Mariborski mestni svet zanetil spor med občino in Pekarno - Siol.net

Mariborski mestni svet zanetil spor med občino in Pekarno

Maribor - Na občini v odločitvi ne vidijo težav, v Pekarni pa so zgroženi.

---

Potem ko je Zavod Pekarna opozoril na razpolovljena sredstva, ki so jih za leto 2008 prejeli od Mestne občine Maribor, mestni svetniki pa so prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor, se je spor med obema inštitucijama znova razplamtel.

Za prenovo izbrali najugodnejšega ponudnika

Kot so sporočili z občine, so občinski urad za kulturo in mladino nedavno pooblastili, da aktivno pristopi k obnovi Kulturne cone Pekarne, sredi novembra pa je župan Franc Kangler imenoval tudi projektno skupino za pripravo in izvedbo postopkov obnove Pekarne. Takoj po sprejetju proračunskega rebalansa je bil pripravljen razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove, na katerem je bil izbran najugodnejši ponudnik, do poteka roka za pritožbe, 22. decembra, pa na sklep na občini niso prejeli nobenega ugovora, zato bodo z izbranim svetovalnim inženiringom sklenili ustrezno pogodbo.

Skladno s potrjenim projektom za celovito prenovo Pekarne je objekt t. i. upravne stavbe namenjen mladinskemu hotelu, na občini pa so zato že pričeli postopke prijave na razpis, na katerega pa se lahko prijavijo le javni zavodi s statusom mladinskega centra. Ker je v Mariboru edini možni prijavitelj Mladinski kulturni center (MKC) Maribor in je eden izmed pogojev razpisa, da prijavitelj izkaže pravico graditi, je mestni svet to omogočil s sklepom o ustanovitvi stavbne pravice. Z nameravano prijavo na razpis in razpisnimi pogoji so bili seznanjeni tudi v odboru za Pekarno, ki naj bi tudi pripravil pripombe na predlagane idejne osnutke modelov upravljanja Pekarne, a teh pripomb na občini niso prejeli.

Franc Kangler

Občina želi omogočiti ustreznejše pogoje

Na občini še dodajajo, da želijo urediti celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Glede na omejena proračunska sredstva želijo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato podpirajo prijavo MKC na razpis državnega urada za mladino in postopke, ki se na to navezujejo.

Na sestankih med občino, MKC in odborom za Pekarno je bilo večkrat poudarjeno, da bodo sedanji uporabniki aktivno sodelovali pri vzpostavitvi prihodnje, obnovljene Pekarne, zato jih na občini čudijo odzivi odbora za Pekarno, saj ti po njihovem ne odražajo dejanskih razmer in naporov, ki so jih namenili vključevanju nevladnega sektorja pri razpravah o prihodnji ureditvi Pekarne.

V odboru za Pekarno se s pojasnili mariborske mestne občine ne strinjajo in pojasnjujejo, da vse do petkove seje na njihov naslov nista prispela ne predlog gradiva ne informacija, da bo gradivo obravnavano na seji. Kot so pozneje ugotovili v pogovorih z nekaterimi mestnimi svetniki, jim je bilo na seji rečeno, da je gradivo usklajeno z odborom, kar pa po njihovih besedah ne drži.

Ločevanje upravne stavbe od kulturnega centra

V odboru pravijo, da so o problematičnosti stavbne pravice tako vsebinsko kot zakonsko prav oni ves čas opozarjali na sestankih. Vsebinsko je po njihovem problematična, ker prejudicira upravljanje kompleksa in ločuje upravno stavbo od kulturnega centra Pekarna in obenem na račun "nevladništva" krepi položaj javnega zavoda, zakonsko pa, ker po njihovi oceni najverjetneje nima pravne podlage, saj prenaša lastnino na javni zavod.

Sicer pa jim predstavniki občine nikoli niso pojasnili, kaj ustanovitev brezplačne stavbne pravice pomeni v praksi oz. za tiste, ki v objektu danes delujejo, pač pa so jih s sklepom mestnega sveta postavili pred dejstvo. Njihova zgroženost nad takšnim delovanjem je zato še večja in je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, hkrati pa ugotavljajo, da so po dveh mesecih od javne tribune znova pri začetnem vprašanju, ali gre pri Pekarni za vprašanje vsebine ali zgolj nepremičnine.

STA

Foto: STA, BOBO

Izredne razmere v Pekarni; Večer, 24.12.2008

Izredne razmere v Pekarni
Ob prenovi kulturnega kompleksa Pekarna se je govorilo o enakovrednem partnerstvu med Pekarno in MKC, zdaj pa naj bi bil slednji v prednosti; nevladniki iz Pekarne se čudijo, da direktor MKC ni podpisal peticije za ohranitev Pekarne


V Večeru smo že pisali, da so mestni svetniki minuli petek soglašali s prehodom dela območja kulturne cone Pekarna v roke javnemu zavodu Mladinski kulturni center (MKC) Maribor. Odbor za Pekarno potezi, označil jo je za "sovražni prevzem", močno nasprotuje in trdi, da se na račun nevladništva krepi položaj javnega zavoda. Avtonomni pekarnarji pravijo, da z ustanovitvijo stavbne pravice na upravni stavbi, namenjeni mladinskemu hotelu, niso bili seznanjeni korektno, "sklicevanje na stavbno pravico je pravniški detajl, ki ima lahko vsebinske posledice".

Sporno se jim zdi, da je odločitev oziroma gradivo občinskega Urada za kulturo in mladino bilo pripravljeno deset dni pred sejo, brez njihove vednosti, čeprav jim je župan Franc Kangler zagotovil tvorno sodelovanje. Sprašujejo se, ali lahko to pomeni, da jih nekdo meče s sedla: "Ali MKC na tak način potihem vstopa v Pekarno? Ob prenovi se je govorilo o reorganizaciji MKC in enakovrednem partnerstvu. Zdaj pa kaže, da MKC prihaja s pozicijo javnega zavoda, ki je formalnopravno prednostna."

Se obnavlja Pekarna ali MKC?

Iz kabineta župana so sporočili, da odzivi pekarnarjev ne odražajo dejanskih razmer, da so med Mestno občino Maribor (MOM), MKC in Odborom za Pekarno od začetka novembra, ko je bil objavljen razpis za obnovo Pekarne, potekali intenzivni sestanki, vendar: "Odbor za Pekarno ni podal pripomb na idejne osnutke modelov upravljanja." V kabinetu še navajajo, da tudi zoper razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove ni prispel noben ugovor, in poudarjajo, da je MKC edini možni prijavitelj na razpis za sofinanciranje mladinsko-turistične infrastrukture. "Glede na omejena proračunska sredstva želimo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato prijavo MKC na razpis Urada RS za mladino in postopke, ki se na to navezujejo, podpiramo in spodbujamo, hkrati pa jih razumemo kot prvi in nujno potrebni korak v smeri obnove kompleksa," še zatrjujejo v županovem kabinetu.

Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno pa pravi, da pripomb niso pošiljali, ker naj bi bilo problematično vodenje sestankov. "Osnova za sestanke naj bi bila nova dejstva oziroma gradiva za mestni svet, ki pa niso bila podana. Pogovorov niso želeli formalizirati," ga skrbi za občino nenavadni postopek. "Svetovalni inženiring z zadevo nima zveze. Ta bo vodil investicijo in je v tem primeru nerelevanten podatek. Se obnavlja Pekarna ali MKC?" se še sprašuje Kosi. "MKC naj bi se selil v Karanteno." Čudi se angažmaju Aleša Novaka, direktorja MKC, ki nedavne peticije za ohranitev Pekarne ni podpisal, zdaj pa zanjo kaže presenetljiv interes.

Upravljanje celotnega kompleksa ostaja neusklajeno

Novak neudeležbe pri peticiji sicer ni komentiral, povedal pa je, da ga je stališče Odbora za Pekarno presenetilo in ga obžaluje: "Sestanki so potekali v relativno konstruktivnem vzdušju. Razumel sem jih kot pomemben proces v približevanju vladnega in nevladnega sektorja, ki prek vzpostavitve partnerskega odnosa iščeta najustreznejši model upravljanja Kulturnega centra Pekarna. Dosegli smo relativno soglasje, da je prenova upravne zgradbe prvi korak v celovito prenovo kompleksa, da je MKC edini možni prijavitelj. Razpis Urada RS za mladino zahteva ustanovitev stavbne pravice v korist prijavitelja." Iz razpisa pa izhaja, da je prijavitelj tudi upravljavec, torej MKC. A le za upravno stavbo.

"Upravljanje celotnega kompleksa še vedno ostaja neusklajeno. Za dogovor," tako Novak, "je ključna pripravljenost vseh vpletenih. Najboljši model upravljanja KC Pekarne je tisti, pri katerem se javni sektor in nevladniki partnersko povežemo in s skupnimi napori in usklajeno delujemo v korist čimprejšnje prenove in razvoja programov. Nezaupanje in generiranje izrednega stanja nam pri doseganju teh ciljev seveda ne moreta pomagati."

NINA AMBROŽ

Spor v Mariboru; Dnevnik, 23.12.2008

Spor v Mariboru: Mestni svetniki prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor

Kulturni Center Pekarna (Foto: Tomaž Klipšteter)

Maribor - Potem ko je Zavod Pekarna pretekli četrtek opozoril na razpolovljena sredstva, ki so jih za leto 2008 prejeli od Mestne občine Maribor, dan pozneje pa so mestni svetniki prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor, se je spor med obema inštitucijama znova razplamtel. Na občini v odločitvi ne vidijo težav, v Pekarni so zgroženi.

Kot so sporočili z občine, so občinski urad za kulturo in mladino nedavno pooblastili, da aktivno pristopi k obnovi Kulturne cone Pekarne, sredi novembra pa je župan Franc Kangler imenoval tudi projektno skupino za pripravo in izvedbo postopkov obnove Pekarne. Takoj po sprejetju proračunskega rebalansa je bil pripravljen razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove, na katerem je bil izbran najugodnejši ponudnik, do poteka roka za pritožbe, 22. decembra, pa na sklep na občini niso prejeli nobenega ugovora, zato bodo z izbranim svetovalnim inženiringom sklenili ustrezno pogodbo.
Skladno s potrjenim projektom za celovito prenovo Pekarne je objekt t. i. upravne stavbe namenjen mladinskemu hotelu, na občini pa so zato že pričeli postopke prijave na razpis, na katerega pa se lahko prijavijo le javni zavodi s statusom mladinskega centra. Ker je v Mariboru edini možni prijavitelj Mladinski kulturni center (MKC) Maribor in je eden izmed pogojev razpisa, da prijavitelj izkaže pravico graditi, je mestni svet to omogočil s sklepom o ustanovitvi stavbne pravice. Z nameravano prijavo na razpis in razpisnimi pogoji so bili seznanjeni tudi v odboru za Pekarno, ki naj bi tudi pripravil pripombe na predlagane idejne osnutke modelov upravljanja Pekarne, a teh pripomb na občini niso prejeli.
Na občini še dodajajo, da želijo urediti celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Glede na omejena proračunska sredstva želijo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato podpirajo prijavo MKC na razpis državnega urada za mladino in postopke, ki se na to navezujejo.
Na sestankih med občino, MKC in odborom za Pekarno je bilo večkrat poudarjeno, da bodo sedanji uporabniki aktivno sodelovali pri vzpostavitvi prihodnje, obnovljene Pekarne, zato jih na občini čudijo odzivi odbora za Pekarno, saj ti po njihovem ne odražajo dejanskih razmer in naporov, ki so jih namenili vključevanju nevladnega sektorja pri razpravah o prihodnji ureditvi Pekarne.
Nezadostna pojasnila mariborske mestne občine
V odboru za Pekarno se s pojasnili mariborske mestne občine ne strinjajo in pojasnjujejo, da vse do petkove seje na njihov naslov nista prispela ne predlog gradiva ne informacija, da bo gradivo obravnavano na seji. Kot so pozneje ugotovili v pogovorih z nekaterimi mestnimi svetniki, jim je bilo na seji rečeno, da je gradivo usklajeno z odborom, kar pa po njihovih besedah ne drži.
V odboru pravijo, da so o problematičnosti stavbne pravice tako vsebinsko kot zakonsko prav oni ves čas opozarjali na sestankih. Vsebinsko je po njihovem problematična, ker prejudicira upravljanje kompleksa in ločuje upravno stavbo od kulturnega centra Pekarna in obenem na račun "nevladništva" krepi položaj javnega zavoda, zakonsko pa, ker po njihovi oceni najverjetneje nima pravne podlage, saj prenaša lastnino na javni zavod.
Sicer pa jim predstavniki občine nikoli niso pojasnili, kaj ustanovitev brezplačne stavbne pravice pomeni v praksi oz. za tiste, ki v objektu danes delujejo, pač pa so jih s sklepom mestnega sveta postavili pred dejstvo. Njihova zgroženost nad takšnim delovanjem je zato še večja in je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, hkrati pa ugotavljajo, da so po dveh mesecih od javne tribune znova pri začetnem vprašanju, ali gre pri Pekarni za vprašanje vsebine ali zgolj nepremičnine.

Tekst: (sta)

Del Pekarne v roke MKC Maribor; Dnevnik, 23.12.2008

Del Pekarne v roke MKC Maribor
Stavbno pravico za Upravno zgradbo je dobil MKC, uporabniki Pekarne se s tem ne strinjajo



Maribor - Kulturni center Pekarna bo, kot kaže, vendarle dočakal obnovo. Mestna občina Maribor (MOM) bo eni izmed zgradb na območju Pekarne podelila stavbno pravico, saj bo s tem izpolnila pogoje, pod katerimi bo lahko kandidira za državna sredstva za obnovo. V odboru za Pekarno se s podeljeno stavbno pravico ne strinjajo.

