petek, julij 12, 2013

Odločajo skriti pred javnostjo, Večer, 10. julij


Odločajo skriti pred javnostjo
Pekarnarji naj bi na minulem ponedeljkovem plenumu, ta je potekal tajno, dorekli končno obliko in vsebino pogojev v povezavi z obnovo Pekarne - a se je očitno spet zaustavilo tik pred zaključkom

 
Uporabniki Pekarne se ne morejo zediniti niti o pogojih obnove.
Sašo Bizjak
Uporabniki Pekarne se ne morejo zediniti niti o pogojih obnove.
Po tem ko so se uporabniki Pekarne na ponedeljkovem plenumu odločali, kakšna bo končna oblika pogojev o obnovi tega mariborskega kompleksa, v katerem so ustvarjalci alternativne kulture, se pojavljata predvsem dve vprašanji. Zakaj je bil plenum zaprt za javnost in ali so pogoji, ki so jih pekarnarji na srečanju z županom - to je bilo prejšnji teden - ustno predstavili kot zadnjo verzijo, spremenili. Takrat je bilo namreč rečeno, da jih bodo le še zapisali in do konca oblikovali ter takoj po plenumu poslali županu. Po besedah Ramiza Derlića iz KUD MC IndiJanez so nekateri uporabniki Hladilnice hoteli na plenumu spremeniti nekaj ključnih pogojev, zaradi česar na srečanju niso mogli vsega do konca doreči.

Ne vedo, kaj je javni interes

Dvom, ali se pekarnarji zavedajo, da ustvarjajo na javnem prostoru in da je smotrno, da je plenum odprt za javnost, je izrazil Borut Osonkar v besedilu na družabnem omrežju, pritrdili so mu mnogi sogovorniki, posebej tudi eden od projektantov pekarniškega projekta Robert Veselko. Že v vabilu na plenum so namreč njegovi organizatorji, med njimi tudi Derlić, zapisali, da bo zaprt za javnost zaradi lažjega poteka. Osonkar je zapisal, da se plenumaši "ne zavedajo, da je njihovo delovanje v javnem interesu, pa če imajo od države podeljen status ali ne. Ker je delovanje Pekarne (pa če jo prenovijo ali ne) v javnem interesu." Razlog, da bi plenum, na katerem se odločajo za ali proti obnovi, moral biti javen tudi zaradi tega, ker se bo, če se bo, Pekarna obnavljala z davkoplačevalskim denarjem, je še zapisal. Med drugim je omenil tudi, da je "zelo slaba popotnica za prihodnost Pekarne, če se plenumaši bojijo javnosti". Vse več pa je tudi očitkov, da Pekarna postaja zaprt prostor, v katerega sedanji uporabniki ne spustijo nikogar več zraven - ne samo na plenume, ampak tudi v njihovo skupnost.

"Kje so zdaj anarhisti, ki vztrajajo na neposredni demokraciji in participatornem odločanju?" se je v zapisu čudil Osonkar in zaključil s trditvijo: "Ko se pričnejo tajni in konspirativni sestanki, je demokracije konec." Da je bil plenum zaprt za javnost, se čudi tudi Gregor Kosi, ki se plenuma ni nameraval udeležiti, se pa z zaprtostjo plenuma ne strinja, češ da je treba upoštevati javni interes, v okviru katerega bi morala javnost vedeti, kakšni so interesi za obnovo in kakšni proti njej.

Bodo ohranili pogoje?

Kako je potekal plenum, je torej zavito v skrivnost. Derlić nam je sicer včeraj na kratko povzel nekaj sklepov. Pravi, da so oblikovali pogoje, ki pa jih še niso poslali županu. To naj bi storili danes, saj so kljub prvotnim načrtom dali nekaterim uporabnikom Hladilnice, zgradbe znotraj kompleksa, na voljo en dan za pogovore s projektantoma nove Pekarne Andrejem Žižkom in Veselkom ter predstavnikom občine Gregorjem Kosijem. Imeli naj bi namreč predloge za večje spremembe. Žižka do zaključka redakcije nismo dobili na telefon, tako Veselko kot Kosi pa pravita, da ju ne v ponedeljek ne v torek nihče iz plenuma ni povabil na razgovor v zvezi s predstavitvijo pogojev ali iskanjem dodatnih rešitev. Derlić razlaga, da če se ne bodo do danes uporabniki Hladilnice izrekli do konca, bodo, kot je bilo dogovorjeno na plenumu, potrdili že izdelani delovni predlog pogojev in tega poslali županu. Pripravljajo tudi seznam uporabnikov celotne Pekarne, ki bi med prenovo potrebovali nadomestne prostore.

Kdo nasprotuje obnovi?

Sicer prenovi po Derlićevih besedah najbolj nasprotuje mlajša generacija, ki naj ne bi verjela ne politikom ne predstavnikom občine, ne glede za katero zasedbo gre. "Ne verjame pa niti nam, ki se trudimo doseči konstruktiven dogovor z občino. A dali bomo vse od sebe, da dosežemo dogovor o obnovi, upravljanju in delovanju Pekarne," pristavlja Derlić. Veselko se ob dolgotrajnem procesu in postavljanju sprašuje, ali pekarnarji razumejo kompleksnost celega procesa prenove in načrtovanja, saj "se načrtov ne da spreminjati čez noč, sploh pa ne tako, da bi bili zgolj nekomu pisani na kožo". Meni, da gre za javne prostore, ki morajo biti takšni, da lahko čez čas služijo tudi komu drugemu. Tisti, ki so proti prenovi, in tisti, ki postavljajo nerelane pogoje, na primer da bi kako zgradbo celo obnovili v 14 dneh, po njegovem ne vedo, kaj sploh je javno dobro. Sam čaka na razplet, ob tem pa upa, "da je občina tako pametna, da usode takega projekta ne more prepuščati kar nekim posameznikom". Opozarja pa, da je treba ne glede na vse urediti razmerja uporabnikov, ki naj bi imeli prednost pri zasedbi prostorov po obnovi: "Ni dovolj, da je nekdo bil v Pekarni, ampak morajo tisti, ki tam ustvarjajo, ponuditi program." Taki naj bi po njegovem namreč imeli prednost, saj so že ustvarili identiteto Pekarne, z njo pa bi tudi nadaljevali.
URŠULA GODEC

Ni komentarjev: