četrtek, maj 28, 2009

Evropski evri niso pomirili pekarnarjev - Dnevnik, 27.05.2009

Evropski evri niso pomirili pekarnarjev

Če jih vodstvo mariborske občine ne bo upoštevalo kot enakopravne partnerje, bodo uporabniki z zasedbo preprečili napovedano prenovo Pekarne

Maribor - Evropski strukturni sklad bo za prenovo upravne stavbe Pekarne soprispeval 800.000 evrov, prvo lopato pa naj bi v mariborskem centru alternativne kulturne produkcije zasadili že avgusta. A te vzpodbudne novice pri večini nevladnih in neodvisnih uporabnikov Pekarne ne sprožajo navdušenja. Počutijo se namreč izigrane in odrinjene od (občinskih) centrov odločanja.


Dialog ali okupacija

Zato napovedujejo, da bodo zasedli bivši vojašniški kompleks in preprečili prenovo upravne stavbe, če jih občinarji ne bodo upoštevali kot enakopravne partnerje in ne bodo prisluhnili njihovim pripombam ter zahtevam.

V Maribor je včeraj prišel minister za šolstvo Igor Lukšič podpisat pogodbo o sofinanciranju omenjene naložbe, sopodpisnik pogodbe pa je bil Aleš Novak, direktor občinskega zavoda Mladinski kulturni center (MKC), ki v tem projektu nastopa kot investitor. Predstavniki neodvisnih ustanov, ki naj bi jim bila namenjena ta naložba, v uradnem protokolu niso sodelovali. Vabljeni so bili zgolj kot "splošna javnost". Kljub temu so se udeležili dogodka; Lukšiču so izročili dopis, v katerem ga prosijo za pomoč.

"Vsak denar za alternativno kulturo je dobrodošel, zato smo podpisa pogodbe - četudi smo zanj izvedeli šele dan prej - veseli. Hkrati pa smo zelo zaskrbljeni zaradi načina, kako se pristopa k prenovi," je vsebino dopisa komentiral Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno. "Dosedanja dejanja občinskega urada za mladino namreč dokazujejo, da odgovorni ne razumejo, kaj je enakopraven partner, civilni dialog, samoomejevanje vladnega sektorja, transparentnost, javno dobro..."

Ugodnosti za vse, razen za pekarnarje

Ministru so razkrili še podatek, da je v predpogodbi, s katero je MKC pridobil 800.000 evrov, tudi razdelek, s katerim so številne organizacije pridobile možnost ceneje uporabljati storitve bodočega mladinskega hotela. "O teh pogodbah nismo vedeli nič, dasiravno so bile podpisane že sredi februarja, obenem pa so jih ponudili v podpis izključno organizacijam, ki v Pekarni ne delujejo," je ogorčen Kosi. S tem ravnanjem so občinarji po mnenju Odbora izničili vsakršno možnost, da bi bil MKC primeren za upravljanje obnovljenega kompleksa.

Dodatno skrb pri uporabnikih povzroča dejstvo, da sploh še ni jasno, kam in kako jih bodo preselili v času prenove, ki naj bi se zagnala že avgusta. "Če ne bomo imeli vseh garancij za ohranjanje produkcije in možnosti nadaljnjega razvoja vsebin, ne bomo zapustili Pekarne. Trenutno teh garancij še ni," poudarja Kosi.

Vrednost projekta prenove Pekarne je ocenjena na 7,3 milijona evrov. Denar je za zdaj zagotovljen samo za novo upravno stavbo in vanjo vključen youth hostel. Kljub temu župan Franc Kangler obljublja, da bo Pekarna v celoti prenovljena do leta 2012. V njej naj bi uredili osrednji avditorij z 250 sedeži oziroma 800 stojišči, galerijske, klubske, seminarske in gostinske prostore, petnajst ateljejev, vselil pa naj bi se tudi studio Radia Marš.

