutkovnemu gledališču 20. Fotografski muzej in minoritska cerkev nista dosegla niti minimalnega kakovostnega kriterija, 50 točk. Najboljše so se odrezali projekti občin Vitanje, Slovenj Gradec, Kranj, Novo mesto, Hrastnik in Brežice. Med šestimi verjetnimi prejemniki, ki spadata v okvir EPK, sta novomeški in slovenjegraški projekt.

Nina Ambrož

Je poseben zakon o EPK sploh realen? - Večer, 07.01.1010

Je poseben zakon o EPK sploh realen?

Mariborski poslanec Frangež je prepričan, da si projekt EPK zasluži poseben zakon, v katerega pa v vladi že dvomijo


Kot smo poročali, vse kaže, da bo šest mariborskih projektov, vključenih v Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012 - obnova Mariborskega gradu, dva objekta Pekarne, Fotografski muzej Maribor, minoritska cerkev in minoritski samostan (zunanji avditorij), skupaj vrednih okrog 12 milijonov evrov, ostalo brez sredstev iz javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki ga je razpisalo ministrstvo za kulturo. Čeprav se pritožbeni rok še ni iztekel, je upanja malo, trdijo v mariborski občini.

"Samo upam lahko, da ima ministrstvo za kulturo pisne argumente, s katerimi strokovna komisija pojasnjuje svojo odločitev," pa je raočaran dejal mariborski poslanec SD Matevž Frangež. Ministrico za kulturo Majdo Širca, ki jo je že pred odločitvijo komisije pozval naj s posebno pozornostjo obravnava investicijske ambicije Maribora, je včeraj javno pozval, da ministrstvu v Mariboru pripravi javno predstavitev rezultatov razpisa in jih pojasni.

Ker je pridobivanje sredstev iz najrazličnejših razpisov negotovo, naj bi Frangež mariborski občini svetoval pripravo posebnega zakona o EPK, ki naj bi vire financiranja in način organizacije jasneje zagotovil. "Projekt je takšnega nacionalnega pomena, da si zasluži zakon, podoben zakonu o Pomurju, s katerim je vlada pristopila h konkretnemu reševanju konkretnih problemov. In mislim, da si EPK tak zakon zasluži in da je treba sistemska sredstva zagotoviti tudi za ta projekt," še dodaja Frangež.

Čeprav naj bi o zakonu govorili na ponedeljkovem srečanju štajerskih poslancev z županom Maribora Francem Kanglerjem, na katerem naj bi slednji tudi najavil pristop k pripravi zakona, in je Frangež prepričan, da bo podpora zanj dovolj široka, pa v smisel priprave omenjenega zakona že sedaj dvomijo nekateri drugi poslanci iz koalicijskih vrst. "Če želite sredstva zagotoviti z zakonom, morate vedeti, kje jih boste vzeli. Zakon samo predlagati in upati, bi bilo enako, kot je bilo z zakonom o kulturnem tolarju. Ki ima sedaj zelo nizko realizacijo," je slišati neuradno. Ob tem ponavljajo tudi trditev ministrstva za kulturo, da so sredstva v proračunu zagotovljena, a morajo biti projekti dovolj dobro in dovolj daleč pripravljeni, da lahko konkurirajo.

URŠKA KEREŽI

Škoda bo nepopravljiva, če... - Večer, 07.01.2010

Škoda bo nepopravljiva, če..