Ministrstvo za šolstvo in šport bo z razpisom namreč podelilo sredstva za sofinanciranje investicije v mladinsko turistično infrastrukturo. Prav ena izmed zgradb na območju Pekarne, tako imenovana Upravna zgradba, pa je namenjena mladinskemu hostlu. Na razpisu za državna sredstva bo kandidiral javni zavod Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, ker pa je eden izmed pogojev tudi ta, da mora kandidat za pridobitev sredstev izkazati pravico graditi, kar je mogoče le z ustanovitvijo stavbne pravice, je MOM torej Upravni zgradbi podelil brezplačno stavbno pravico za dvajset let.
"Urediti želimo celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Sredstva za obnovo želimo v čim večji meri pridobiti iz evropskih in državnih virov, zato prijavo MKC na razpis in druge navezujoče postopke spodbujamo," podelitev stavbne pravice komentirajo na MOM.
Zagotavljajo, da so se z sedanjimi uporabniki Pekarne dogovorili o aktivnem sodelovanju, prav zato so bili v odboru za Pekarno obveščeni o njihovih namerah o podelitvi stavbne pravice, a na to doslej niso podali nikakršnih pripomb. Drugače pa pravijo v Pekarni, kjer so zgroženi nad podelitvijo stavbne pravice Upravni zgradbi. "Odbor za Pekarno se že od javne tribune, 22. oktobra, pogovarja z MOM, a o tovrstnem prenosu nismo ničesar dorekli! O zadevi smo na sestanku sicer razpravljali, a je Odbor opozoril, da prenos stavbne pravice pomeni odcepitev ene stavbe od preostalega kompleksa. Če bo torej MOM slepo sledil pogojem posameznih razpisov, se lahko zgodi, da bo Pekarna prešla v roke več upraviteljev ali pristala v rokah MKC brez soglasja uporabnikov kompleksa!" meni v.d. direktorja Zavoda Pekarna Gregor Kosi. Trdi še, da je MOM enostransko prekinil dogovore z njimi - delovna srečanja ne potekajo več, končnih zapisnikov ne dobivajo, da postopke peljejo po svoje, kar je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, da bo ves postopek prenove usklajen z Odborom za Pekarno. "Tovrstnemu načinu dela in razumevanja posebnosti in enotnosti kompleksa ter specifične produkcije, ki tukaj nastaja, primorani najodločneje nasprotovati," še meni Kosi.

Anja Hreščak

Stranpoti mariborske kulture; Dnevnik, 22.12.2008

"Stranpoti mariborske kulture"

Maribor - Maribor raziskovalno združenje za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo (EPeKa) je z odprtim pismom mestnemu svetu Mestne občine Maribor opozorilo na »stranpoti mariborske kulture« v povezavi s projektom Evropska prestolnica kultura 2012. Z njim so se odzvali na ravnanje mestne oblasti pri pokritju izgub Narodnega doma.

V pismu, pod katerega se je podpisal predsednik EPeKA Peter Tomaž Dobrila, so zapisali, da so se mestni kulturniki ob sedanjem razvoju dogodkov znašli v položaju, ko morajo biti tiho in nemo gledati nasilje nad mestno kulturo in mestom samim. Neokusno početje je po njihovem mnenju pometeno pod preprogo in spravljeno pod varni plašč mestnega sveta, ki je županovo nenavadno odločitev o pokritju izgube javnega zavoda iz naslova projekta EPK 2012 celo potrdil.
Županu Francu Kanglerju v pismu med drugim očitajo, da Maribor postaja vse bolj podoben policijski državi in si obenem nadeva kičasto krono lažnega blišča. Zdajšnja oblast pa po njihovem mnenju trpi za očitnim pomanjkanjem znanja in strategije, kako v mestu upoštevati čim več interesov, kako zagotoviti delovanje čim bolj različnih ponudnikov kulture ter drugih vsebin in programov.
»Če so tovrstne geste, kot je pokritje izgube v višini 390.000 evrov in še dodatnih 105.000 evrov iz naslova sredstev, predvidenih za EPK 2012, ki si jih je vladajoča lokalna klika prisvojila brez javnega razpisa in brez upoštevanja kakovostnih kriterijev, ki so pogoj za razdeljevanje javnih sredstev, plod uradniške lenobe ali nezmožnosti konstruktivne mestne politike, nas lahko skrbi za Maribor. Če se tako obravnava evropski projekt, v katerega bodo uprte oči vsega sveta, in ki je med prioritetami lokalnega in nacionalnega programa za kulturo, je tak začetek scela klavrn in žalosten, saj odkriva predstavo, ki jo dotični imajo o evropskih projektih in evropskih sredstvih,« piše v odprtem pismu.
Mestna občina, ki bi morala odigrati vlogo nadzornika, je po mnenju avtorjev pisma postala izvrševalec dvomljivih poslovnih odločitev, ki finančno znesejo več kot dvakratnik vsega, kar razdeli med ponudnike kulturnih programov za vse leto. Ob tem se jim porajajo vprašanja neracionalne, nenamenske in negospodarne porabe denarja, vprašanje konfliktov interesov v strukturi mestnih oblasti in korupcije, saj gre za povezana dejanja večkratnih funkcionarjev, katerih funkcije se prepletajo in pokrivajo.
Početje v zvezi s projektom EPK pa po njihovem mnenju opazujejo in ocenjujejo tako partnerska mesta kot Slovenija ter Evropa in se zgražajo nad početjem mariborskih lokalcev. Duhovno in finančno osiromašeno mesto, ki se bori z upadanjem prebivalstva, se zdi brez vizije za prihodnost in samouničujoče, a oblasti to ne briga, kreativnost je odveč, da lahko mediokriteta vlada s svojo povprečnostjo, še dodajajo v odprtem pismu in ob tem opozarjajo, da partnerski portugalski Guimaraes, francoski Marseille in slovaške Košice (2013) ter celo poljski Lodž (2016) že razvijajo projekt in delajo promocijo mestu, medtem ko je mariborski postal zadušen in umazan, še preden je ugledal dan.

(nr)