Pekarno pod budno oko starejših - Večer, 27.5.2009

Pekarno pod budno oko starejših

Ob podpisu pogodbe o sofinanciranju prenove kulturnega kompleksa so pekarnarji ministru Igorju Lukšiču predali pismo proti vladno-vladnemu partnerstvu

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in direktor Mladinskega kulturnega centra Maribor Aleš Novak sta včeraj dopoldan v prostorih mariborske občine podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo. Za projekt mladinskega hotela, ki predstavlja prvo fazo dobrih sedem milijonov evrov vredne prenove kulturnega kompleksa Pekarna, je tako zagotovljenih 800 tisoč evrov.



"Storili bomo vse, da bo Pekarna do leta 2012 obnovljena v takšni meri, kot jo mesto potrebuje za izvedbo evropske prestolnice kulture, ne glede na finančno krizo in prilive občin," je dejal župan Mestne občine Maribor (MOM) Franc Kangler. "Državi ni težko podpirati dejavnosti, ki ima pred sabo vizijo in podporo lokalnih akterjev. Država se tej podpori ne more izogniti," je med drugim povedal Lukšič. Medtem ko je govoril, da se "mlada generacija mora socializirati kot misli, da je prav", pri postavljanju na noge pa potrebuje svoje prostore, je omenil, da naj "mlada generacija živi po svoje, ampak pod budnim očesom starejših". Predstavniki Pekarne, veseli, da mladinska kultura prejema denar, a razočarani, ker so bili k dogodku vabljeni tik pred zdajci, šele v ponedeljek popoldan, so se ob ministrovih besedah zdrznili še drugič. Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno je poudaril, da izjava potrjuje prav to, proti čemur se kot nevladniki borijo: "Namesto dejansko, se nevladni sektor v proces vključuje nominalno. Odgovorni ne razumejo konceptov enakopraven partner, civilni dialog, samoomejevanje vladnega sektorja, transparentnost, javno dobro ..."



Proti vladno-vladnemu partnerstvu so pekarnarji ministru Lukšiču in direktorju Urada RS za mladino Petru Debeljaku, obkroženima s (pre)številnim spremstvom, predali pismo, v katerem odgovornim občinarjem, posebej Uradu za kulturo in mladino MOM očitajo nekompetentnost, aroganco, ignoranco: "Sredstva, namenjena neodvisni kulturi, se prelivajo iz enega javnega žepa v drugega, z očitno namero slabitve nevladnikov. EU direktiv za razvoj nevladnega sektorja nima smisla navajati, saj bi delovale kot farsa." Očitki so padli tudi na prijavno dokumentacijo razpisa Urada RS za mladino za upravno stavbo, s katero je MKC pridobil 800 tisoč evrov. "O predpogodbah, ki bodo podpisnikom omogočale cenejšo uporabo storitev mladinskega hotela, nismo vedeli nič, četudi so bile podpisane sredi februarja. Med podpisniki so le zunanje organizacije - društvo Osmica, PIP, Mestni mladinski svet Maribor, II. gimnazija, ki v Pekarni ne delujejo in trenutno nimajo rezidenčnih programov," navajajo aktivisti.

NINA AMBROŽ

Magični kalejdoskop - Bonbon torek 12. maj 2009



Kolaždogodkov - Spekter, maj 2009

Infopeka - Štipendije - Spekter, maj 2009


sreda, maj 13, 2009

Tudi formalna potrditev EPK 2012 - Delo, 13.05.2009

Tudi formalna potrditev EPK 2012
Se Tomaž Pandur vrača v Maribor?

Mariborski župan napovedal ustanovitev »evropskega gledališča« s sedežem v nekdanji kaznilnici
Zdaj tudi formalno ni več nobenega zadržka, da Maribor leta 2012 ne bi nosil naziva Evropske prestolnice kulture, saj je svet ministrov za kulture evropske skupnosti včeraj potrdil sklep o imenovanju Maribora in portugalskega Guimarãesa. Mariborski župan Franc Kangler je ob tem izrazil zadovoljstvo, zdaj pa se po njegovih besedah začne konkretno delo, najprej s sestavljanjem ustrezne organizacijske oblike za izpeljavo projekta, saj se začasnemu sekretariatu za pripravo EPK s formalno potrditvijo v Bruslju mandat izteče.

