Večer: Dnevna soba za gostujoče tuje umetnike

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Večer - Pred mariborsko občino ...

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Protestna ptičja hišica in sveče zoper Kanglerjev odnos do nevladnikov

Originalna povezava:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042487141

VIDEO: Mariborski "alternativci" nezadovoljni z vodenjem občine

Originalna povezava:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011111105708494

EPK: zdaj prošnja vladi za vsaj poldrugi milijon

Originalna povezava:
http://www.delo.si/kultura/dediscina/epk-zdaj-prosnja-vladi-za-vsaj-poldrugi-milijon.html

Večer : Alternativci napovedujejo upor pred mariborsko borzo - občino

Klikni na sliko, da vidiš članek!

"Mlade pitajo s pomijami, mi pa vsako leto prinesemo tortice!"

Originalna povezava:
http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5698913


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Kako Metelkovo in Pekarno rešiti pred propadanjem?

S konference "proti demenci" v Mariboru

Originalna povezava:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kako-metelkovo-in-pekarno-resiti-pred-propadanjem/268748


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Konferenca kontra demenca: "Nevladniki" povzdignejo glas

Originalna povezava:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/konferenca-kontra-demenca-nevladniki-povzdignejo-glas/268635


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Konferenca kontra demenca

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Kastriranje kulture

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Vse manj denarja (in upanja) za Pekarno

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Ali nadzorne kamere v Pekarni ožajo prostor svobode in zasebnosti?

Originalna povezava:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ali-nadzorne-kamere-v-pekarni-ozajo-prostor-svobode-in-zasebnosti/268135


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Prenovljena Pekarna bo zamudila Evropsko prestolnico kulture

Originalna povezava:

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042478934


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Večer - Druženja Zofijinih ljubimcev

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Večer - "Apolotični mladi? Kje pa!"

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Maribor in čas smo predvsem ljudje

Originalna povezava:
http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=8&menu=0&&id=442&Pid=708&echosub=1

Klikni na sliko, da vidiš članek!

StopTrik - Animacija, stara kot sam film, s čarobno močjo oživljanja predmetov

Originalna povezava:

http://www.rtvslo.si/kultura/film/animacija-stara-kot-sam-film-s-carobno-mocjo-ozivljanja-predmetov/264895


Klikni na sliko, da vidiš članek!

StopTrik - kombinacija resničnosti in iluzije

Klikni na sliko, da vidiš članek!

StopTrik - Stoptrik filmski festival je pred vrati

Originalna povezava:

http://www.totimaribor.si/2011/08/stoptrik-filmski-festival-je-pred-vrati/


Klikni na sliko, da vidiš članek!

Hladilnica požar

Originalna povezava:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011081805674596


Klikni na sliko, da vidiš članek!

GuestRoom Maribor ne počiva

Klikni na sliko, da vidiš članek!

MariBAJK najboljši mladinski projekt

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Posneto v Gustafu

http://www.radiostudent.si/article.php?sid=28443

Pa videli nismo nič

Klikni na sliko, da vidiš članek!

SobaZaGoste le v Mariboru

Klikni na sliko, da vidiš članek!

Festival prostovoljstva v Mariboru 2011 - evropa.gov.si

Festival prostovoljstva v Mariboru 2011

Sporočamo vam, da se mesto Maribor s »Festivalom prostovoljstva v Mariboru 2011« tudi v letošnjem letu pridružuje praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih. Festival organizira mreža lokalnih prostovoljskih organizacij »Prostovoljstvo v Mariboru«, ki jo koordinira Mladinski-informacijsko svetovalni center INFOPEKA (Pekarna-magdalenske mreže).

Festival, v okviru katerega se bo izvajalo več aktivnosti, bo potekal med 18. in 24. majem, v tem času pa vas bodo na različnih lokacijah v mestu s plakatov narejenih prav za ta dogodek, pozdravljali prostovoljke in prostovoljci organizacij članic mreže.

Vljudno vas vabimo, da se udeležite osrednje in hkrati otvoritvene prireditve festivala, ki bo potekala v sredo, 18. 5. 2011, od 12:00 do 17.00 (v primeru dežja se dogodek prestavi na četrtek, 19. 5.) na Slovenski ulici in na Grajskem trgu. Zgradili bomo »Prostovoljsko mesto«, mesto solidarnosti, sočutja, strpnosti, potrpežljivosti…, mesto, kjer smo pripravljeni prisluhniti drug drugemu, pokazati dobro voljo, uporabiti svojo iznajdljivost in ustvarjalnost v dobrobit sočloveka in skupnosti. Mimoidočim bomo osebno predstavili programe in projekte, prostovoljske aktivnosti in dosežke in jih povabili, da se skupaj z nami podajo skozi interaktivne igre in se preizkusijo ali imajo v sebi tiste kvalitete in značilnosti, ki odlikujejo prostovoljce.

Uspešni posamezniki bodo pridobili listino meščana »Prostovoljskega mesta«, ki jim ga bo izročila županja »Prostovoljskega mesta«.

Prav tako vas vabimo, da se udeležite okrogle mize z naslovom »Položaj prostovoljstva v neoliberalni družbi«, ki je namenjena kritičnemu preudarku vloge prostovoljstva v današnji družbi in bo potekala v torek, 24. maja ob 17h v dvorani Gustaf, Kulturni center Pekarna. Gostje okrogle mize bodo: Vanda Remškar – Pirc, vodja Službe za nevladne organizacije pri Ministrstvu za javno upravo RS, dr. Marta Gregorčič, sociologinja, Karolina Babič, filozofinja in Primož Jamšek, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.

Veselimo se vaše morebitne udeležbe na obeh prireditvah, v priponki pa vam pošiljamo vabilo s celotnim programom festivala.

S spoštovanjem,

»Prostovoljstvo v Mariboru« in Pekarna-magdalenske mreže

Festival prostovoljstva v Mariboru - RTS, 17.05.2011

Festival prostovoljstva v Mariboru
Maribor · 17. 5. 2011 · Janićijević Melina

Maribor se s Festivalom prostovoljstva tudi letos pridružuje vseslovenskemu dogodku, ki že vrsto let poteka po različnih slovenskih krajih. Festival, ki v našem mestu poteka že četrto leto, organizira mreža lokalnih prostovoljnih organizacij. Število teh se je v primerjavi z lani povečalo za 10, kar je dokaz, da se prostovoljstvo pri nas odloča čedalje več ljudi.




Program festivala, ki bo potekal med 18. in 24. majem, bo tudi letos pester, obljubljajo organizatorji. Prostovoljsko delo bodo predstavili brezposelnim, za bodoče prostovoljce pa bodo izvedli tudi usposabljanje. Osrednja in hkrati otvoritvena prireditev bo potekala jutri na Slovenski ulici in Grajskem trgu.