Eksarhija je povsod; Večer, 20.12.2008

Eksarhija je povsod

JOSIP ROTAR, AKTIVIST

Nekega poletnega popoldneva se je na dvorišču Pekarne v Mariboru dogajala zanimiva predstava. V nasprotju z vsemi drugimi kulturnimi predstavami je bila ta posebna po tem, da so v njej igrali policisti. Začela se je tako, da so pripadniki posebne policijske enote v terenskem vozilu znamke Tuareg zapeljali na dvorišče. V oči so jim takoj padli trije srednješolci, ki so sedeli na klopi majhnega parka v pekarniškem kompleksu. Policisti so začutili priložnost, da lahko na ozemlju svobodne kulturne cone izvedejo performans (beri: demonstracijo moči). Vozilo se na presenečenje vseh prisotnih ni ustavilo na parkirišču, temveč je zapeljalo čez visok robnik, direktno do klopi, kjer so sedeli mladeniči. Iz terenca so pozersko poskakali robokopi in skoraj fetišistično prežaklali dečke, ki so si tisto popoldne krajšali s kajenjem marihuane. Performans policijskega znanja in opreme je deloval zastrašujoče prezirljivo, saj je poteptal simbol svobodnega prostora v mestu. Najprej je poteptal park, namenjen izključno pešcem, nato pa še Pekarno, kjer je vsak neurgenten in nedogovorjen obisk policije razumljen kot provokacija.Podoben performans, z veliko bolj tragičnim koncem in daljnosežnimi posledicami, se je v začetku decembra zgodil na trgu svobodne, boemske in alternativne četrti Eksarhija v Atenah. Običajno sobotno popoldne, ki se je prevešalo v večer, je na ulice privabilo mladino, ki se na tistem trgu zbira vsak konec tedna. Za mnoge mladeniče so ulice in trgi te četrti drugi dom. Ko je policist v domnevni samoobrambi, iz strahu ali zanalašč streljal v mladoletnega Alexandrosa, to za mnoge več niti ni bilo pomembno, saj so se frustracije, ki so se počasi kopičile skozi leta, v trenutku prelile čez rob. Bes in nasilje sta se razlegla po vsej Grčiji in nas spomnila na že pred kratkim videne podobe francoskih predmestij, kopenhagenskih četrti in ostalih ulic evropskih mest. Nenadni izbruh nasilja v Grčiji se ni zgodil zgolj zaradi umora mladeniča, šlo je za veliko več. Francoska predmestja so pred tremi leti eksplodirala med drugo generacijo priseljencev predvsem zaradi zablokirane socialne mobilnosti. Aktivist in profesor Andrej Kurnik je mnenja, da marginalizacija in getoizacija nista več rezervirana samo za priseljence in njihove potomce, temveč so ji vse bolj podvrženi tudi srednješolci in študenti večinskih populacij. Dokaz za to je recimo bolonjska reforma visokega šolstva, po kateri šole in univerze vedno bolj postajajo represivne institucije, ki preko hierarhiziranja, selekcioniranja in izključevanja oblikujejo bodočo delovno silo.Koliko mladih diplomantov se lahko danes nadeja uspešne zaposlitve? Koliko zaposlitev je takih, ki mladim omogočajo zadovoljstvo in osebno rast? Kje so poleg tega še ostali dejavniki - socialna varnost, garancije, predvidljivost? Odprt dostop do znanja, ki širokemu krogu prebivalstva omogoča napredovanje po družbeni lestvici in osebno srečo, je temeljna predpostavka sodobne družbe. Do tega niti malo samoumevnega dejstva, po katerem so vsakemu prebivalcu odprte možnosti za izobrazbo, so privedli dolgotrajni in težki delavski boji generacij pred nami. Elitam je družba znanja v napoto. Izobražene ljudi je težje pahniti v odnose odvisnosti. Elite nam vsiljujejo sistem vrednotenja, zasnovanega izključno po kapitalistični logiki. Zato generacijam mladih, brezposelnih, priseljencev, prekernih ostane zgolj degradacija, razvrednotenje, negotovost, ponižanje, izključitev, getoizacija...Da bi omogočili pobeg iz tega geta, je treba videti celotno sliko. Mediji so pri poročanju o uporu grške mladine govorili kot o spopadu skrajnih anarhistov s policijo. Ne gre za vprašanje politične pripadnosti umorjenega Alexandrosa, ampak za to, da si z njim skupno usodo delijo množice mladih, brezposelnih, študentov, priseljencev, dijakov in delavcev po vsem svetu. Vsak od nas je lahko žrtev državnega terorja: poteptan, ponižan, pretepen, ustreljen, razvrednoten... Tisti, ki v pouličnih nemirih vidijo zgolj divjanje mladoletnih huliganov in vandalov in jim ne pripisujejo globljega političnega pomena, se motijo enako kot tisti, ki ulično nasilje prepoznavajo kot edino prakso reševanja problemov. Največ, kar lahko naredimo, je, da poskušamo takšne probleme razumeti kot željo mladih ljudi po spremembah na bolje - izhodu iz geta.Če obstaja samo ena, vsiljena, sivo-povprečna, dolgočasna realnost, ni pa možnosti, da bi kot posameznik v neki sredini izoblikoval novo, srečnejšo realnost, potem ti je lahko jasno, da živiš v getu. Vedno več ljudi čuti potrebo po kakršnikoli povezanosti in svobodnem delovanju, ki ne potrebuje nenehnega nadzora represivnih organov, lastnikov kapitala ali drugih za človeško bedo zainteresiranih organizacij.Marca bo dve leti, odkar je občinska oblast v Gornji Radgoni tamkajšnji mladini odvzela prostore mladinskega kluba. Realnost mladih v majhnih krajih je povečini takšna, da za njih avtonomni prostori srečevanja ne obstajajo. Zato obstaja večja verjetnost, da se prijatelji za vedno porazgubijo. Edina možnost srečevanja v javnosti so gostilne in komercialno usmerjeni klubi sumljive kakovosti. Oblast sicer obljublja nov mladinski center, vendar nikakor ne brezpogojno, temveč pod pogoji, ki jih narekuje gerontokratska oblast. Dokler bodo elite s podporo represivnih organov po nepotrebnem vznemirjale mladino in ji odrekale pomembne družbeno priborjene pridobitve prejšnjih generacij, bodo mladi čutili frustracije. Nobena kriza ne more biti izgovor za getoizacijo in nikakor ne morejo biti šibki tisti, ki bodo posledice krize plačevali. Dokler bodo mladi v Evropi ostajali prezrti, brez pravih možnosti, da dozorijo v samostojne in odgovorne posameznike, bodo ulice še dalje priča preslikavam teh nezadovoljstev.Antonio Negri pravi, da je Evropa način življenja. Na nas je, da skupni življenjski in družabni prostor prilagodimo svojemu načinu življenja. To pomeni še več svobodnega prostora za mlade: nikakor se ne moremo zadovoljiti z getom, ampak moramo zahtevati cela mesta. Zgradimo Evropo kot način življenja, onkraj geta, ki nam ga vsiljujejo.
JOSIP ROTAR

Obstoj mariborske Pekarne ogrožen; Dnevnik, 20.12.2008

Obstoj mariborske Pekarne ogrožen

Maribor -Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje omenjenega kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila sredstva za njegovo delovanje. Vodja Pekarne Gregor Kosi je med drugim opozoril, da lokalna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru.

"Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebno občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Če so še lani prejeli 52.000 evrov, so bili letos deležni vsega 28.000 evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvena posojila, s katerimi so lahko izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz sedanjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.
V Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390.000, nam pa za celoletno delovanje vsega 28.000 evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev prek javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo morali zaradi omenjenih razlogov v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob sedanjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati, a teh odločitev še niso sprejeli. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi sedanje zadolženosti zaradi najetih posojil ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.

(nr)

Pekarna na poti v roke MKC; Večer, 20.12.2008

Pekarna na poti v roke MKC
Župan Franc Kangler je včeraj pred sejo mestnega sveta obiskal predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa

Igor Napast
Mariborski Manhattan se je znašel tudi na vinskih steklenicah, ki so jih mestni svetniki in predstavniki sedme sile dobili ob zaključku leta.