Na čelu začasnega sekretariata je bil direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina, mariborski župan pa pričakuje, da bo projekt vodil tudi v novi organizacijski obliki, torej neke vrste podjetju, ki ga bodo Maribor in partnerska mesta ustanovili skupaj z ministrstvom za kulturo. Dosedanje sodelovanje z ministrico za kulturo Majdo Širco je Kangler ocenil kot dobro, do začetka junija pa morajo definirati skupno organizacijsko obliko za izvedbo EPK, ki bo jasno določala pristojnosti, obveznosti ter seveda tudi finančne vložke mesta in države.

Pred kratkim je državni sekretar ministrstva za kulturo Stojan Pelko napovedal, da bo ministrstvo podprlo gradnjo nove mariborske moderne galerije, medtem ko bo druge velikopotezne infrastrukturne načrte mesta z razpoložljivimi sredstvi težko izpeljati. Kangler je prepričan, da to ne bi smel biti prevelik problem, saj so na zadnjem sestanku predstavnikov mest, ki bodo v prihodnjih letih izpeljala projekt Evropske prestolnice kulture, jasno povedali, da recesija njihovih načrtov ne sme okrniti.

Sicer pa je bil letos v Mariboru že odprt kulturni center Karantena, še letos bo obnovljen Naskov dvorec, prihodnje leto se obeta otvoritev nekdanjega minoritskega kompleksa z lutkovnim gledališčem, pripravljen je program obnove centra Pekarna, pa tudi projekt nove koncertne dvorane po Kanglerjevem mnenju ne bo ostal le na papirju. Ob tem je mariborski župan postregel še z novim projektom; pred časom si je v Madridu ogledal predstavo Hamlet v režiji Tomaža Pandurja in v produkciji Teatra Español, zato se je odločil, da bo do leta 2012 v Mariboru zaživelo tako imenovano »evropsko gledališče«; kdo vse bo pri projektu sodeloval, ni želel razkriti, a menda je med osrednjimi partnerji prav Tomaž Pandur, lokacija za predstave pa je po neuradnih podatkih nekdanja mariborska kaznilnica na Titovi cesti.

Vladimir Rukavina je bil včeraj glede vodenja projekta EPK še nekoliko zadržan. Pripravljen je sicer prevzeti odgovornost, pravi, vendar je to odvisno od organizacijske strukture, saj v primeru ustanovitve javnega zavoda direktorskega mesta ne more prevzeti, ker ne more opravljati dveh istovrstnih funkcij.


Peter Rak

torek, maj 12, 2009

Šola politične pismenosti - Vest.si, 08.05.2009

Vabilo - Miha

8. maj 2009 ob 13:23 | Vest |

Zofijini ljubimci – torej ljubitelji modrosti smo nastali v želji po širjenju humanistične misli. Naš glavni cilj je bil animiranje družboslovne in filozofske srenje v Mariboru. V letu 2001 je iz civilno-družbene iniciative nastalo društvo – tako se vam danes predstavljamo kot Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike.
Naše delovanje je usmerjeno k trem ciljem: prvič – želimo prispevati k razvoju humanistike, zlasti h kritični in argumentativni analizi dogodkov, drugič – trudimo se opozarjati na ideologeme, ki ob odsotnosti refleksije prevladujejo v ideoloških sferah ter tretjič – zainteresirani javnosti želimo dati možnost aktivnega pisanja in družbene refleksije.
Dejavnosti Zofijinih ljubimcev vključujejo tri stalnice: cikluse javnih predavanj in okroglih miz z eminentnimi predavatelji iz področja humanistike, izvedbo rednih tedenskih oddaj na radiu in kritične prispevke v medijih, občasno pa tudi enkratne druge dejavnosti družbenega aganžmaja.