Maribor je za en dan dobil novo županjo - Večer, 19.05.2011

Maribor je za en dan dobil novo županjo

V okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru 2011 je včeraj za en dan zaživelo Prostovoljsko mesto, ki ga je vodila županja Tadeja Dobaj iz Zveze prijateljev mladine; v naslednjih dneh sledi še več zanimivih in poučnih dogodkov

(Sašo Bizjak)

Tudi medgeneracijsko druženje je lahko kreativna oblika prostovoljstva.

Od včeraj pa vse do torka, 24. maja, bo v Mariboru potekal že peti Festival prostovoljstva. Z njim se mreža lokalnih prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, povezuje in koordinira jo Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka, Pekarna-magdalenske mreže, pridružuje vseslovenski akciji praznovanja in zaznamovanja prostovoljskega dela. Osrednja prireditev, ki jo organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, se bo sicer zgodila v Ljubljani v ponedeljek, 23. maja, med 20. in 25. majem pa bo v okviru Evropskega leta prostovoljstva Slovenijo obiskala tudi Evropska karavana prostovoljstva.

Namesto klasičnih stojnic delavnice

Festival se je v Mariboru uradno odprl včeraj opoldne z osrednjo prireditvijo Prostovoljsko mesto. "Gre za kombinacijo socialnih, ustvarjalnih in interaktivnih iger, ki so se jih mimoidoči lahko udeležili in ugotovili, ali imajo kvalitete, ki so potrebne za dobrega prostovoljca," je pojasnila Urška Breznik, koordinatorica festivala. "Dobili so tudi potni list, s katerim so potovali po mestu. Če so zbrali potrebno število žigov, jim je županja Prostovoljskega mesta podelila listino o meščanstvu," je še razlagala.

Za sodelovanje "v mestu" se je odločilo 25 organizacij, ki so se na čim bolj interaktiven način predstavljale mimoidočim. "S tem ko se lahko ljudje dejansko udeležijo aktivnosti, dobijo približno sliko tega, s čim se ukvarja prostovoljska organizacija," še pravi Breznikova in dodaja, da je namen dogodka promocija prostovoljskega dela in pridobivanje novih prostovoljcev.

Med ponosnimi meščani Prostovoljskega mesta (teh je bilo več deset) so se znašle vse generacije, mnogi med njimi so se s prostovoljskim delom tako ali drugače srečali že prej. "Udeležujem se delavnic v centru Infopeke," je povedal Dejan Iskrovič, "vendar še nisem prepričan, če bi želel postati tudi prostovoljec." Pri izvedbi omenjenega dogodka so v okviru projekta Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu! s prostovoljskim delom pomagali tudi zaposleni na mariborski občini.

Medvedja usluga širši družbi?

V petek, 20. maja, med 11. in 13. uro se bo na Zavodu RS za zaposlovanje Maribor odvila še predstavitev prostovoljskega dela brezposelnim, pri čemer organizatorji poudarjajo, da ne gre za težnjo po usmerjanju brezposelnih v prostovoljsko delo, ampak zgolj za prikaz, kako lahko prostovoljstvo razširi socialno mrežo. "V tem času, ko je, sploh v našem mestu, veliko brezposelnih in jih veliko živi na robu, si lahko preko prostovoljstva vsaj psihološko izboljšajo življenje in pridobijo nova znanja," meni Breznikova. Dan kasneje, v soboto, 21. maja, bo v Domu ustvarjalnosti mladih v Razlagovi 16 potekalo usposabljanje za prostovoljce in prostovoljke na teme medgeneracijsko sodelovanje, ustvarjalne tehnike in socialne veščine. Pričetek je ob 9. uri.

Zaključek festivala bo v torek, 24. maja, ob 17. uri, ko se bo v dvorani Gustaf Kulturnega centra Pekarna odvila okrogla miza na temo Položaj prostovoljstva v neoliberalni družbi. "Festival je namenjen predvsem organiziranemu prostovoljstvu, treba pa je povedati, da je danes prisotnega tudi veliko neorganiziranega," k temu dodaja Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna - magdalenske mreže. Tudi zato je letos prvič organizirana omenjena okrogla miza, ki se loteva kritičnega pogleda na idejo prostovoljstva in obenem odpira vprašanje, ali prostovoljstvo pravzaprav ne opravlja dela, ki bi ga moral nekdo drug. "In s tem dela medvedjo uslugo širši družbi in rešuje kožo državi oziroma lokalnim oblastem," zaključi Breznikova.

(Sašo Bizjak)

Mladi preko prostovoljstva spoznavajo nove ljudi, izpopolnjujejo svoja znanja in pridobivajo nove veščine.

TADEJA ŠKERJANC

Spoznali bodo kreatorje mladinske politike - Večer, 10.05.2011

Spoznali bodo kreatorje mladinske politike

Uslužbenci Mestne občine Maribor in mladi so se na včerajšnjem uvodnem srečanju v prostorih Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka na Trgu revolucije 9 dogovorili o sodelovanju v projektu Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu! Mladinske mreže MaMa. Potekal bo v okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru, ki ga pripravlja MISC Infopeka v sredo, 18. maja, v centru mesta, in sicer z namenom spoznavanja in promocije prostovoljskega dela med občinskimi uslužbenci, ki pri svojem delu prihajajo v stik z mladinskimi centri, mladinskimi organizacijami in mladimi. Ta dan bodo skupaj prostovoljsko delali in na zaključnem srečanju ocenili uspešnost projekta, zastavili pa tudi temelje sodelovanja v prihodnje. "Menimo, da projekt daje mladim priložnost, da spoznajo občinske uslužbence, ki vplivajo na mladinsko politiko na lokalni ravni. Predstavili jim bodo svoje potrebe in ideje, občinski uslužbenci pa bodo prišli v neposredni stik z mladimi in jim lahko predstavili svoje poglede na mladinsko politiko ter skozi skupno delo izmenjali izkušnje in znanja," je pomen in koristi za skupnost in prostovoljce predstavila Dolores Šegina, vodja MISC

Tadeja Toplak

KRATK STIK - Bad-ass-news, 27.03.2011

Sladki, sladki gobci!