Mariborski župan Franc Kangler je z direktorico mestne uprave Milico Simonič Steiner včeraj, pred sejo mestnega sveta, obiskal predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Svetnike je obvestil, da je občina komisiji posredovala dodatno dokumentacijo ter jo seznanila s konceptom projekta ravnanja z odpadki. Spomnimo, Kosova komisija je v verigi trgovanja z zemljišči na območju bodoče toplarne zaznala korupcijo, medtem ko v mestni upravi še naprej zatrjujejo, da občina pri tem ni bila oškodovana. "To bomo tudi dokazali," je prepričana Simonič Steinerjeva.

Župan je odzive opozicije, ki je še pred načelnim mnenjem komisije županu predlagala, da na sodišču doseže ničnost za občino škodljive pogodbe, označil kot politični konstrukt, katerega cilj je rušitev projekta. "To je način - tožbe na sodišču in pat pozicija," je dejal Kangler in opozoril, da se bo po tej poti Maribor čez pet let zadušil v smeteh kot Neapelj. Obljubil je, da bo mestni svet na mizo kmalu dobil dva predloga za izbor tehnologije za termično in toplotno obdelavo odpadkov, ter da za odločitev ne bo dovolj navadna, ampak večina vseh svetnikov.

Brez vednosti Odbora za Pekarno

Svetniki so brez razprave in z absolutno večino sprejeli sklep o ustanovitvi brezplačne stavbne pravice na območju kulturne cone Pekarna. S tem so stavbne pravice Upravne stavbe v Pekarni, namenjene mladinskemu hotelu, prenesli na Mladinski kulturni center (MKC) Maribor za obdobje 20 let. MKC je namreč edini javni zavod, ki se lahko prijavlja na razpise za sofinanciranje investicij v mladinsko-turistično infrastrukturo. Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno trdi, da je občinski Urad za kulturo in mladino predlog pripravil brez njihove vednosti: "O zadevi se je debatiralo, smo pa opozorili, da prenos stavbne pravice zaradi prejudiciranja upraviteljstva pomeni odcepitev enega dela oziroma ene stavbe od preostalega kompleksa." Kosi je predlogu poskušal nasprotovati že med sejo, vendar neuspešno. "Če bo MOM slepo sledil pogojem posameznih razpisov, se lahko zgodi, da bo Pekarna prešla v roke več upraviteljev ali pristala v rokah MKC! Način delovanja mestnih oblasti je zelo problematičen. MOM je očitno enostransko prekinil dogovore z nami. Postopke peljejo po svoje oziroma sami, kar je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, da bo ves postopek prenove usklajen z Odborom za Pekarno," še pravi Kosi.

Zelena luč za stolpnico

S sprejetjem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center Dravska vrata (v javnosti se je bolj prijelo ime mariborski Manhattan) so svetniki odprli vrata investitorjem za gradnjo najvišje stolpnice v državi. Kot smo že pisali, gre za degradirano območje med Pobreško cesto (na severu), Nasipno ulico (na vzhodu), železnico (na zahodu) in podaljškom Puhove (na jugu). Zasnova pozidave je izdelana na osnovi izbrane natečajne rešitve za trgovski, hotelski, kongresni, poslovni in stanovanjski center, ki oblikuje nov urbani prostor v mestu z izrazito vizualno prepoznavnostjo, saj bo najvišja stolpnica imela kar 34 nadstropij.Sprejeta je bila tudi novost v prevozu starejših občanov. Starejši od 80 let in starejši od 70 let, ki so prejemniki varstvenega dodatka, bodo vozovnice za dvajset brezplačnih voženj z avtobusom mestnega prometa odslej lahko dvignili v prostorih MOM s potrdilom o prejemanju varstvenega dodatka oziroma osebnim dokumentom. Vozovnice bodo posebej označene, veljale bodo leto dni, nove vozovnice pa bo mogoče dobiti ob predložitvi izrabljenih. Direktor Urada za komunalo, promet, okolje in prostor Vili Eisenhut je prepričan, da bo novi način bolj pregleden: "Omogočal bo lažji nadzor nad porabo javnih sredstev. MOM je bila po starem obračunavanju letno obremenjena za več kot 200 tisoč evrov, zdaj bo za stroške prevoza porabila le 40 tisoč evrov."

V TOM poslej šest nadzornikov

Svetniki so se ponovno vrteli okrog imenovanja vodstva v Centru za pomoč na domu Maribor. Kviaz je prvotni predlog, na prejšnji seji je namreč kandidiral Ružico Petrovič, spremenil in po novem zagovarjal Jonato Potočnik iz Centra za pomoč na domu, ki jo podpirata tudi večina zaposlenih in svet zavoda. Četudi sta za Potočnikovo glasovala le dva člana Kviaza, eden je bil proti, trije pa vzdržani, pomisleke pa so izrazili tudi v svetniški skupini SD, so svetniki socialno delavko iz Centra s tesnim izidom potrdili za vršilko dolžnosti direktorice za šest mesecev.Veliko časa so potrošili tudi ob predlogu, da v Toplotni oskrbi Maribor (TOM) razširijo nadzorni svet s treh članov na šest, od katerih bi štiri imenoval mestni svet. Argumenti opozicije niso bili uslišani, v debati o političnem kadrovanju je prevladala zahteva mestne uprave po okrepitvi nadzorne funkcije v TOM. Mestni svet je na zadnji letošnji seji razpravljal še o Lokalnem energetskem konceptu ter sprejel Občinski program varnosti, ki je osnova tudi za ustanovitev Medobčinske redarske službe.

ALJOŠA PERŠAK, NINA AMBROŽ

Kulturni programi so ogroženi; Radio 1, 18.12.2008

Kulturni programi so ogroženi.


Zavod Pekarna za izvajanje programov potrebuje sredstva. Lani so od Mestne občine Maribor prejeli 52.000 evrov, letos le 24.000. Gregor Kosi, v. d. direktorja Zavoda Pekarne, je ogorčen in dodaja, da v mestu več kot očitno manjka kulturna politika. Trdi še, da so njihovi programi primerljivi s tistimi, ki jih izvajajo javni zavodi, zato ne razume odločitve občine. Problem je tudi datum nakazila sredstev, letos je bilo to komaj 8. decembra, kar pomeni, da ne morejo načrtovati programov in kulturnih produkcij za naslednje leto. Zaradi manjših sredstev bodo morali januarja zapreti dvorano Gustaf.

Mariborski center alternative v škripcih; MMC RTV SLO/STA, 18.12.2008

Mariborski center alternative v škripcih
V Pekarni so ogorčeni nad prepolovitvijo sredstev

Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila finančna sredstva.
Vodja Pekarne Gregor Kosi je opozoril, da krajevna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. "Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebej občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.

"Mehka" selitev iz zgradbe?
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Še lani so prejeli 52 tisoč evrov, letos pa so dobili le 28 tisoč evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvene kredite, s katerimi so izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz zdajšnjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.

Pekarna: Denar je, samo razporediti bi ga bilo treba drugačeV Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390 tisoč, nam pa za celoletno delovanje vsega 28 tisoč evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev preko javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.

Kako naprej?
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo iz omenjenih razlogov morali v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob zdajšnjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi trenutne zadolženosti zaradi najetih kreditov ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.