Trenutno je naša osrednja dejavnost izvajanje Šole politične pismenosti, ki vsako sredo ob 19h poteka v mariborski Pekarni.
Po Aristotelu je človek politično bitje in za normalno delovanje potrebuje skupnost. Žal pa danes apatija do političnega postaja pravi trend in ker živimo oziroma naj bi živeli v demokraciji, kjer vlada ljudstvo to za nas predstavlja velik problem. Vsak izmed nas namreč ima pravico in morda celo dolžnost, da skozi politiko soustvarja skupnost, v kateri živi.
Zaradi tega smo se v društvu Zofijinih ljubimcev odločili vzpostaviti alternativno obliko šole, kjer poskušamo s pomočjo strokovnjakov in aktivistov vsaj malo zajeziti opisani trend. Udeležencem ponujamo predavanja, delavnice, filmske - filmozofske večere, konkretne akcije, itn. Cilj »Šole politične pismenosti« pa še naprej ostaja širjenje kritičnega mišljenja in aktivno državljanstvo.

Letos želimo zlasti spodbuditi premislek o samoumevnih (ideoloških) vzorcih mišljenja. Zato smo oba semestra posvetili »razstiranju ideologij«.
Tako vas vljudno vabimo:
13. 5. bo Aleš Kustec predaval na temo: Resnica in miti o izraelsko palestinskem konfliktu
20. 5. bo Rok Kralj vodil predavanje in pogovor z naslovom: Svetovna delitev dobrin kot novi ekonomski princip«
27.5. pa bo dr. Boris Vezjak govoril o novinarski avtonomiji in oblasti

Napovednik vseh prihajajočih dogodkov, humanistične prispevke in posnetke iz naših aktivnosti pa najdete na www.zofijini.net

Miha Andrić

sreda, maj 06, 2009

Slepota - Večer, 06.05.2009

Slepota

Obnova Pekarne je "le" ena izmed 25 investicij v EPK, a po proračunu nič kaj nepomembna, saj s 7,3 milijona evrov kar dostojno konkurira Lutkovnemu gledališču in Minoritom, težkim 10 milijonov evrov. Po javni predstavitvi idejne zasnove, ki se je zgodila s številčno zasedbo vpletenih, a brez Odbora za Pekarno, pa čeprav jim je MOM v javnosti večkrat priznala status "partnerja v postopku", so stare rane iz vojne za svetlejšo prihodnost sodobnega centra kulture spet zakrvavele. Drži, da je zgodovina alternativne kulture zgodovina družbenih bojev za prisvajanje in oblikovanje simbolnih in socialno kulturnih pomenov javnih prostorov mesta.



Drži tudi, da so bili alternativna kultura, socialna in socializacijska gibanja s specifičnimi življenjskimi stili in estetskimi praksami vedno motnja za avtoritarno politično oblast. Njihov največji greh je prav avtonomija in "naraven" odpor zoper uniformiranje družbe. A vse bolj se zdi, da se pekarnarji, zaradi vztrajanja pri svojem do absurda, najraje ciklično vračajo po istih poteh v zgodovino. Tako te dni znova dokazujejo, da je svet nepopoln, razkrivajo "prikrita in zatajena ozadja zglednega odnosa" lokalnih oblasti in "uporabnikov, zainteresirane in strokovne javnosti v enem", kot se opisujejo sami, ter ure dolgo pred mediji luščijo ideološke kraste iz večne vojne med nevladniki in državnimi birokrati. Za začetek konca bi lahko jasno odgovorili vsaj, če si obnove sploh želijo.



Zaradi večnega zdraharstva pa se zdi, da so se iz zgodbe že izločili glavni "investicijski guruji" EPK, vodstvo projekta pa prepustili ekipi, ki najverjetneje ni postavila še niti enostavne nadstrešnice. Zato verjetno ni naključje, da ob prvem neprijetnem vprašanju prekine tiskovno konferenco in tako ponudi več kot preveč razlogov za razvijanje teorije zarot. Če k temu prištejemo še dejstvo, da mesto vodijo ljudje, po strankarski pripadnosti in srcu zvesti kleni slovenski kulturi in gradbenim lobijem, zaradi česar se jim zdi najbolj naravno javno discipliniranje neposlušnih z opominjanjem, da bi se obnove Pekarne lahko lotili tudi brez podpore in iskanja konsenza z nevladniki, postane slaba volja slednjih smiselna. Lahko bi se res, a bi s tem sledili logiki argumenta moči in ne moči argumenta, prav to pa je tudi eden izmed osrednjih razlogov za upor civilne družbe leta 1991 in vzrok, da je Pekarna sploh nastala! In - slepec še naprej vodi slepca, pri tem pa ne opazita, da čofotata po preteklosti, slepa za sedanjost in predvsem za prihodnost.



