Ustanavljanje vojaških baz naj zamrznejo

Delo - Pet, 21.03.2003

Mirovniki za demilitarizirana območja – Mnenja o vojni in Natu se bodo kresala pred odprtim mikrofonom na Trgu svobode

-

»Vojna - profit bogatih, smrt revnih,« je pisalo na transparentu, ki ga je včeraj zjutraj, le nekaj ur po napadu na Irak, na stari most izobesila Prva mariborska mirovna koalicija. Transparentu na mostu so le nekaj minut zatem, ko se je kar pod milim nebom, in sicer pri Vodnem stolpu na Lentu, začela tiskovna konferenca, sledil še precej večji transparent, ki so ga protestniki izobesili z obzidja na Židovskem trgu, na njem pa je bila prikazana natovska razdelitev sveta, kakor jo v prihodnosti vidijo mirovniki.
In tako se je začel projekt Maribor za mir, ki je prvi mariborski in regionalni poskus zbrati vse protivojne civilnodružbene institucije, projekte ter posameznike in posameznice. Prvi vrhunec bo projekt doživel že danes popoldne na Trgu svobode, kjer mariborska mirovna koalicija (v njej so predstavniki radia Marš, Mladinskega kulturnega centra, Pekarne - magdalenske mreže, Odseka B, Sektorja AK47, pa tudi državljani) pripravlja nekakšno različico londonskega Hyde parka oziroma odprti mikrofon, v katerega bo lahko govoril vsak, ki bo prišel mimo, pa če se strinja z mirovniki ali ne. Poleg tega bodo mirovniki v šotoru prikazovali dokumentarne filme in tudi parodijo s protivojno tematiko ter zbirali podpise za ustanovitev območij miru. Za dobro voljo bodo poskrbele glasbene skupine, ki so seveda proti vojni in vstopu v razne vojaške pakte.
Zdaj ko se je vojna v Iraku že začela, so mariborski mirovniki po besedah Boruta Osonkarja še toliko bolj odločni sestaviti mirovniško koalicijo, katere bistvo ni le nasprotovanje vojni v Iraku, ampak tudi politiki, ki se loteva vsega planeta z nasiljem in pobijanjem ljudi. Seveda so mariborski mirovniki tudi proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, zato bodo poskušali v koalicijo pridobiti čim več ljudi in institucij ter poskušali vzpostaviti neke vrste demilitarizirana območja oziroma območja miru.
Robert Galun

Rdeče zore četrtič

Dnevnik,6.3.2003

Dan pred dnevom žena, 7. marca, se bo v novogoriškem klubu Mostovna s projekcijo video filmov Ane Gruden, Tanje Vujinovič, Zvonke Simčič, Renate Poljak in Nine Kovacheve pričel dvodnevni 4. mednarodni festival žensk Rdeče zore, katerega glavnina se bo sicer odvijala v Metelkova mestu, in sicer v soboto, 8. marca. Na ta dan bodo v mariborski Pekarni in v MC Podlaga Sežana ponovno zavrteli dela omenjenih umetnic, na Metelkovi pa bodo na ogled v Menzi pri koritu, in sicer ob 21.30. Kot so zapisale organizatorke, Rdeče zore predstavljajo umetnice in aktivistke, ki svoja videnja, prepričanja in mnenja izražajo na samosvoj način, pri tem pa upoštevajo načelo "naredi sama", ki se zoperstavlja potrošnji njihovih glasov v "nenasitnem trebuhu kapitalizma".
V soboto, 8. marca, bodo na Metelkovi v Galeriji Alkatraz ob 20. uri odprli še razstavo Polone Pokljukar, tandema Eclipse, Mojce Ogrizek, Nore de Saint Picman, Marine Gržinič, Aine Šmid, na ogled pa bo tudi serija fotografij Težave s seksom, teorijo in zgodovino.
V Menzi pri koritu bo ob 22.30 potekal koncert in performans Tine Šterk, Vanje Dolinar, Tanje Vujinovič in Zvonke Simčič. Zadnji dogodek v Menzi se bo zgodil ob polnoči, ko bosta Jukebox Lisica in DJ Barbs predvajali uspešnice od Dietrichove do Metallice.
V lezbičnem klubu Monokel bodo ob 22. uri odprli razstavo Lesbopress. Tam bo potekal tudi pogovor o lezbičnih publikacijah v Sloveniji, na ogled pa bodo lezbični bilteni in revije: Lesbozine, Pandora, Revolver in Lesbo ter knjižne izdaje založb ŠKUC-Lambda in ŠKUC-Vizibilija. Ob istem času bo v Klubu Gromka potekal improvizatorski večer.
"Festival načrtujejo, organizirajo in izvajajo ženske, združene sile umetnic in aktivistk pa kažejo možnost za spolno in politično opredeljen kulturni dogodeK ki ne izključuje nikogar", je zapisano na spletni strani Rdečih zor.
Rdeče zore organizirajo ŠKUC LL, KUD mreža, Klub Gromka, Galerija Alkatraz, KUD Anarhiv, MC Podlaga, Mostovna, Pekarna magdalenske mreže, D.Z.A.Č. in Radio Študent.