O zavrnitvi mariborskih projektov za EPK s strani ministrstva za kulturo se je oglasil tudi Ivo Vajgl, evropski poslanec (Zares/ALDE): "Dobil sem zagotovilo, da obstaja dobra volja, da se vsaj nekateri od njih z naknadnimi postopki in naporom vseh udeležencev vendarle realizirajo. To je nujno, zato zadnja beseda še ne sme biti izrečena! Projekt EPK 2012 ni projekt Maribora niti Štajerske niti župana Franca Kanglerja. To je projekt Slovenije in slovenske kulture. Komisija, ki o teh razpisih odloča, ne more teh ocenjevati kot ostale kulturne projekte. Tudi komisija ima odgovornost do tega velikega skupnega slovenskega projekta, ki bo v Mariboru in partnerskih mestih. Če ne bo realiziran na ustrezen način, bo to nepopravljiva kulturna škoda za vso državo in vse nas bo pošteno sram. Nagajanje Mariboru? Pri ministrici tega ni, upam, da tudi pri drugih ne! Čutim pa nekaj ozkosrčnosti pri nekaterih, ki odločajo, to Mariborčani že dobro poznamo."

Matija Stepišnik

Za EPK prihaja ura resnice - Večer, 06.01.2010

Za EPK prihaja ura resnice

Maribor ostal praznih rok na razpisu kulturnega ministrstva za projekte EPK. Je krivo subjektivno ocenjevanje komisije ali slabo pripravljeni projekti?

Na mariborski občini točkovanja svojih projektov, tudi dveh v Pekarni, ne razumejo, zato se bodo pritožili. A se zavedajo, da tovrstni pritožbeni postopki kakšnih posebnih rezultatov navadno ne dajo.

Ministrstvo za kulturo (MK) je zadnje dni preteklega leta občine obvestilo, kako uspešne so bile pri pridobivanju sredstev na javnem razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Vseh šest mariborskih projektov, vključenih v Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012, skupaj vrednih okrog 12 milijonov evrov - obnova Mariborskega gradu, dva objekta Pekarne, Fotografski muzej Maribor, minoritska cerkev in minoritski samostan (zunanji avditorij) - pa bo, kot vse kaže, izviselo. "Težko je narediti veselico," pove predstavnica za stike z javnostmi na kulturnem ministrstvu Bojana Leskovar, "če misliš, da nimaš dovolj denarja. Fajn je, če človek vsaj približno ve, kako bo do sredstev prišel. Ali pa, da reče: za toliko imamo in za toliko bo veselica." Ter pristavi: "Bianko ministrstvo ne bo dalo nobenega denarja. Le za programe in projekte."

Svetovalec župana mestne občine Maribor za investicije Emanuel Čerček pa posredno odgovarja in opozarja: "Če bo Maribor enkrat pokazal, česa je zmožen, bodo iz Ljubljane začeli denar sami nositi sem. Tako je vedno bilo. Dokler pa ne pokažemo ničesar, nas nihče niti ne povoha. Prihaja ura resnice, ko se bomo morali odločiti, ali bomo projekt EPK speljali ali ne."

Projekti ne dobivajo sredstev le zato, ker so želje

Rok za pritožbe sicer še teče, a redki verjamejo, da se bo po njegovem preteku deset milijonov evrov vredni kolač rezal na novo. Saj omenjeni razpis temelji na pravilniku o izvrševanju proračuna. Zato so pritožbe možne, a ministrstvo lahko kljub temu to, kar sklene, tudi stori. Razen če bi kdo uspel s pritožbo na upravnem sodišču, kar pa lahko traja nekaj let in je razpis že zdavnaj mimo, z njim pa tudi sredstva.

Od 63 prijavljenih je komisija pregledala in odločala o 52 projektih. Na MK pri tem trdijo, da so pravila igre jasna: "Komisija vse projekte točkuje in število točk je vnaprej določeno. Da se o projektu in sredstvih sploh lahko odloča, morajo doseči določeno število točk. Ravno zato, da ne bi prišlo do obtožb, ki sedaj letijo na MK, da kdor ni iz prave politične stranke, ne pride v poštev. Tukaj tega ni," trdi Leskovarjeva. In zagotovi: "Komisija je neodvisna."