URŠKA KEREŽI

Navdušenje in grožnja z zasedbo - Delo, 24.04.2009

Navdušenje in grožnja z zasedbo
Načrti za revitalizacijo mariborskega centra za neodvisno kulturno produkcijo naleteli na oster odpor uporabnikov kompleksa

O kulturnem centru Pekarna, nekakšni mariborski različici Metelkove, se že vse od zasedbe nekdanjega kompleksa JLA veliko govori. Načrti so vključevali tako revitalizacijo kot selitev, z zemljišči so trgovali javno in pod mizo, zdaj pa je le predstavljen program popolne prenove, s katerim bi Maribor dobil zares reprezentativen kompleks alternativne oziroma neodvisne kulturne produkcije. Predstavniki mesta so včeraj ponosno predstavili arhitekturne rešitve, medtem pa člani odbora za Pekarno načrtom ostro nasprotujejo in napovedujejo novo zasedbo Pekarne.

Načrt obnove, vreden kar 7,3 milijona evrov, je nedvomno velikopotezen. Vsi objekti bodo ne samo obnovljeni, temveč tudi rekonstruirani oziroma nadgrajeni, tako da bodo odgovarjali najvišjim standardom, stavba Gustaf, ki je zdaj osrednji objekt za kulturne prireditve, pa bo povsem nova. V popolnoma spremenjenem kompleksu bodo tako med drugim upravna stavba, osrednji avditorij z 250 sedeži oziroma 800 stojišči in najsodobnejšo odrsko tehniko, galerijski prostori, petnajst ateljejev, klubski, seminarski in gostinski prostori, mladinski hotel, tukaj pa naj bi poslej deloval tudi Radio Marš, ki bi se ga v študentskih domovih radi znebili.

Obnova naj bi potekala postopoma, končana pa bo menda do leta 2012, ko bo Maribor nosil naziv Evropska prestolnica kulture. Najprej – z deli naj bi začeli že čez štiri mesece – bo na vrsti obnova upravne stavbe, saj je za zdaj denar zagotovljen zgolj za ta projekt. Oziroma vsaj polovica, saj je Mladinski kulturni center (MKC) uspel pridobiti 800.000 evrov evropskih sredstev, denar za končanje prenove pa naj bi prav tako poskušali pridobiti iz evropskih strukturnih skladov.

Nad razvojem dogodkov pa niso niti najmanj navdušeni v odboru za Pekarno, ki so sedanji uporabniki kompleksa in realizatorji njegovega programa. Kot pravi Gregor Kosi, je komunikacija med njimi in občino zelo majhna, k razpravam jih vabijo zgolj kot zainteresirano javnost, in ne kot enakovrednega partnerja, vse pa kaže, da poskušajo favorizirati MKC kot nosilca projekta, kar kaže tudi poskus prenosa stavbne pravice, ki pa so jo uspeli v odboru blokirati. »Vodstvo mesta se skriva za nasmejanimi, samozadovoljnimi in zmagoslavnimi nastopi, ki pa imajo z resničnim stanjem in realnimi potrebami neodvisne kulture prav malo opraviti,« pravijo v odboru. Težnjam po komercializaciji se bodo uprli z vsemi sredstvi, saj lahko tako zastavljen načrt obnove v temeljih spremeni način percepcije prostora in predvsem dogajanja v Pekarni, zato se v primeru začetka obnovitvenih del iz kompleksa nikakor ne nameravajo izseliti, temveč bodo Pekarno tako kot leta 1994 ponovno zasedli.

