Mariborska II. gimnazija v znamenju festivala Drugajanje
MARIBOR - Mariborska II. gimnazija in ljubljanski zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Bunker sta že četrtič pripravila tridnevni gledališki festival Drugajanje, ki se bo začel v torek v Mariboru. Kot je v sporočilu za javnost zapisala vodja projekta Alma Selimovič, bo letošnji festival spet presegel vse prejšnje, na njem bodo štiri predstave, od tega tri, za katere je umetniška direktorica Nevenka Koprivšek presodila, da so presežki slovenskih odrov.
V sporedu četrtega festivala Drugajanje bodo tako Confi-dance plesnega dueta Goran Bogdanovski in Dejan Srhoj, Wrestling Dostoievsky skupine Betontanc ter koreografski "omnibus" Igorja Sviderskega 4 PLUS 1 in gostujoča predstava z Madžarske What Sort of Tenderness, s katero Marta Ladjanszki in Reka Szabo že drugič gostujeta v Sloveniji. Festival je letos tudi žanrsko obogaten, saj bo prikazan plesni film Dom svobode Saše Podgorška, poleg tega pa bosta kot vsako leto na sporedu tudi dve delavnici - delavnica gledališke produkcije pod vodstvom Ire Cecič ter delavnica sodobnega plesa, ki jo bo vodila Marta Ladjanszki.
Po besedah ravnatelja II. gimnazije v Mariboru Ivana Lorenčiča gledališki prostor gimnazije postaja uveljavljeno prizorišče predstav, ki jih Mariborčani sicer pogrešajo. Te predstave mladim odpirajo svet gledališča, iskanja in abstrakcije, delavnice pa jim omogočajo, da z vrhunskimi ustvarjalci podoživljajo svet giba. Z Drugajanjem gimnazija uresničuje širšo vlogo šole, saj mladim omogoča razvoj ustvarjalnosti v najširšem smislu.Umetniška direktorica Nevenka Koprivšek je pred festivalom dejala, da sodelovanje med zavodom Bunker in II. gimnazijo postaja stalnica jesenskega sodobnega scenskega dogajanja v Mariboru. V prerezu sodobnih tokov se program po njenih besedah iz leta v leto širi, je bolj bogat in raznolik."Vsak festival je nekakšno potovanje po neznanih pokrajinah, vodi nas želja po prevetritvi, spoznavanju drugačnega in novih idejah. Drugajanje je prostor srečevanj in praznovanja, v užitek tako ustvarjalcem kot obiskovalcem," je še dodala Koprivškova.
Tekst: STA
petek, november 28, 2008
sreda, november 26, 2008
MARIBORSKI ŽUPAN NA POLOVICI MANDATA; delo, 26.11.2008
Mariborski župan na polovici mandata
Kangler je zadovoljen, opozicija kritična
Franc Kangler zatrjuje, da je oziroma bo izpolnil vse predvolilne obljube V SD in LPR očitki o kadrovski koaliciji, netransparentnih poslih in populizmu
Maribor – »Vse predvolilne obljube so bodisi že izpolnjene bodisi njihova realizacija poteka,« je včeraj polovico svojega mandata ocenil mariborski župan Franc Kangler. Kot največje uspehe občinske uprave v prvih dveh letih je navedel uspešno črpanje evropskih sredstev, ureditev problematike komunalnih odpadkov, vrsto projektov na področju kulturne infrastrukture in predvsem pridobitev dveh uglednih prireditev, to sta Evropska prestolnica kulture in univerzijada.
Kot pravi Franc Kangler, je mestni občini uspelo doslej pridobiti približno 18 milijonov evrov evropskih sredstev, s čimer je omogočena izpeljava številnih projektov, ki so bodisi že zaključeni ali pa potekajo. To je stadion Ljudski vrt, obnova minoritskega samostana in vanj umeščenega novega lutkovnega gledališča, Naskov dvorec, krožišče na Titovi cesti, azil za živali ... Ob tem je bil kritičen do svojega predhodnika Borisa Soviča (SD), ki nobenega od teh projektov ni znal izpeljati, poleg tega pa mu je uspelo v osmih letih županovanja pridobiti zgolj 450.000 evrov evropskih sredstev. Poleg tega naj bi bil Sovič mestni upravi zapustil obilo dolgov, katerih skupni znesek naj bi znašal kar 23 milijonov evrov. Spor z družbo Aquasystems, ki upravlja mariborsko čistilno napravo, so razrešili, saj so dolg devet milijonov evrov zmanjšali z odpisom vseh obresti in z zmanjšanjem glavnice, pogovori s Snago in avtobusnim prevoznikom Veolio, katerima mesto dolguje štiri milijone evrov in kjer lahko podjetji na podlagi izvršbe kadar koli unovčita svoje terjatve, pa še potekajo.