Pekarna ugaša?; RTS, 18.12.2008

Pekarna ugaša?

V Pekarni se ponovno zapleta. Potem, ko so se uporabniki oktobra letos krčevito borili za svoje prostore, se bodo sedaj še za denar. Občinarji so jim namreč namenili skoraj polovico sredstev manj, a tudi ta so v Pekarni prejeli šele decembra. Sedaj se v Pekarni sprašujejo ali so alternativne kulturne vsebine v Mariboru sploh še potrebne.

Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva; Delo, 19.12.2008

Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva
Nenavadna kulturna politika

Potem ko je mariborska občina prepolovila sredstva založbi Litera in reviji Dialogi je zdaj v kritičnem položaju tudi kulturni center Pekarna. Komaj so se ubranili namer, da center preselijo na novo lokacijo, s čimer bi Pekarna, nekakšna mariborska replika Metelkove, popolnoma izgubila svoje poslanstvo, že jih je občinska uprava »razveselila« z novico, da bodo letošnja sredstva za izvajanje programa znašala le 28.000 evrov, kar je skoraj polovica lanske vsote.

»Zmanjševanje sredstev je selitev na drug način,« zadevo komentira v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi. Po njegovih besedah je mariborski župan Franc Kangler pred časom očitno preroško napovedal, da bo »treba zategniti pasove«, to pa je dokazuje celovitost strukturnega problema nerazumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. To velja predvsem za t. i. neformalno oziroma alternativno kulturo, ki je v primerjavi z »visoko«, etablirano, degradirana. To dokazuje tudi poplačilo izgube desetdnevnega Festivala Maribor v višini 390.000 evrov, za katerega se je denar brez problema našel.

Pekarna se zdaj nahaja v skoraj brezizhodnem položaju. Že tako majhna sredstva za letos so namreč na svoj račun prejeli šele pred nekaj dnevi, do zdaj pa so bili svoje programe prisiljeni financirati z bančnimi posojili. Ker so občinska sredstva prepolovljena, bodo imeli z vračanjem kreditov nemalo težav, takšni finančni aranžmaji pa jim po Kosijevih besedah skoraj onemogočajo kandidiranje za evropska sredstva. Dodatna težava je neurejen formalni status Pekarne, saj kompleks nima uporabnega dovoljenja, kar jih prav tako blokira pri iskanju sredstev. V Pekarni so sicer nameravali zaradi takšnih potez občinske uprave vložiti tožbo na upravno sodišče, vendar jim jih zaradi kratkih rokov postopkov ni uspelo izvesti. Kosi izraža začudenje zaradi takšne »neodgovorne in ignorantske« občinske politike, ki je še toliko bolj nerazumljiva zaradi priprav Maribora na projekt Evropske prestolnice kulture leta 2012.

Peter Rak

Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni; Večer, 19.12.2008

Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni
Za pokritje izgube Festivala Maribor je šlo 390 tisoč evrov, za Pekarno pa je občina odštela 28 tisoč evrov

Marko Vanovšek
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.


Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.

"22. oktobra je na javni tribuni župan izrekel preroške besede, da bo potrebno zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retočnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mestni občini Maribor. Ves čas smo preverjali situacijo in strokovne službe na občini so nam odgovorjale, da bo denarja manj. Postavlja se mi vprašanje njihovih funkcij, kajti prepričanje, da bo za kulturo manj denarja, postaja nekaj samoumevnega," se je včeraj spraševal Kosi.

Spomnimo, da je MOM (ta Pekarno financira v 35 odstotkih, 60 odstotvkov da država, ostalo so lastna sredstva) javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ter javni razpis za izbor programov v javnem interesu na področju kulture objavila šele junija letos. To pomeni, da je zavod Pekarna (in seveda druge kulturne inštitucije v mestu) na nek način kreditiral občino in izvajal programe, ki jih zagotovo ne bi, če bi vedel, da bo denarja manj. Mimogrede, junija je bil razpis, denar za letos pa so v Pekarni prejeli šele 8. decembra (ostali zavodi, ki niso javni, pa šele danes), torej konec leta, medtem ko ljubljanska občina objavi razpis konec leta za prihodnje leto.

Na vprašanje, zakaj javnost niso opozorili že prej, Gregor Kosi odgovarja, da zato, ker so bili prepričani, da bodo vložili tožbo na Upravno sodišče, a jim zaradi pomanjkanja časa (beri: zakonski roki) žal tega ni uspelo. "Pogodbo o financiranju programov v javnem interesu na področju kulture za leto 2008 sem nato podpisal 11. novembra, župan pa šele 27. novembra. 16 dni je pogodba romala iz ene pisarne v drugo. To se dogaja ob dejstvu, da se politika zaveda kulturne podhranjenosti," pravi Kosi, ki je z občinskim denarjem poplačal premostitvene kredite, ki so jim omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.

Gregor Kosi in njegovi sodelavci so prepričani, da zavod Pekarna v javnem interesu spodbuja in izvaja celovite projekte in posreduje deficitarne prakse ter prispeva k promociji mesta, zaradi dinamike in načina financiranja pa jim je popolnoma onemogočeno načrtovanje, razvijanje, zagotavljanje in omogočanje pogojev za trajno delovanje. Kar je še huje, tako Kosi, v času intezivnih dogovarjanj glede prenove, da bi ta čim manj prizadela produkcijo, MOM prepolovi sredstva - kot da ostali pritiski niso dovolj. "Na fenomen Pekarna, s katerim se občinarji hvalijo, ko prihajajo gosti, opozarjajo mediji in zainteresirana javnost, strokovne službe na mestni občini pa, kot da se občutljivosti in pomembnosti takšnega organizma sploh ne zavedajo. Prepolovitev sredstev in enoletno financiranje se sumljivo pokrivata z namerami župana, da preseli Pekarno," so iz dvorane Gustav sporočili javnosti.

Pomanjkanje strategije

Tamkajšnji ustvarjalci in organizatorji se niso izognili niti novemberskemu rebalansu, znotraj katerega postavka za pokritje izgube Festivala Maribor (v produkciji Narodnega doma) znaša 390 tisoč evrov. Letošnje nakazilo Pekarni za celoletno delovanje pa 28 tisoč! S tem je mestni svet, pravi Gregor Kosi, le pokazal, kako kreira politiko, aktualna politika pa je jasno pokazala, kako vrednoti nevladne producente. "EPK in Univerzijada? Ne se hecat, same floskule. Komu je EPK namenjena? Kaj sploh pomeni? Alternativa bo preživela, ampak zakaj so potrebni vsakokratni rezi in čakanje nadaljnih 50 let, da se neka razmerja ponovno vzpostavijo?" se je še včeraj spraševal Gregor Kosi, njegov sodelavec Marko Brumen pa, kam bomo prišli, če bo vse odvisno od tega, kdo se bo s kom zmenil. Brez kakšnih jasnih in zapisanih strategij. Če bodo dovolj le ustna zagotovila, ne potrebujemo nobenih razpisov več.