Peter Rak

Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne - dostop.si, 26.04.2009

Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne

V petek, 24.4.2009 je odbor za Pekarno sklical tiskovno konferenco v Gustafu saj so naleteli na težavo – med občino Maribor in odborom za ohranitev Pekarne ni nikakršne komunikacije. Pekarna zahteva komunikacijo in dokumentacijo o celotni projektni prenovi Pekarne.

Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne

V načrtu evropske kulturne prestolnice kulture v Mariboru je med drugim projekt – prenova Pekarne, ki naj bi bila uresničena do 2012. Mestna občina Maribor in Odbor za Pekarno, ki naj bi skupaj »rešili« Pekarno z obnovo že precej načete infrastrukture in tako pripomogli k razvoju kulturnega življenja v našem industrijskem mestu sta na bojni nogi. No to ni nič presenetljivega, saj se že dalj časa sliši o nesložnem sodelovanju.

Tiskovna konferenca, ki je potekala v petek, 24.4.2009, ob 13.30 v Gustafu , je bila sklicana iz strani Odbora za Pekarno. »Resnica o tem kako se pripravlja prenova Pekarne« je bila tema o kateri so člani odbora za ohranitev Pekarne spregovorili in tako javno opozorili na problem komunikacije.

Prvi del konference se je dotikal odnosa in sodelovanja med mestom (MOM) in Pekarno (Odborom za ohranitev Pekarne) v drugem delu pa o investiciji in o idejnem projektu. Po besedah Ramiza (član odbora in vodja MC-ja) se je sodelovanje med »družbama« začelo kar idilično – z obljubo župana Kanglerja, da bo prenova potekala v korist Pekarne in v pozitivnem duhu sodelovanja se je sestavila projektna skupina. Projektna skupina je zaradi nesodelovanja (brez posluha za druga mnenja iz strani občine) razpadla. Med drugim Ramiz izpostavlja problem »vse skozi spreminjajočega položaja« odgovorne osebe za projekt Pekarna in priznava, da so zmedeni in ne vedo s kom sploh sodelujejo. Od 1.4.2009 pa je komunikacija tudi uradno prekinjena, Pekarna je iz strani občine morebiti le še obveščena o sledečih se dogodkih, o samih predstavitvi predelave in o nastajanju projektnega načrta pa ne vedo veliko.



No med Občino in Pekarno je na žalost kar precej nejasnosti in nepovezanosti. Škoda, saj Pekarna ni le infrastruktura oziroma hiša, ki jo je potrebno prenoviti ampak živa struktura, ki deluje in diha. Tam vsakodnevno zahajajo številni Mariborčani k raznovrstnim aktivnostim. V primeru prenove, ki se bo pričela z »upravno zgradbo« (v kateri naj bi bil tudi mladinski hostel) z že pridobljenimi 800.000 € - se sprašujem kako bo uspešno potekal projekt, ki je že v samem začetku »težaven«.

V času prenove je vsekakor potrebno predvideti primerne nadomestne prostore, ki bodo omogočili nemoteno dejavnost, kateri po besedah Odbora za Pekarno, še vedno niso zagotovljeni. Odbor opozarja na primerno fazno prenovo infrastruktur, ki se nahajajo v Pekarni in vztrajajo pri tem, da bi imeli tudi sami projektno dokumentacijo in tako bili seznanjeni z načrti prenove.

Upam, da bi bila z ureditvijo primernega partnerstva ali izgradnjo skupnega vodstva negotova situacija umirila. Pekarna je ena in edina, ne moremo je kar nekam »prestaviti«, živi in deluje na tem mestu. Za prihodnje uspešno delovanje bi bilo primerno jo vzpodbudit tudi z pozitivnim odnosom »vodij prenove«, ki bi lahko konstruktivno pristopili k uspešnemu skupnemu sodelovanju – konec koncev uspešno izpeljan projekt »Pekarna« bo pozitivno vplival na ves Maribor.

Urška BABUDER