Četrtek 21. 4. 2011
Gala Hala
Nina Bulatovix (Gregor Kosi, Jure Lavrin, Marko Širec / special apperance: Marko Lavrin)

Nina Bulatovix je, no ja, kako naj rečem, je zapleteno in čudno bitje. Vsekakor njena nevsakdanja drža ne zmanjšuje njenega zanimivega in posebnega značaja. In njena čudnost, z enako lahkoto bi lahko pripisal čutnost, je očarljiva. Je prekleto edinstveno, pa čeprav črpa iz tisoč in enega jezera kvalitetne glasbene pripovedi, bitje treh očetov, treh bratov, treh stvariteljev. Srečala sva se dvakrat, a vseeno imam občutek kot da se poznava že leta. Verjemite, nisem edini. Je zapeljivka, tista prava femme fatale, ki vas bo uročila, držala in vam vseeno ponudila zadovoljiv, a prehiter konec. Ni je dovolj. No, pa naj iz okornih hvalospevov preidem na konkretne besede.
Nino sem nedavno že predstavil na kratkem stiku, z balado Ti boš govorila, jaz bom sprehajal, v neslavni rubriki S.M.S. Aaahh! Nazaj Nina, nazaj. Prejšnji četrtek se nam je zopet razgalila, tokrat v Gali hali v ediciji Domorodnih četrtkov (PS: Gala, vsa čast zanje!).
Kot že omenjeno, se nam je Nina razgalila in nam v vsej svoji lepoti je ponudila nekaj novosti. Predvsem to, da so v dveh pesmih (Topla voda, in eni še povsem novi, ne spomnim, se da bi jo kakorkoli poimenovali), dodali Marka Lavrina na kitari. Kaj naj rečem? Bulatovixovo je užitek gledati ravno zaradi njene nepredvidljivosti. V svojih živih nastopih je venomer dovoljšna mera improvizacijskega poetičnega "spok-a-worda" s strani Captain Beefheart navdušenca, ki s pridigarskim, trans zamaknjenim, govorom pridiga zbrani raji. In niso to vedno besede, stvar je v interpretaciji. Gregor je tu izjemen. Izjemna je njegova stroga drža, in telesna gestikulacija, ki jo lahko brezsramno primerjamo s Curtisovim epilepsi plesom, ter njegova jeza, ki me, v primeru ko nosi majico brez rokavov, spomni na Promoža Habiča. Ko sem ravno pri jezi, je prav da omenim jezno mastne bass linije, ki so prava mala mojstrovina izpod prstov, kreativnega Marka Širca, ter bobnanje, za katerega boste že po prvem komadu mislili, da ni nikakor možno, da se v takšnem tempu in energiji nadaljuje skozi celoten koncert. Hja, prejetno presenečeni se znate zastrmeti v Jureta Lavrina, ki ob divjem, na trenutke pa še kako čutnem bobnanju, pridigarju Kosiju pomaga polniti vokalni prostor z nečim, za kar v intervjuju sam pravi "da so zgolj kriki tistega, kar čuti v danem trenutku".
Edino kar sem v četrtek malce pogrešal je genijalen klarinetni vložek pri Ljudski pesmi, ki kar nekako ne zazveni enako močno, kot to stori na GustafHits kompilaciji.
Če strnem domorodni četrtek v zgolj stavek ali dva, je Nina Bulatovix tisti logični odgovor skeptikom, ki kurcajo, da Slovenija nima punka. Da Slovenija nima jeznih in inovativnih bendov. Ne ne, nikakršen velik domoljubnež nisem, je pa vseeno prekleto lepo videti, če se izrazim po galahalino, domoroden bend z idejo, smislnom in hrbtenico. Gobci, ne me jebat, gobci! Sladki, sladki gobci!

Fotografije: Tina Ščavničar - več

Video: Jure Lavrin - več

Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja - Večer, 21.04.2011

Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja

V sklopu projekta Slovenščina na maturi 2011 in pod okriljem 14. slovenskih dnevov knjige bo danes ob 14. uri Pekarno Magdalenske mreže obiskal pisatelj Feri Lainšček. Pogovor z avtorjem bo v dvorani Gustaf, kjer si lahko ob 20. uri privoščite tudi vegansko večerjico, ob kateri bodo člani društva Za živali! predstavili doslej najcelovitejšo študijo o vplivu prehrane na zdravje, takoimenovano Kitajsko študijo, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu.

V Pekarni pa bo pestro tudi jutri, ko bodo v Gustafu v organizaciji Marš kluba nastopili hrvaški Cojones in domači Mana. Vabljeni!

Igor Selan

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke - Večer, 16.04.2011

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke

Mariborski radio študent (MARŠ) in Pekarna magdalenske mreže v ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri vabita na festival newyorške založbe Tee Pee, Up in Smoke. V Pekarni bo mogoče prisluhniti nastopom stoner rock legend Atomic Bitchwax, vzhajajočim newyorškim zasedbam Naam in Mirror Queen ter Kanadčanom Quest For Fire.

Igor Selan

Spešl filing - Spekter, april 2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov - MMC RTV Slo, 17.04.2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov

Projekt Soba za goste

V novem mladinskem hotelu, ki naj bi ga odprli letos poleti v okviru mariborskega kulturnega centra Pekarna, bo del sob rezerviranih za gostujoče umetnike.

Tako imenovana rezidenčna platforma, ki je trenutno v nastajanju, naj bi zaživela leta 2012 v času EPK-ja in tako še dodatno odprla mesto tujim ustvarjalcem.

Gre za projekt Pekarne Magdalenske mreže, ki je lani na zavod Maribor 2012 - EPK prijavila projekt Soba za goste. Njegov cilj je vzpostaviti rezidenčno platformo, ki je Maribor še nima, medtem ko je v drugih evropskih mestih že stalnica.

"Ideja je, da se vzpostavi kakovostna rezidenčna platforma, ki bo umetniku nudila ne le prostor za bivanje, ampak tudi drugo podporo," razlaga producentka Katja Kos. To želijo doseči z vzpostavitvijo koordinatorja, ki bo vodil postopke dodeljevanja stanovanj in skrbel za financiranje, hkrati pa nudil rezidenčnim ustvarjalcem informacijsko podporo. "Že zdaj ni malo umetnikov, ki pridejo v Maribor. A mesto jih ne vidi, ker ni vzpostavljenega komunikacijskega orodja oziroma sistema, ki bi jih povezal z domačimi akterji," je dejala.

Hkrati so mariborske institucije pri privabljanju umetnikov iz tujine zdaj prepuščene same sebi. "Mi želimo zdaj z neko zunanjo točko povezati vse te institucije in jim nuditi kvalitativno selekcijo, da se res usmerjeno izbira ustvarjalce, ki pridejo," je povedala Kosova. Umetnik, ki pride v Maribor, bo tako lažje delal za različne institucije.

Vsaj tri tedne za raziskovanje Maribora
Najprej ciljajo na hostel Pekarna, ki ima v zgornjem nadstropju predvidenih osem sob za rezidenčne umetnike. Tam bi lahko umetniki bivali najmanj tri tedne, s čimer želijo po besedah Kosove preprečiti, da bi postali hotelski servis. "Le tako se lahko umetnik poveže z mestom," je dejala.