PETRA ZEMLJIČ

Prihod četrtega rajha; Večer, 17.12.2008

Prihod četrtega rajha

(Sašo Bizjak)
Avtor razstave Aleksander Legen vidi rešitev sveta v človeku, simbiozi, v lepši vzgoji. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha.

Hladilnica, razstaviščni prostor v Pekarni Magdalenske mreže, bo do konca februarja gostila razstavo s provokativnim naslovom Življenje v četrtem rajhu študenta slikarstva Aleksandra Legena, ki je premierno bila postavljena v Stari elektrarni v Ljubljani. Avtor je na dobro obiskani ponedeljkovi otvoritvi z mističnim uvodom povedal, da je tematika trinajstih slik, ki sicer ponazarjajo dvanajst mesecev in sonce, splet družbene kritike in osebne filozofije s pridihom numerologije. Tehnika je prepletajoč kolaž več zvrsti."Stanje družbe temelji na piramidnem sistemu, razlikovanju, odtujevanju in percepciji o obliki duhovnosti, ki se nahaja izven človeka, zato so na slikah groteskne in obredne posvetne situacije. Gre za kritiko vsega - politike, šolstva, Cerkve... Osnovni konflikt vidim v razlikovanju na bolj in manj pomembne. Vendar verjamem, da je družba zrela za preobrat, da zapusti stare vzorce. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha. Rešitev vidim v človeku, v simbiozi, v lepši vzgoji, ki ne poveličuje esenc izven nas, odgovornosti, individualnih vesoljih," na posameznika apelira Legen.
Nina Ambrož

Jelizaveta Bam v Pekarni; Večer, 13.12.2008

Jelizaveta Bam v Pekarni

V produkciji Zavoda Muzeum Ljubljana bodo v nedeljo, 14. decembra, ob 20. uri v mariborski Pekarni, v dvorani Gustaf, odigrali predstavo po dramskem tekstu Daniila Harmsa Jelizaveta Bam, v režiji in interpretaciji Barbare Novakovič. Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojstven način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe - na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij.

kr

Šola politične pismenosti in filmozofska večera; Večer, 10.12.2008

Šola politične pismenosti in filmozofska večera

Pekarna magdalenske mreže vabi v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci in Institutom za etiko danes, v sredo, ob 18. uri v dvorano Gustaf v šolo politične pismenosti. Predavatelj bo dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Maribor, ki bo skozi predavanje s področja logike in argumentacije predstavil osnove kritičnega in logičnega mišljenja ter njun pomen ter vpliv na demokratično razpravo. Ob 20.15 si lahko v sklopu Pekina 08 ogledate še dokumentarni film Merchants of Cool. Film preiskuje, kako se mediji in trg spoprijemajo z mladim potrošnikom, segmentom družbe, ki za vsakogar pomeni najboljšo naložbo za prihodnost.Šola politične pismenosti se nadaljuje v petek, 12. decembra, ob 18. uri. Predavatelja bosta politolog Jure Lašič in Luka Lubi z Instituta za etiko Maribor, predstavila pa bosta institucije Evropske unije, glavne strukturne probleme znotraj Evropske unije in demokratične deficite, ki jih prinašajo. Ob 20.15 bo na ogled dokumentarni film The Real Face of the European Union.

mbk

Ko se sestavlja nova vlada; Večer, 09.12.2008

Ko se sestavlja nova vlada

Ko se sestavlja nova vlada, se zmeraj spomnim na trdo realistično misel Vitomila Zupana: "V vsakem človeku je suženj in samosilnik, zatirani in zatiralec; in samo trdo dejstvo, da vsi ne moremo biti zatiralci, nas deli v bolj ali manj zatirane, v večje in manjše zatiralce. Znana stvar je, da se je treba bati predstojnika, ki je doma copatar. Nekje je vsakdo zatiran, nekje je vsakdo zatiralec, pa če se tega zaveda ali ne. Ženske pa imajo poseben čut za to, kdo je v neki družbi vreden več, kdo manj. Vsaka si želi zmagovalca, ker si hoče pridobiti varnosti."A za današnje ženske bi težko trdili, da skrušeno čakajo na zmagovalce. Čez dan so dovolj pogumne same zase, ob poznih popoldnevih pa jih lahko vidimo, kako si notranjo gotovost nabirajo z zvitki armafleksa pod pazduho na poti do seans joge, tai chija in drugih krepčilnih dejavnosti za telo in duha. Toliko bolj nenavadna (da ne rečem smešna) in neskladna z duhom časa je zato patriarhalna drža kakšnega klenega moža na kakšnem vodilnem mestu. Hecno je, denimo, ko mariborski župan na javni tribuni za Pekarno razlaga prisotnim, da lahko on za razliko od ostalih sodelujočih govori dlje, saj je župan. Posebej zabavno je, ker to razlaga ravno pekarnarjem, saj njegova dikcija kaže, da ne razume niti Pekarne niti mentalitete ljudi v njej. Avtonomno misleči posameznik je pač edini pogoj za prestop praga tega kulturnega centra. Županova očetovsko pokroviteljska drža ne more biti v Pekarni magdalenske mreže nič drugega kot izžvižgana.Nasploh me slovenski politiki v svojih prizadevanjih pogosto spominjajo na kolege iz nekega drugega, davno minulega časa. Spominjajo me, na primer, na Franja Žebota, priljubljenega mariborskega parlamentarnega poslanca Slovenske ljudske stranke (SLS) v prvi jugoslovanski državi. Ko je dotedanji tajnik SLS januarja 1922 izvedel, da bo zasedel mesto v beograjski narodni skupščini namesto preminulega poslanca Franca Piška, se je prizadet zaradi smrti in hkrati vesel zaradi nepričakovanega poslanskega položaja v uredništvu mariborske Cirilove tiskarne, ki je hkrati delovala kot katoliški kulturni center, bridko in na glas razjokal. A ganjen ni bil le Franjo. Kot v svojih spominih opisuje urednik Januš Golec, ni bila nikoli do tedaj kakšna vesela vest na mariborskem Glavnem trgu sprejeta s tako gromovitim navdušenjem "od vseh tam zbranih mesarjev, drugih moških, branjevk in prodajalk kot sporočilo, da je obče znani in priljubljeni Žebot kar v skoku dosegel tako veliko čast in dostojanstvo. Vsak mu je skušal stisniti v znak veselja in priznanja roko in ga pozdraviti kot poslanca." Na Žebotovo čast so se pričele gostije po vseh mariborskih krčmah. Franjo Žebot je vsa kasnejša leta kot parlamentarni poslanec ohranil neposreden in pristen stik z volivci, pri čemer je izkazoval izredno impulzivnost in čustveno zavzemanje za reševanje političnih problemov.Sodobniki so trdili, da je imel Žebot retorično spreten in samozavesten nastop ter je tako postal eden najbolj priljubljenih ter občudovanih ljudskih govornikov. Na skupščinskih volitvah februarja 1925 je Žebotova SLS na Slovenskem prepričljivo zmagala z zahtevo po slovenski avtonomiji v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V mariborskem volilnem okrožju je bil Žebot kandidat volilnega okraja Maribor - levi breg. Po volitvah se je zahvalil volivcem; izrazil je veselje, da je ostala SLS v Mariboru najmočnejša stranka, in zaključil, da je ponosen, ker ima v narodni skupščini čast zastopati poštene Mariborčane vseh slojev. Ko je marca 1925 v parlamentarnem verifikacijskem odboru novoizvoljeni demokratski poslanec za mariborsko-celjsko volilno okrožje Ljudevit Pivko SLS očital proavstrijskost in antidržavnost ter zahteval odvzem mandatov poslancem SLS, je Žebot malodane fizično nastopil proti njemu. Udarjal je po poslanski klopi in vpil: "Tako govorijo lopovi! Ali vam ni znano, koliko pristašev SLS je bilo ob začetku aretiranih radi svojega slovenskega mišljenja. Vaši pristaši so se pa skrivali. Na slovenske pozdrave še odgovarjati niso upali. Sram naj vas bo, da črnite pošteni slovenski rod." Medsebojno obtoževanje in vpitje slovenskih poslancev je za pol ure prekinilo sejo. V osebnem arhivskem fondu Franja Žebota se je za leto 1927 ohranilo veliko pisem posameznikov, v katerih so ga prosili za rešitev materialnega ali pravnega položaja, večkrat pa so se nanj obračali zgolj kot na moralno avtoriteto, ki naj se kot energičen človek zavzame zanje. Žebot je to največkrat resnično storil, pa vendar je julija 1927 kaplanu iz Slovenske Bistrice na njegovo prošnjo utrujen, a z očitno zavestjo o svojem planetarnem poslanstvu odgovoril, da mu zaradi preobilice dela ne more pomagati: "Več sto pisem in aktov leži tu na mizi še nerešenih. Od ranega jutra ves dan me oblegajo ljudje in prosijo za razne intervencije."Z razglasitvijo diktature januarja 1929, ko so bile politične stranke razpuščene, se je Žebot poslovil od aktivne politike. Postal je vodja ekspoziture Vzajemne zavarovalnice za Štajersko in načelnik mariborskega Okrajnega cestnega zastopa. Kot poslanec je za SLS na Štajerskem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odigral pomembno vlogo, kar dokazuje velika volilna podpora na parlamentarnih volitvah v letih 1923-1927. Danes bi rekli, da se je Žebot politike loteval populistično, saj je v narodni skupščini izbiral politično občutljive probleme (v današnjem žargonu jim lahko rečemo medijsko zanimivi), ki so terjali transparentne in hitre rešitve. Volivci so njegove akcije zlahka spremljali tudi v omejenem medijskem prostoru brez radia in televizije. Kot poslanec je Žebot večkrat postopal politično netaktno, grobo in surovo. Delno je bilo njegovo obnašanje posledica značajske nepreudarnosti, deloma pa odraz stanja duha po prvi svetovni vojni, ki je preoblikovala medčloveške odnose in stare predvojne vrednote ter politične sisteme zamenjala z novimi.