Alternativna mariborska Pekarna

Delo,Sob, 25.08.2001

Po prepečencu kultura

Včasih so v vojaškem kompleksu pekli prepečenec

Danes je središče mariborske urbane (sub)kulture

-

Ko je jugoslovanska armada leta 1991 zapustila Slovenijo, je za njo ostalo precej zapuščenih objektov. V nekatere se je naselila slovenska vojska, drugi so počasi propadali. Eden takih je bila tudi vojaška pekarna v Mariboru. Leta 1993 so se na občini odločili, da bodo šest objektov, ki so bili namenjeni peki in skladiščenju kruha, namenili mladinski kulturi. S tem so želeli rešiti večino njenih težav, saj v Mariboru ni imela pravih možnosti za razvoj. Poleti 1994 so tako Pekarno zasedli mariborski alternativci in postala je eno redkih središč urbane kulture pri nas.
Kompleks Pekarne so začeli graditi že ob koncu 19. stoletja. V njej so sprva izdelovali prepečenec za avstro-ogrsko vojsko, potem pa pekli kruh za jugoslovansko vojsko. Zaradi starosti so vsi objekti danes v precej slabem stanju. Da ne postanejo nevarni uporabnikom, jih poskuša vzdrževati Zavod Pekarna Magdalenske mreže, ki je tudi upravljalec celotnega alternativnega kulturnega središča.
V skladišču za kruh
»Poleg tega da upravljamo kompleks, prirejamo tudi številne koncerte, pri nas vadi veliko mladih, povečini še neuveljavljenih skupin. V Pekarni ima prostore več športnih društev, med njimi potapljači in alpinisti. Na srečo je v neposredni bližini malo prebivalcev, zato že dlje časa nismo imeli nobenih težav s policijo,« je povedala Jerneja Borovnik, programska sodelavka Pekarne.
Slikar Borut Popenko je veteran, ki v nekdanji vojašnici ustvarja že od zasedbe leta 1994. »Pri zasedbi smo sodelovali vsi, ki smo potrebovali prostor za ustvarjanje. Začetki so bili anarhistični, imeli smo velike težave s financiranjem. Na srečo nam je ob strani stala občina, saj nas niso nikoli poskušali nasilno izseliti, kot se je dogajalo na ljubljanski Metelkovi,« se spominja Popenko. Ustvarja v velikem ateljeju v drugem nadstropju stavbe, imenovane Lubadar, ki je bila včasih skladišče za kruh. Ta je v precej slabem stanju, v njej ni tekoče vode in ogrevanja. »Kljub temu je boljše, kot če prostorov sploh ne bi imeli. V Lubadarju je namreč tudi precej mlajših slikarjev. Če ne bi ustvarjali tu, ne vem, kje bi. Najbrž se sploh ne bi ukvarjali z umetnostjo,« je pomen Pekarne za mlade umetnike predstavil Popenko.
Knjige za vsak žep
Eno izmed društev, ki danes delujejo v Pekarni, je društvo ljubiteljev knjig Ciproš. Ima približno 500 članov, vodi pa ga Marjanca Onič: »Naš namen je, da rešimo knjige, ki bi šle v odpis. Večino jih dobimo od ljudi in organizacij, ki jih ne potrebujejo več.« V stavbo Lubadarja so se ljubitelji starih knjig naselili leta 1996, približno pol leta po ustanovitvi društva. Marjanca Onič pravi: »Dejavnost, s katero se ukvarjamo, je nekomercialna in v bukvarni ni nihče zaposlen. Člani vse postorimo v prostem času, tako da je knjige moč kupiti popoldne.« Cena knjig, zdaj jih je naprodaj okoli 70.000, je odvisna od njihove ohranjenosti, vendar le redko preseže tisoč tolarjev. Za reševanje kulturne dediščine, torej odpisanih knjig, je društvo prejelo tudi plaketo mesta Maribor.