Kulturne ustanove iniciativo pozdravljajo
Po pogovorih z glavnimi akterji na področju kulture v Mariboru so v Pekarni Magdalenske mreže zaznali presenetljivo veliko želja po sodelovanju, kar dokazuje, da mesto takšno platformo res potrebuje. Nekatere institucije, kot je na primer Lutkovno gledališče Maribor, imajo sicer lastne zmogljivosti za gostujoče umetnike, a so kljub temu zainteresirane za sodelovanje v platformi, saj je tako umetnik svobodnejši, lokalne institucije pa dobijo nove ideje, nove poglede na umetnost in ne nazadnje nove vsebine.

Izmenjava umetnikov
Umetniške rezidence bi polnili na podlagi dveh razpisov. Na prvega bodo lahko mariborske institucije prijavile tuje ustvarjalce, ki jih želijo gostiti v mestu. Drugi razpis pa bo namenjen mednarodnim partnerjem, ki bi želeli napotiti ustvarjalce iz svoje države v Maribor po načelu recipročnosti. "S tem bi zagotavljali tudi našim umetnikom možnost odhoda v tujino," je poudarila Kosova.

Podporo med drugim pričakujejo tudi od ministrstva za kulturo, kjer imajo po besedah Kosove po novem predvidena sredstva za rezidenčne programe v Sloveniji, saj se očitno zavedajo, da ti manjkajo.

A. J.

Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. V Ljubljani so rezidenčni center Cankarjeva (na sliki) odprli oktobra lani. Foto: JSKD

Oblike rezidenčnih centrov so najrazličnejše: v Stuttgartu imajo Akademie Schloss Solitude, cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji 'sceni'. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce - prostovoljstvo.org, 11.04.2011

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce

11.04.2011

Objavil: MISC INFOPEKA

V soboto, 2. aprila 2011, je bila izvedeno 7-urno nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce MISC INFOPEKA. Naš voditelj je bil Jaka Kovač, sodelavec Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva, zraven pa je bila tudi naša mentorica, Urška Breznik.

Ob 9.30 smo štartali polni energije, navdušenja in pričakovanj. Zbralo se nas je res veliko prostovoljcev! Najprej smo imeli vajo, s katero smo se med seboj spoznavali v parih, preko pogovora. Potem pa celi skupini predstavili našega sogovornika. Tako smo izvedeli veliko novega, zanimivega, kar še nismo vedeli drug od drugem. Vsak je tudi povedal, kaj si želi od samega srečanja. Željam je bilo ugodeno, saj smo pridobili nova znanja, zvedeli še več o pasteh prostovoljstva, bili na svežem zraku, dobro jedli in se zabavali. Bil je krasen, sončen dan in kaj je boljšega, kot se odpraviti v bližnji park. Tam smo izvedli dve dobri vaji. Prva je bila voditi slepca in biti tudi sam voden (oči smo imeli pokrite s trakom blaga), druga pa da smo se vživeli v različne vloge. Jaz sem se vživela v vlogo osebe, ki je stara 75 let, brez telesnih hib in poročena. Bile pa so še vloge, da si prostitutka, homoseksualec, brezposeln, samohranilka, okužen z aidsom…Ob teh dveh vajah smo spoznavali svoje karakterne lastnosti, soočeni pa smo bili s predsodki, stereotipi, ki so prisotni v družbi do prej omenjenih vlog, v katere smo se vživljali. Naše sobotno druženje smo nadaljevali v prostorih Infopeke, kjer smo govorili še o prostovoljstvu (zakaj smo se odločili zanj, kaj dobimo z njim in kaj dajemo). Po vseh vajah, razmišljanjih, svežem zraku se je zelo prileglo dobro vegansko kosilo, ki ga je za nas pripravila Urška. V drugem delu našega usposabljanja za prostovoljce smo se lotili priprave lastnega projekta. Razdelili smo se v 4 skupine. Sama razdelitev v skupine mi je bila zelo zanimiva. Namreč postavili smo se v vrsto po barvi oči od najsvetlejših do najtemnejših. Ta vaja ima poleg tega, da je dobra za razdelitev posameznikov v skupine tudi funkcijo, da se gledamo v oči. Potem pa smo šli na delo. Mi smo si izbrali prostor zunaj pri mostu. V skupini smo bili štirje člani. Naredili smo načrt priprave delavnice na temo stereotipov. Pomembno je, da smo pri tej nalogi spoznali, kaj vse vsebuje projekt in kakšno vlogo smo prevzeli v skupini. Projekte smo tudi predstavili ostalim, tako da smo skupaj iskali še nove možnosti za izboljšanje projekta ali pa smo za kaj ugotovili, da bo treba drugače izpeljati. Torej še vedno je tako, da več glav več ve! Predstavljeni projekti so bili zanimivi, aktualni in predvsem naši. Ko sedaj refleksiram vso sobotno dogajanje vidim, da smo počeli ogromno. Namreč poleg vsega omenjenega smo še imeli več vaj sprostilnih, akcijskih in pro-contra, (igra dlan, palec, predsednik-bodyguard, in tekanje okoli izbranih oseb), ki so od nas terjale, da smo hitri, potrpežljivi, sproščeni, empatični, iznajdljivi, razmišljajoči in s srcem pri stvareh. Domov sem odšla vesela, polna energije, ker sem se družila s soprostovoljci v zanimivih igrah, dejavnostih, delala na osebni rasti, dobro jedla in pila, ter izvedela več o pripravi projekta in prostovoljstvu.

Natalija Počivalšek

Obvladaj stres - Večer, 13.04.2011

Obvladaj stres

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka v okviru cikla Moje zdravje - moja odgovornost pripravlja dve brezplačni delavnici, Obvladam stres in Zmagaj motnjo hranjenja. Prva delavnica bo ponudila obilo uporabnega znanja za vsakodnevno soočanje in premagovanje stresa na področjih dela, doma, izobraževanja, osebne rasti in v medsebojnih odnosih, naučiti se bo mogoče uporabnih sprostitvenih tehnik, sporočajo iz Infopeke. Delavnica, ki bo danes, v sredo, s pričetkom ob 15. uri v prostorih MISC Infopeka na Trgu revolucije 9, je namenjena vsem zainteresiranim. Vodili jo bosta Suzana Petek in Anja Ferk.

Delavnica Zmagaj motnjo hranjenja pa je informativno-doživljajskega značaja in je namenjena vsem, ki so preko vaj pripravljeni spoznati občutke ujetosti v začarani krog motenj hranjenja in se naučiti nekaj preprostih, a učinkovitih socialnih metod za pomoč sebi ali osebi z motnjo hranjenja. Ta delavnica bo v sredo, 20. aprila, od 15. ure.