Omenjeni prijavljeni mariborski projekti, pa tudi tisti iz partnerskih občin, vključenih v EPK 2012, naj bi prav zato dobili še dodatnih 10 točk. Ali to pomeni, da so bili tako katastrofalno pripravljeni, da jim tudi prednost pred drugimi ni zadoščala za uvrstitev med izbrance? Leskovarjeva odgovori: "Na to težko odgovorim. Res pa je, da kriteriji v razpisu niso enostavni. Zadeve je treba imeti dobro pripravljene in podprte z dokumentacijo. Projekti ne dobivajo samo zato, ker so želje, ampak ker temeljijo na realnih osnovah."

Kaj je delala komisija?

Na mariborski občini pa trdijo, da v sklepih, ki so jih prejeli z MK, ne piše, da so bili projekti slabo pripravljeni, ampak le, da niso zbrali zadostnega števila točk. In zagotavljajo obratno: projekti so bili tako dobro pripravljeni, da bi jih lahko takoj izvedli. Kar pa naj ne bi bilo mogoče trditi za razpis, saj naj ne bi omogočal strokovne diskusije in empirične evalvacije. Aleš Novak, direktor občinskega urada za kulturo, se tako čudi: "Točkovanja naših projektov ne razumemo in smo nad njim, milo rečeno, presenečeni. Zato se bomo na MOM pritožili. Upamo sicer na najboljše, čeprav tovrstni pritožbeni postopki kakšnih posebnih rezultatov navadno ne dajo. Saj je lahko pri posameznih kategorijah ocena komisije relativno subjektivna. In tako je težko razpravljati. Točkovanje pa je bilo nenavadno tudi ponekod, kjer gre za precej matematične kategorije. Naj povem primer: če je treba navesti število pisem o nameri o sodelovanju z zasebnim sektorjem in je priloženo sedem pisem, kar naj bi prineslo 25 točk, mi pa ne prejmemo nobene, potem se sprašujem, kaj je komisija delala."

Novak tudi trdi, da je zelo relativno govoriti o različni kakovosti pripravljenih projektov. "Preprosto zato, ker so vsi pripravljeni po enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije, ki jo predpisuje področna zakonodaja. Vse projekte pa praviloma pripravljajo svetovalni inženiringi, tudi naše. Za nas delajo štirje različni, tudi zelo izkušeni v črpanju evropskih sredstev. Zato je na tej ravni treba imeti za primerjavo projektov obilo fantazije, da lahko trdiš, da je eden bolj kakovostno pripravljen od drugega."

Zakon o EPK?

Projekti se bodo lahko prijavljali še na ministrstvu za regionalni razvoj. Da pa bi se v prihodnje izognili razočaranjem ob razpisih, naj bi na MOM pripravljali zakon o EPK, ki naj bi zagotovil vire financiranja, pri tem pa naj bi jim pomagali nekateri mariborski poslanci, kot so zapisali v Žurnalu24. Leskovarjeva na to odgovarja: "O tem na ministrstvu ne vemo ničesar. Kaj pa naj bi ta zakon opredeljeval? Kar se tiče financiranja EPK, je stališče ministrstva že od vsega začetka zelo jasno, kje lahko sodelujejo in pod kakšnimi pogoji. Tudi sredstva so zagotovljena, zato težko rečem, da jim bo uspelo doseči še kaj dodatno."

Prav zato so tudi znotraj MOM vse glasnejši pozivi, naj se sanje o državnem denarju in denarju iz EU čim prej zaključijo. Časa za čakanje na pomoč namreč zmanjkuje. Zato bi moralo mesto čim prej zavzeti lastno držo in se samo opogumiti za projekte, ki jih želi speljati, trdijo naši viri iz občine. Za to pa ima dva načina: občinski proračun, kjer sredstev ni, in drugega, zadolžitev. Podobno kot to v Ljubljani počne župan Zoran Janković.