Nizka najemnina je bila razlog, da se je v Pekarni naselila še ustanova Iboga, ki jo vodi Marko Reza Resinovič, nedvomno eden najzanimivejših tukajšnjih ljudi: »Ustanova Iboga se ukvarja z iskanjem alternativnih načinov za premagovanje različnih vrst odvisnosti. Snov, ki daje zelo dobre rezultate, je ibogain, ki ga pridobivajo iz korenin afriške rastline Tabernathe iboga. Seveda tudi ta ne ozdravi vseh vrst odvisnosti pri vseh ljudeh, saj smo si preveč različni. Vendar je za zdaj gotovo najobetavnejši.« Resinovič se že več let trudi, da bi ga pri nas začeli klinično preizkušati. Predklinične teste so v tujini že opravili, kliničnih pa zaradi pomanjkanja denarja ne. »Ibogain je naravna molekula, ki je ni mogoče patentirati, zato farmacevtske industrije ne zanima. Poleg tega že en odmerek zadošča za ozdravljenje od različnih odvisnosti, tudi od alkohola, medtem ko ima farmacevtska industrija zelo rada zdravila, ki jih je treba jemati čim dlje, najboljše kar do konca življenja.« Ibogain pri nas ni prepovedan, saj so lani ugotovili, da za to ni razloga.
Mladi rockerji
»Smo eden redkih klubov v Mariboru, ki poslušamo pristno rock glasbo. Rock kultura ni več tako priljubljena, zato se ukvarjamo z njeno promocijo,« pravi Ramiz Derlić, predsednik kulturnega društva Mladinski center Indijanez, ki upravlja klub MC Pekarna. Njihovi prostori so v edini stavbi kompleksa, kjer se je resnično pekel kruh, na kar še danes spominja velikanska peč, ki je delovala od leta 1892 do 1991. Društvo ima približno tisoč članov, povprečno starih od 18 do 20 let, njihova temeljna dejavnost pa je prirejanje nekomercialnih koncertov. »Nov zagon je Indijanez dobil pred tremi leti, ko je vodstvo opozorilo na negativen odnos do drog in nasilja. V klubu imamo na teden od 1500 do 3000 obiskovalcev, odvisno od prireditev, pri nas vadi tudi nekaj glasbenih skupin, ki igrajo različne zvrsti glasbe,« je povedal Derlić.
Konec poletnega mrtvila
S koncem poletnih počitnic se bo v Pekarni končal čas, ko se najmanj dogaja. Novo sezono so začeli včeraj, nadaljevali pa jo bodo danes, ko bodo v razsutem zbirališču ljubiteljev alternativne kulture pričeli punk hard core festival No Border Jam. Na njem se bo predstavilo 19 skupin iz Avstrije, Belgije, Češke, Italije, Madžarske, Poljske in Slovenije, ki izvajajo tovrstno glasbo. Prvega septembra se bodo tam zbrali motoristi.
Gorazd Utenkar

Kaj s kasarnami - Večer, 28.08.1991