Jasmina Cehnar

O kavi Nikaragve - Večer, 09.04.2011

O kavi Nikaragve

V prostorih Pekarne Magdalenske mreže na Koroški cesti 18 v Mariboru bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 18.30 predavanje svetovnega popotnika Nara Petroviča z naslovom Nikaragva - zakaj ne pijem kave. Predavatelj, ki ga v Sloveniji poznamo tudi kot pisatelja in prevajalca, ki popularizira naravni način življenja, je preživel mesec dni v deželi, znani po dobri kavi, domov pa tudi iz tega dela sveta prinaša nekaj dobrih izkušenj in zgodb. Ob fotografijah bo predstavil čudovite ekološke permakulturne projekte, ki nastajajo na otoku Ometepe, saj Petrovič pravi, da v idiličnem okolju vulkanskega otoka sredi jezera kar vro navdihujoče aktivnosti. Zgodbe iz daljne Nikaragve bo popestril s čudovitimi fotografijami. Vstopnine ni.

Tadeja Toplak

Pa kaj še? - Dnevnik, 02.04.2011

prestolnica kulturniških norosti

Pa kaj še?

sobota, 02.04.2011 Tekst: Simon Kardum

Zastavili smo utopično in prizemljeno hkrati. A projekt, ki smo ga nadgrajevali od leta 2004 in je uspešno prebrodil tisočere čeri, ki jih moraš v tej državi vzeti v zakup, je od leta 2008 v zastoju. Naj spomnim. Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je s prvopodpisanim mariborskim županom Kanglerjem najprej prestala vladni preizkus, kasneje dvakrat še bruseljskega in požela soglasno odobravanje zainteresirane in splošne javnosti v Sloveniji. Janševa vlada je poskrbela za korektno izpeljan postopek, Pahorjeva vlada je zagotovila sredstva in zazdelo se je, da ni tako daleč dan, ko bo o razcvetu kulture mogoče na glas govoriti tudi v štajerski prestolnici in vzhodni kohezijski regiji. Toda največji kulturni projekt v zgodovini nove države se je začel sesipati vase. Čista energija se je tik pred slavnostno otvoritvijo praznovanja slovenske in evropske kulture zgostila v strupeni energetski napitek.

Ta hip smo tam, kjer so bile v preteklosti prestolnice v Patrasu, Corku in Liverpoolu, ki v mednarodnem okolju veljajo za slabo vodene in izvedene projekte. Na nasprotnem bregu torej, kot na primer Lille ali Linz, ki veljata za vzorčna primera dobre prakse. Avtorji kandidature smo se od samega začetka zavedali priložnosti - in nevarnosti. O tem priča obsežna dokumentacija, dostopna na spletu.

EPK Maribor je bila zasnovana kot kulturni (socialni, izobraževalni, raziskovalni), gospodarski in razvojni projekt. To je pomenilo široko soudeležbo zainteresiranih, odprtost in preglednost delovanja, učinkovito regionalno in mednarodno mreženje ter nujnost izgradnje nove (prenovljene) infrastrukture. In, ključno, pravočasno ustanovitev primernega vodstvenega, strokovnega in nadzornega modela, z imenovanjem odgovornih in zagotovitvijo finančnih sredstev za delovanje. Ekipa mariborske Kible se je zavedala tudi morebitnega črnega scenarija, predvsem dejstva, da je v igri ogromno denarja, kar v državi plenilske in sebične mentalitete ne pomeni nič dobrega. In smo tam.

Ko je Franc Kangler odstranil Kiblo in jo nadomestil z začasnim sekretariatom, ki ga je vodil direktor mariborskega Narodnega doma, Vladimir Rukavina, je vpletenim črna slutnja že dihala za ovratnik. Njun uspešni bruseljski zagovor v drugem krogu je namreč omogočil prerazporejanje namenskega denarja za EPK v matično blagajno Narodnega doma. Za nameček se je mariborska oblast odločila, da bo direktorja, po dolgotrajnem pričkanju z državo o tem, kaj bi bila (če bi bila) primerna statusno-organizacijska oblika, imenovala tudi za vršilca dolžnosti generalnega direktorja EPK. V praznem času neodločitev (in volitev) je bil že zamujen razvojni razlog projekta. Načrtovane naložbe so kot domine začele padati ena za/čez drugo. Nekatere še danes visijo v zraku, kot na primer projekt izgradnje Umetnostne galerije Maribor. Župan si v strahu, da bo izgubil državni denar, stvari, kako značilno, razlaga po domače. Da nagrajenemu madžarskemu arhitekturnemu biroju grozi z odvzemom avtorstva, meji na mednarodni škandal.

Suspenz. Na županovo osebno povabilo se lani v Maribor vrne prebežnik, gledališki režiser evropskega ranga (in Umetnik, ki je pred mnogimi leti sodeloval pri finančnem kolapsu SNG Maribor), Tomaž Pandur. Vse dobro, a obetavno presenečenje premore nekaj zloveščih pasti. Še vedno predsednik programskega sveta je svoj ugled pogojeval z gradnjo monumentalnega objekta. Sprva je šlo za center uprizoritvenih umetnosti, čez pol leta že za mariborsko kulturno središče. Kaj bi ta virtualni spomenik v realnosti sploh lahko bil, saj ga doslej poznamo le iz arhitekturne zamisli naveze Sadar-Vuga, ni jasno. Vemo le to, da "Maksa" potrjena bruseljska dokumentacija ne omenja, da je težkokategorna ideja nastala brez javnega postopka in da je, bizarno, politično in finančno že pokrita na mestni ravni. Država (ministrstvo za kulturo) se je pred kratkim sodelovanju odrekla. Razlog? Kdo ve.

Pogled nazaj. Ko me je lansko pomlad v zgodbo na daljavo povabil državni sekretar Stojan Pelko, sem ga prekinil in v isti sapi vprašal, če se morda šali. Prepričal me je z iskreno mislijo in povabilom k skupnemu reševanju tistega, kar se rešiti da. V dobri veri sem pristal, vedoč, da je mogoče zavozlani projekt speljati vsaj še v programskem delu. V istem času se je mariborske prestolnice že prijela cinična oznaka "ruralna prestolnica Evrope". Javni zavod je izvajal postopek zbiranja predlogov za leto 2010, ki bi mu le stežka pripisali postopkovno čistost. Državni in mestni politiki so bili prestižni boj za vpliv na vsebinske, naložbene in kadrovske odločitve. Lokalni ustvarjalci in producenti so bili razpenjeni. Partnerska mesta so se počutila odrinjena. Mediji so, razen redkih raziskovalnih peres, ta projekt vseh projektov še vedno obravnavali blagohotno. Prenovljeni Vetrinjski dvor(ec) pa je postal sedež javnega zavoda. Na vrat na nos, brez predhodnih datumskih usklajevanj, celo na daljavo, so se začele vrstiti seje programskega sveta, katerega član sem postal junija. Župan Kangler, trmast kot vol, je v svoji anti-ljubljanski politični veličini še vedno do konca vztrajal pri edinem možnem kandidatu za generalnega direktorja. Človeku, ki se nikoli ni odpovedal dvojni direktorski funkciji in je bil do januarja letos v nedvoumnem navzkrižju interesov. Razpisa za generalnega ni in ni bilo, vmes je pač imenoval poslovno direktorico Heleno Hvalec in v začasno bitko poslal Aleša Novaka v vlogi v.d. programskega direktorja. Svojega uradnika. Narobe svet.