URŠKA KEREŽI

Ameriška drama, ki se bere v bosanščini in mariborščini

Ameriška drama, ki se bere v bosanščini in mariborščini

Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević prvi v Sloveniji uprizarjata račje variacije Davida Mameta

(Sašo Bizjak)

Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević kot Mirka Živka in Daki

Da sta izbrali pravo besedilo, Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević ne kažeta samo na odru, ko v gledališki predstavi Mirka Živka in Daki gledalce držita v nenehni pozornosti, temveč tudi v pogovoru, ki je sledil uprizoritvi. Vidno utrujeni, a z iskro v očeh sta sogovornici razkrivali kontekst avtorskega projekta, ki je nastajal po motivih Variacij na temo divjih rac (The Duck Variations, 1972) znanega ameriškega pisca gledaliških in filmskih scenarijev, igralca in režiserja Davida Mameta, in dogajanja iz ozadja. "To je predstava o odnosih, predvsem do sočloveka," tragikomedijo preprosto povzema Blagojevićeva.

Kdo bo zavzel čigavo mesto

Protagonistki na odru med drugim pripovedujeta metaforično zgodbo o Georgeu in Emilu, ko v parku opazujeta race, oziroma o racah, ki poskušajo vzleteti, oditi, pobegniti in zapustiti svoje (jugoslovanske) korenine. V furioznem ritmu preskakujeta med različnimi liki oziroma jugoslovanskimi jeziki, obarvanimi z lokalnimi narečji, hkrati pa v beckettovski interakciji dialoga, zvoka in giba poskušata prikazati tok odtujenosti in povezanosti. Vmes udarita po snobizmu in slonokoščeno zaprtem elitizmu v umetniških sferah in nasujeta nekaj aktualnih sporočil o ekologiji in življenjski filozofiji, ki med občinstvom odmevajo potem, ko je že davno padel zastor.

Celjanka Mirjana Šajinović - Mirka in Mariborčanka Aleksandra Blagojević - Živka, obe z balkanskimi (bosanskimi, srbskimi in črnogorskimi) koreninami, sta Mirko Živko in Dakija ustvarjali v produkciji Pekarne magdalenske mreže, glasbo je napisal Poljak Michal Litwiniec. V vlogi Dakija je bil sprva predviden še lik s plesalko Dašo Rashid, a je ime ostalo kot sinonim za raco in možnost nadgradnje.

Na slovenskih odrih dokaj neznan Mamet, v najstniških letih avtobusni sprevodnik, kasneje taksist, raznašalec hrane, nepremičninski agent in leta 1984 Pulitzerjev nagrajenec za dramo Glengarry Glen Ross, je bil obojestranska ultimativna izbira, četudi Variacije divjih rac še niso prevedene v slovenščino. "Prepričana sem, da bomo poslej dobili prevod Mametovih račjih variacij. Čeprav sva midve 'prvi polazili i učili put, neko drugi e zauzeti naše mesto'," pravi Blagojevićeva.

Spoštovanje narave in živali

Specifična retorika, mametovščina, kjer se v hitrem izmenjavanju replik visok jezik meša z vulgarizmi, navdušuje obe. Za tranfsormacije iz Bosanke v Črmogorko, Mariborčanko itd. "sta rojeni". Mameta občudujeta zato, ker je še vedno aktualen. Strinjata se, da "spada med inteligentne, moderne pisce, v kategorijo Williama Shakespeara, Tennesseeja Williamsa, Samuela Becketta..., med večne, absolutno in dokončno resnične avtorje. Je genialec, vedno na žarku, na katerega se zgolj priklopiš in te vodi. Vse mizanscene sva našli sproti, kot bi mignil. Tekst se je kar sam od sebe bral v različnih dialektih. Mametova besedila sodijo v abstraktni realizem. S prstom pokaže na problem, na primer pitne vode, ali na dejstvo. Če se račke potapljajo v nafti, se potapljajo. Ne dramatizira. To tako je. Je jasen. Hkrati pa dopušča številne interpretacije."