DR. MATEJA RATEJ, ZRC SAZU

Maribor v znamenju novih pristopov; MMC RTV SLO, 02.12.2008

Maribor v znamenju novih pristopov
Začela se je 13. Performa

V Mariboru se je začel 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa. Festival vsako leto predstavi izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije, v svojem programskem konceptu pa še posebej upoštevajo sveže nekonvencionalne odrske pristope in projekte, v katerih se mešajo različni izrazni postopki.
Po besedah organizatorjev bo program festivala tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte, priložnost pa bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Zanimajo jih avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oziroma zvrsti in so s svojimi stvaritvami navzoči v mednarodnem prostoru.
V petih dneh šest predstav
Do 6. decembra se bo na mariborskih odrih zvrstilo šest predstav. Začelo se je v dvorani Gustaf v Pekarni, kjer je bila izvedena plesna predstava Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah. Predstava, v kateri plešeta Larisa Lipovac in Dražen Šivak, se ukvarja s strahovi, ki v vsakodnevnem življenju osvajajo prostor naše intime in se prikazujejo skozi načine, na katere jih prikrivamo. Gre za raziskovanje poetike prostora, predvsem zaščitenega intimnega prostora. 3. decembra 2008, ob 19. uri bo v dvorani Gustaf v Pekarni izveden performans 3rd Pole Mihe Ciglarja, ki posega na področje umetne inteligence in je realiziran s pomočjo brezžičnih senzorjev za merjenje pospeška, pritrjenih na plesalčevem telesu.
Tudi predstava, ki jo odigra občinstvo samo
Prav tako v sredno se začenja gledališki projekt gledališča Rotozaza iz Velike Britanije, med 3. in 5. decembrom, med 14. in 19. uro, bo v kavarni Rožmarin na Gosposki 8, mogoče odigrati »naredi si sam predstavo« Etiquette. To je dramska miniaturka, ki si jo odigra kar občinstvo samo. Obiskovalca za mizo si natakneta slušalke in glas mladega dekleta in filozofa ju vodi skozi pol ure scen, nekatere so navdihnjene tudi z znanimi scenami iz filma in gledališča. Miza je oder, predmeti na mizi rekviziti in scenografija ter obiskovalca sta igralca.
Poleg tega pa si bomo lahko ogledali še Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in plesno predstavo Štrije elementi japonskega plesalca Ryuza Fukuhare, ki bo med festivalom izvedel tudi plesno delavnico. Med festivalom pa bo tudi predstavitev revije Maska.

B.K.

PERFORMA; delo, 02.12.2008

Drevi začetek 13. festivala Performa






Festival bo osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte (slika je simbolična)
foto: Marko Feist


Maribor - S plesno predstavo Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah se bo drevi ob 19. uri v mariborski Pekarni začel letošnji 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2008. Na njem bodo tudi letos predstavili izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije.
Festival, ki ga pripravlja Mladinski kulturni center Maribor, je doslej že gostil številne priznane in ugledne sodobne umetnike iz Slovenije in tujine, ki svoj umetniški izraz modulirajo znotraj novoodrskih umetniških praks.

Po besedah koordinatorja festivala Nina Flisarja bo program tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte. Priložnost bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Organizatorje festivala zanimajo predvsem avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oz. zvrsti in so s svojimi stvaritvami prisotni v mednarodnem prostoru.

Festival bo potekal na različnih lokacijah v Mariboru, in sicer na Prvem odru I. Gimnazije, v dvorani Gustaf v Pekarni, v Kulturnem inkubatorju in Rožmarinu. Poleg predstave zagrebškega plesnega centra Tala se bo do sobote zvrstilo še pet predstav.

Od 3. do 5. decembra bo v Rožmarinovi kavarni na sporedu intimna predstava za dva britanskega kolektiva Rotozaza z naslovom Etiquette, na ostalih prizoriščih pa še 3rd Pole avtorja Mihe Ciglarja, Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in Štirje elementi japonskega koreografa in plesalca Ryuza Fukuhare.

Med spremljevalnimi aktivnostmi velja omeniti predvsem plesno delavnico Štirje elementi pod vodstvom omenjenega japonskega butoh plesalca, ki že poteka vsak dan med 10. in 16. uro na Prvem odru I. gimnazije Maribor.


Ti. K./STA