Ali so Kanglerja pri kadrovanju vodila slepa lokalpatriotska čustva, ne morem zatrditi v celoti. Kajti primer Mariborčana Petra Tomaža Dobrile-Pecota, vodilnega motorja zmagovalne kandidature, ki se je dvakrat javil na razpis za generalnega direktorja, je dovolj poveden. Volilno-mandatna komisija Mestne občine Maribor ga je namreč obakrat, po mojem mnenju protipravno, izločila iz nabora predlaganih kandidatov. Brez obrazložitve. Prvič, četudi je izpolnjeval vse razpisne pogoje, tako, da je v predhodno mnenje svetu in programskemu svetu poslala najprej dva kandidata, prvega, že imenovanega zaupnika, in nenavadno, bržčas zaradi sugestij državnih politikov, Igorja Teršarja. Oba sta januarja letos dobila negativno mnenje programskega sveta in nastal je rompompom, ki je svoj vrhunec dosegel z znamenitim kanglerizmom, da namreč On pa že ne bo sprejel odstopa Njega s položaja. Res, kaj takega svet še ni videl. Internega akta zavoda, ki ga je sprejel njegov mestni svet, pa tudi ne. Umik Rukavine sicer spoštujem. Ali so bila njegova dejanja v funkciji odgovorne osebe nekorektna, poslovno vprašljiva ali celo nezakonita, pa naj razišče svet zavoda in izredna revizija poslovanja, ki naj jo nemudoma naročijo javne oblasti. Da Peco nima sreče, pa četudi je čistokrvne pasme, je lahko na lastni koži občutil tudi v drugem poskusu. Ponovno ga niso pripustili, tokrat zato, ker se ni udeležil razgovora s komisijo (čeprav jih je obvestil, da je na službeni poti, in je zaprosil za nadomestni datum). Postopkovna šlamparija? Mislim, da ne. Nova županova izbira, v.d. glavne direktorice Suzana Žilič Fišer, zdaj čaka na potrditev v mestnem svetu. (Imenovali so jo v četrtek, op.ur.) Končno se je le zgodilo. Zaželimo ji srečo.

Zadnja seja, ki sem se je udeležil, je bila januarja letos. Razširjena ekipa na čelu s programskim direktorjem Mitjo Čandrom, ki se trudi kakovostno in pravočasno speljati vsaj tiste programe in projekte, ki so realno izvedljivi, je bila v svojih predstavitvah prepričljiva in samozavestna. Zvenelo je svetovljansko, energično in optimistično. In potem sem čakal in čakal. In bral in bral. In se čudil in čudil. Svetovalne pogodbe s Pandurjevo firmo. Vprašljive investicije. Madžari. Zasebni projekti v imenu javnosti. Vodenje javnih naročil mimo predpisov in brez učinka. Nepoznavanje internih aktov zavoda in razmerij v upravi ter med drugimi akterji. Nesposobnost komuniciranja z javnostmi. Neplačevanje sodelavcev. Likvidnostni mrk. Obravnava poslovnega poročila ter programa dela in finančnega načrta z enomesečno zamudo. Pa kaj še?!

Simon Kardum je bivši član programskega sveta EPK Maribor 2012

Zgrajen Maks in razpadajoča Pekarna? - Večer, 26.03.2011

Zgrajen Maks in razpadajoča Pekarna?

V Pekarni se sprašujejo, ali bo župan Kangler izpolnil obljubo glede celovite obnove tega kulturnega centra ob Magdalenskem parku; Hladilnica in Lubadar naj bi bila končana prihodnje leto, usoda Gustafa in MC-ja za zdaj ni znana

Marko Vanovšek

Na območju Pekarne za zdaj pri obnovi najbolje kaže upravni stavbi, medtem ostali objekti še čakajo.

Med načrtovanimi investicijami v proračunu Mestne občine Maribor (MOM) je pričakovano tudi Pekarna z dvema zgradbama, Hladilnico in Lubadarjem. A je celovita obnova, ki jo je obljubil župan Franc Kangler, na vse bolj trhlih tleh, kajti denarja za dvorani Gustaf in MC v letošnjem proračunu ni. "Župan Kangler je izrecno obljubil, da bo Pekarno obnovil v celoti. Tak je bil dogovor, ko smo pristali na obnovo po posameznih fazah. Z vidika gradbenih del je po našem mnenju do konca leta 2012 realno, da se obnovijo vsi objekti razen najzahtevnejšega, dvorane Gustaf. Vprašanje pa je, ali bo MOM tak projekt želela in ga bila tudi sposobna izpeljati," razmišlja Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno.

Evropska sredstva za Hladilnico in Lubadar

Na vprašanje, ali bo prenova izpeljana v celoti, kot je bilo obljubljeno, nam iz službe za stike z javnostjo MOM niso jasno odgovorili. Postregli so zgolj s pojasnili projektne pisarne MOM, ki bdi nad investicijo, ti pa so nam dali bolj ali manj znana dejstva in številke. Investicijski program za prenovo kulturnega centra v štirih fazah je mestni svet potrdil konec leta 2009, trenutno pa skupna vrednost prenove znaša 8 milijonov evrov. V letošnjem proračunu mestna občina predvideva 450 tisoč evrov tako za Hladilnico kot Lubadar, od tega zneska v obeh primerih pričakujejo po 280 tisoč evrov iz državne blagajne.

MOM je namreč z obema projektoma kandidirala na razpisu Regionalni razvojni program in pridobila večino sredstev. Ker pa pri EU projektih velja načelo zalaganja sredstev, poudarjajo v projektni pisarni, mora "občina zagotoviti celotno vrednost projekta v občinskem proračunu, nato pa po opravljenih delih in izvedenih izplačilih izvajalcev na ministrstvo postopoma pošilja zahteve z vso dokumentacijo. Ko jih ministrstvo pregleda in opravi tudi kontrole na terenu, sredstva povrne občini."

Upravna stavba junija letos

Kljub temu prispevku mora občina zagotoviti denar še sama. V projektni pisarni, kjer predvidevajo zaključek obeh investicij v letu 2012, so nam odgovorili, da bo za Lubadar občina dala skupno nekoliko manj kot pol milijona evrov, za Hladilnico pa 300 tisoč evrov. Kako bo z denarjem za opremo teh zgradb, za zdaj ni znano. Predinvesticijska zasnova je namreč starejša, kot je bila prijava na omenjeni razpis vladne službe za regionalni razvoj, v njej pa ni bila všteta cena opreme, čeprav bi morala biti, kar pomeni, da bo denar zanjo morala odšteti občina.