Sogovornici pravita, da je bil večmesečni proces ustvarjanja eno samo veselje. "Nikoli nisva prišli v konflikt, kar se včasih med igralci in režiserjem rado zgodi. Skupaj vibrirava, dihava, premike čutiva v melodiji glasu. Za tako intenzivno preklapljanje med različnimi liki niso nadarjeni vsi igralci," ugotavlja Šajinovićeva. Sledili sta angažiranemu gledališču, ki živi še po predstavi in spodbuja k razmišljanju, čutenju, h katarzi. Stavili sta na iskrenost in razumljivost. Med sporočili predstave izpostavljata spoštovanje narave, sožitje z živalmi in rastlinami, individualizem skozi prizmo kolektivizma.

Umetnost za 900 evrov

Kar zadeva status neetabliranih gledališčnikov, je Blagojevićeva daleč od rožnatih pogledov. "Izobraženi umetniki se zelo težko prebijamo. Marsikatera vrata na festivale so nam zaprta. Ne gledajo potenciala, kvalitete, talenta, šole... Če nisi pri koritu, ne dobiš niti priložnosti. Najema se tiste, ki so pač kadri, namesto tistih, ki so res dobri. 'Zasedeni smo, vi ne,' odgovorijo. Prijateljici, ki že vse življenje pleše flamenco in ima prirojen temperament, so na kulturnem ministrstvu rekli, da folklore ne podpirajo," val ogorčenja veje iz Živke. A 900 evrov, kolikor sta umetnici dobili za celotno produkcijo predstave (umetniško ustvarjanje, kostume, maske, luč), ju ne bo ustavilo. "Ko si pri koritu, se namesto umetnosti vzdržuje korito in brani pozicija," dodaja Mirka in pogovor sklene z modrostjo o aplavzu: "Aplavz pomeni potrditev, pohvalo. Dober je zato, ker se z zvokom ob plosku dlani čisti prostor. Koristen je, tudi če komu ni všeč." Da bi čistil korita, je vendarle prešibak.

Pot (do) zvezd

Aleksandra Blagojević se rodi v Mariboru. Kot vse velike zvezde dela kot čistilka, ki jo zaradi razmišljanja z lastno glavo odpustijo, in kot telefonistka, kjer manj uspešno prodaja knjige. Bolj uspešno študira na dramaturgiji in gledališki režiji v Beogradu. Po končanem študiju, ki si ga plačuje z nočnim delom v tovarni, napiše radijsko dramo Plastika in dramsko besedilo Bilo kako bilo, ljudi so zaista čudna stvorenja. V Mariboru ustanovi gledališko šolo Moment in se usmeri v fizični teater in dramaturgijo plesa.

Celjanka Mirjana Šajinović kot najstnica dela na celjskem sejmu in jezdi konje. Ob vpisu na ljubljansko akademijo za gledališče, radio, film in televizijo zavrne štipendijo SLG Celje, ker je premajhna. Zato pristane na socialni štipendiji. Zaposli se v Drami SNG Maribor, izvede več samostojnih projektov - spiritualno pravljico Darilo za rojstni dan, avtorski projekt o svojem življenju T'ga za jug in absurdno monokomedijo Nea. S poljskim teatrom iz Wroclawa sodeluje v predstavi Macbeth, work in progress, s katero gostujejo v Shakespearovem rojstnem kraju in po festivalih. Vmes se usodno zaljubi in postane žena poljskega umetnika. Zavzema se za pravice živali in je aktivna pri ozaveščanju zelenega načina življenja.

Prognoza: Ko si 35. ponovitev Mariborčanke in Celjanke ogleda slavni ameriški dramatik David Mamet, pade na hrbet. Zaradi skokovite slave začne Šajinovićevo duplirati dvojnica Juliette Binoche, sicer velika francoska zvezda. Mamet Blagojevićevi polira čevlje in v imenu obeh sprejme najprej Borštnikovo nagrado...

NINA AMBROŽ