Za zdaj najbolje kaže upravni stavbi Pekarne, čeprav so na zadnji seji mestnega sveta potrdili novelacijo investicijskega programa, po kateri bo prva faza obnove, to je preoblikovanje upravne stavbe v mladinski hotel, dražja za 19 odstotkov. Nina Arsenovič, direktorica MKC, ki bdi nad to izvedbo, pravi, da se je prenova povečala "iz naslova nakupa notranje in IKT-opreme". Skupna vrednost projekta je zdaj 1,9 milijona evrov. "Za časovno izvedbo projekta to ne pomeni nič, saj smo že v času novelacije IP pripravili ponovno javno naročilo. Še vedno predvidevamo dokončanje vseh del v juniju 2011. V upravni stavbi bodo imeli prostore programi, ki so pred prenovo delovali v KC Pekarna in bodo s svojim programom upravičili delovanje v prenovljenih prostorih, upravni del MKC Maribor in mladinski hotel."

Politična volja "skregana z javnim interesom"?

V prenovljeni stavbi pa mesta ne bo našlo 20 bendov, ki so tam pred prenovo vadili, pravi Borut Wenzel iz Odbora za Pekarno. Prav zato je pomembno, da je prenova celovita in da v drugih stavbah tisti, ki prostora sedaj več nimajo, tega najdejo. Ali bo tako, za zdaj ni jasno, kajti v projektni pisarni zgolj pravijo, da je "objekt Gustaf v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, medtem ko je za MC gradbeno dovoljenje že pridobljeno".

Gregor Kosi pričakuje, da se bo MOM ponovno intenzivneje in bolj operativno posvetila procesu prenove. "A ne bi bilo simptomatično, če bi na koncu 2012 imeli v enem letu sprojektiran in zgrajen Maks, ob njem pa še vedno razpadajočo Pekarno, čeprav načrti za njeno obnovo obstajajo že nekaj časa? S tem bi se znova potrdilo, da sta politična volja in javni interes skregana."

PETRA ZEMLJIČ

Na piedestal: Nina Bulatovix - RtvSlo Val202, 30.03.2011

Na piedestal: Nina Bulatovix
30. mar '11 ob 22:30

Gostja zadnje oddaje Na piedestal v mesecu marcu bo skupina Nina Bulatovix s prvencem »Nina Bulatovix«. Člani skupine Nina Bulatovix – skupina deluje od leta 2009 - so: Gregor Kosi (glas), Jure Lavrin (bobni), Marko Širec (bas). »Nina Bulatovix je koncept, ki manjku daje telo.« – pravijo člani skupine. »Nina je hitrost, je krik nezadovoljstva, je nalaganje, gestikuliranje, zavijanje z očmi, prekršek na terenu, je parnost dob, enostavnost, punk, je bas in boben in vokal v enem, nikakor Jim Morrison, je pa odgovor neke kulturne scene, nekega časovnega obdobja, nekega zavzemanja, nekega mišljenja, nekega boja, nekega življenja, je krneki. Za nekaj. Za nekoga. Vsi smo hlapci svojih gospodarjev in gospodarji na drug(ačen) način - hlapcev je mnogo (terosti). Vsi mi smo Nina Bulatovix! Če hočemo ali ne. Priznamo ali ne. Govorimo ali ne. Mislimo ali ne. Štopamo ali ne.«

Prvenec »Nina Bulatovix« je koncertni prvenec – osem avtorskih skladb je bilo posnetih na festivalu Scena v Mariboru aprila 2010.

Tri avtorske skladbe, uvrščene na kompilacijo »Gustaf Hits vol.010«, pa je Nina Bulatovix posnela septembra 2010 v Gustafu Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru.

Obe plošči sta izšli 17. decembra lani in sta na voljo brezplačno na internetu. O glasbi, konceptu, ustvarjanju v pogovoru s člani tria Nina Bulatovix v oddaji »Na piedestal« z Jolando Fele – v sredo, 30. marca 2011, ob 22:30 na Valu 202.

Gverilska vrnnitev Maršala Tita - Večer, 01.04.2011

Od druženja do okoljskih akcij - Večer, 28.03.2011

Od druženja do okoljskih akcij

Veliko različnih prireditev v okviru druge vseslovenske akcije Dan za spremembo

Igor Napast

Sajenje češenj pred Domom pod gorco - dr. Zdenka Čebašek Travnik, Milan Mikl, Franc Kangler in Jelka Kolmanič

Dnevu za spremembe, akciji Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva, s katero spodbujajo prostovoljstvo med ljudmi - predvsem zavedanje, naj se ljudje sami aktivirajo in postanejo dejavni za spremembo v svetu, ne pa nanjo zgolj čakajo - so se v soboto pridružile različne prostovoljske organizacije v 20 slovenskih mestih.

V Mariboru so na aktivnosti vabile tako organizacije, povezane v lokalno mrežo Prostovoljstvo v Mariboru v okviru Mladinskega informacijskega centra Infopeka, kot mariborska mestna občina, ki je k prostovoljstvu na sobotni dopoldan želela pritegniti občinsko politiko in upravo, javna podjetja in zavode. Odzvalo se je nekaj mestnih svetnikov, uslužbencev na občini in upravni enoti, direktorjev in drugih, zaposlenih v javnih podjetij, ter seveda vrh mestne občine na čelu z županom.

Gotovo najbolj pisana je bila množica prostovoljcev v lokalni mreži prostovoljstva pri delu v doživljajskem igrišču v Betnavskem parku, ki ga upravlja društvo Center za pomoč mladim - ograjo so barvali od pet-, šestletnih otrok do najstnikov in odraslih, grabili so in na velik kup spravljali odpadlo listje, čas pa so našli tudi za igro in zabavo. Prostovoljci iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor so med tem poskrbeli, da prav nihče ni ostal lačen: med drugim so pripravili cesarski praženec, za katerega so porabili sto jajc.

Prostovoljci, ki jih je k akciji spodbudila občina, so čistili grafite na transformatorskih postajah v Melju in na Lentu (v podhodu nad tržnico je po drugi strani v sodelovanju z ZPM Maribor in s Studiom 39 potekala grafitarska delavnica, v okviru katere so grafitarji dajali novo podobo podhodu); nekaj jih je odšlo v azil za živali, spet drugi so pod vodstvom predstavnika Srednje gradbene šole, ki je tudi donirala barve, barvali igrala na otroškem igrišču ob Pekrskem potoku (predvideno je bilo tudi barvanje igral v Magdalenskem parku, a so prijavljene od tam "premaknili" na prvo lokacijo), še zlasti obiskana pa je bila prireditev v Domu pod gorco, kjer je župan Franc Kangler skupaj z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik in s podžupanoma Milanom Miklom in Janezom Ujčičem zasadil pet češenj. Med stanovalce Doma pod gorco so prvič prišli tudi prostovoljci iz društva Tačke pomagačke, ki s svojimi psi obiskujejo stanovalce v domovih; v svojo prostovoljsko delo bodo vključili tudi najmlajši mariborski dom za starejše občane.

TATJANA VRBNJAK

Dan za spremembe - RTV Slovenija, marec 2011

Dan za spremembe - prispevek RTV Slovenija

http://tvslo.si/predvajaj/dan-za-spremembe/ava2.100757553/

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

http://www.reportermilan.eu/wp-content/uploads/porusili-titov-kip-v-pekarni-93.mp3

Največja prostovoljska akcija - TotiMaribor.si, 21.03.2011

Največja prostovoljska akcija

Avtor: Sašo Branilovič

To soboto, 26. marca, bo po vsej Sloveniji potekala prostovoljska akcija Dan za spremembe. V sklopu priprav na akcijo se je v Mariboru odvil seminar o prostovoljstvu.

Največ prostovoljstva se odvija v nevladnem sektorju. Po besedah Tjaše Arko, predstavnice Slovenske filantropije – Združenja za promocijo prostovoljstva, vsak prostovoljec to delo opravlja glede na svoje vrednote. “Prostovoljstvo ni le dajanje, ampak tudi zapolnjevanje samega sebe. Pristop, kjer prostovoljci pri svojem delovanju v ospredje postavljajo druge, je lahko zgrešen, saj se le-ti hitro izčrpajo,” je pojasnila Arkova.

Ena od oblik prostovoljskega dela je tudi nudenje učne pomoči (Foto: Sašo Branilovič)

Prostovoljstvo temelji na štirih načelih, in sicer, da se delo opravlja brez pričakovanja materialnih koristi, da gre v osnovi za svobodno odločitev, da gre za delo in da se to delo opravlja za druge oziroma za splošno javno korist. V Sloveniji je najbolj razvito in razširjeno prostovoljno gasilstvo, drugače pa je sama narava prostovoljstva zagotavljanje nadstandardnih storitev. Slednje pomeni, da mora uradna institucija, naprimer bolnišnica, zagotoviti osnovne storitve, medtem ko prostovoljci skrbijo za tisto, kar ta institucija ne poskrbi.

Prostovoljstvo v Mariboru je predstavila Urška Breznik, predstavnica Mladinskega informacijsko – svetovalnega centra (MISC) Infopeka. “Področje delovanja prostovoljcev je zelo široko. V MISC Infopeka med drugim preko prostovoljcev nudimo brezplačno učno pomoč. Tu ne gre le za gole inštrukcije, ampak se vzpostavi prijateljstvo med prostovoljcem in tistim, ki inštrukcije potrebuje. Prav tako izvajamo projekta Pekarna dobiš – daš in Maribajk,” je pojasnila Breznikova.

Dan za spremembe v Mariboru

V okviru akcije Dan za spremembe bodo v Mariboru potekale aktivnosti znotraj mreže Prostovoljstvo v Mariboru, ki deluje pod okriljem MISC Infopeka. Že v sredo, 23. marca, bodo pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v domu na Pobrežju in na Taboru.

V soboto se bo odvilo čiščenje in urejanje doživljajskega igrišča v malem Betnavskem gozdu, medtem ko bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra.

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011 - evropa.gov.si - 21.03.2011

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva že drugo leto koordinira vseslovenski Dan za spremembe, ki ga obeležujemo 26. 3. 2011. Dan za spremembe je namenjen prostovoljskim akcijam za pozitivne spremembe v lokalnih skupnostih.

Organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljskim delom, prostovoljke in prostovoljci želijo javnost nagovoriti, da naredi na ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju in se vključi v prostovoljske aktivnosti. Promocija prostovoljskih vrednot med vsemi generacijami je še posebej pomembna v letošnjem Evropskem letu prostovoljstva 2011. Med drugim sta cilja leta ozaveščanje javnosti o pomenu prostovoljstva v družbi in spodbujanje nagrajevanja in priznavanja prostovoljskih aktivnosti. Spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij namreč pomembno prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega prebivalstva.

Dnevu za spremembe se pridružujejo tudi prostovoljske organizacije povezane v lokalno mrežo »Prostovoljstvo v Mariboru«.

Skupne prostovoljske aktivnosti mreže v namen obeležitve tega dne bodo:

- v sredo, 23. 3. 2011, bodo na pobudo in pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v enotah doma na Pobrežju in Taboru. Nekatere aktivnosti za stanovalce doma bodo izvajali prostovoljci organizacij v mreži, nekatere pa bodo stanovalci in prostovoljci pripravili skupaj. Kontaktna oseba aktivnosti je Mirjana Schaluer, (mirjana.schlauer[@]danica-vogrinec.si, 031 366 308 begin_of_the_skype_highlighting 031 366 308 end_of_the_skype_highlighting);

- v soboto, 26. 3. 2011, bo na pobudo in pod koordinatorstvom Društva Center za pomoč mladim potekalo čiščenje in urejanje Doživljajskega igrišča, ki se nahaja v Malem Betnavskem gozdu. Prostovoljci bodo odstranjevali odpadlo listje, smeti in naredili poslikavo na ograji. Kontaktna oseba je Janez Arh, mb-info[@]cpm-drustvo.si, 040 585 945 begin_of_the_skype_highlighting 040 585 945 end_of_the_skype_highlighting).

Nekatere izmed organizacij bodo pripravile tudi samostojne aktivnosti:

- v četrtek, 24. 3. 2011, bodo prostovoljke in prostovoljci Mladinskega-informacijsko svetovalnega centra INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, ki je ustanovitelj in koordinator mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, v Mladinskem domu Maribor, s katerim že več let sodelujejo, pripravili kuharsko delavnico zdravih prigrizkov. Naučili se bodo pripravljati polnovredne z zelenjavo bogate sendviče, sadno-zelenjavne smoothieje in sadne solate, z namenom vključiti zdrav, uravnotežen in okusen način prehranjevanja v svoj vsakdan in hranjenje ter pripravo hrane dojemati kot užitek in zabavo. Kontaktna oseba aktivnosti je Urška Breznik, infopeka[@]infopeka.org, 041 481 246 begin_of_the_skype_highlighting 041 481 246 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bo Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Maribor predstavilo društvo in prostovoljno delo v hospicu v občini Ruše. Kontaktna oseba aktivnosti je Marija Cehner, marija.cehner[@]gmail.com, 051 415 448 begin_of_the_skype_highlighting 051 415 448 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra. Kontaktna oseba aktivnosti je Sanja Obaha Brodnjak, sanja[@]salve.si, 041 331 238 begin_of_the_skype_highlighting 041 331 238 end_of_the_skype_highlighting.