Kangler je napovedal obnovo kulturnega centra Pekarna, saj so z rebalansom proračuna zagotovili 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Velik projekt je tudi obnova mariborskih trgov, še zlasti Rotovškega, za katerega se je pravkar iztekel arhitekturni natečaj, pri tem pa je pomembno vlogo odigral mestni arhitekt, s čimer se potrjuje pravilnost za uvedbo te funkcije. Sicer pa ima župan poslej novega svetovalca; to je Emanuel Čerček, dosedanji vodja investicij na ministrstvu za šolstvo in šport, ki bo podobne naloge opravljal v mariborski mestni upravi. Glede priprave oziroma financiranja Evropske prestolnice kulture in univerzijade je župan prepričan, da bo tudi premier Borut Pahor to obravnaval kot vseslovenski projekt in bo »branil ugled Maribora in Slovenije«.
Nekateri mestni svetniki so včeraj pozivali Kanglerja, naj razmisli in vendarle kandidira še za en mandat, on pa pravi, da trenutno o tem ne razmišlja, čeprav mu je uspelo v mestnem svetu zbrati široko koalicijo. V opoziciji, zlasti v SD, pa se očitno ne morejo sprijazniti z izgubo županskega položaja in predvsem s tempom dela, zato so po županovih besedah ves čas neupravičeno kritični.
Opozicija mu očita samohvalo
Pri socialnih demokratih so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja svetniške skupine Vinko Mandl, županova koalicija ni programska, temveč kadrovska, saj Kangler »sploh ne zna sestaviti programa«, kar se kaže tudi pri pripravi proračuna, ki je stalno predmet rebalansov. Po Mandlovem mnenju je bila večina projektov, s katerimi se zdaj hvali Kangler, začeta že v prejšnjih županskih mandatih, edini projekt, ki je res njegov, pa je kočija, ki vozi po mestu. Mandl tudi meni, da niso toliko pomembne obljube, ki jih je sedanji župan dal volivcem, temveč nekaterim podjetjem, ki zdaj po zelo nenavadnih poteh prihajajo do poslov. Ali je to klientelizem in korupcija, pa naj ugotovijo pristojni organi.
Podobno kritičen je tudi vodja svetniške skupine Lista za pravičnost in razvoj Stojan Auer. Kot pravi, je Slovenija v obdobju 2007–13 neto prejemnik evropskih sredstev, zato mestni upravi zdaj ni težko črpati sredstev, sicer pa bi lahko bila na tem področju tudi precej uspešnejša. Delo v mestnem svetu je po Auerjevem mnenju izključujoče, saj tako rekoč ni posvetov svetniških skupin oziroma se te praviloma sestanejo tik pred sejami mestnega sveta, edino vprašanje pa je, ali bodo podprli županove predloge ali ne. Kangler je očitno odpovedal pri nekaterih projektih, kot je denimo logistični center Oreh, spet za druge, kot je novi azil za živali, pripisuje zasluge zgolj sebi, čeprav so pri pripravi projekta sodelovale vse svetniške skupine. Posebno kritičen je Auer zaradi Kanglerjevega odnosa do prejšnje in nove vlade, saj ne skopari s kritikami na račun Janše in Pahorja, kar zagotovo ni dobro za uresničitev projektov, sicer pa so očitni njegovi populistični prijemi, kot je pečenje vola na mariborskih ulicah, kar pa na koncu plačajo davkoplačevalci.
Peter Rak
Kangler je zadovoljen, opozicija kritična
Franc Kangler zatrjuje, da je oziroma bo izpolnil vse predvolilne obljube V SD in LPR očitki o kadrovski koaliciji, netransparentnih poslih in populizmu
Maribor – »Vse predvolilne obljube so bodisi že izpolnjene bodisi njihova realizacija poteka,« je včeraj polovico svojega mandata ocenil mariborski župan Franc Kangler. Kot največje uspehe občinske uprave v prvih dveh letih je navedel uspešno črpanje evropskih sredstev, ureditev problematike komunalnih odpadkov, vrsto projektov na področju kulturne infrastrukture in predvsem pridobitev dveh uglednih prireditev, to sta Evropska prestolnica kulture in univerzijada.
Kot pravi Franc Kangler, je mestni občini uspelo doslej pridobiti približno 18 milijonov evrov evropskih sredstev, s čimer je omogočena izpeljava številnih projektov, ki so bodisi že zaključeni ali pa potekajo. To je stadion Ljudski vrt, obnova minoritskega samostana in vanj umeščenega novega lutkovnega gledališča, Naskov dvorec, krožišče na Titovi cesti, azil za živali ... Ob tem je bil kritičen do svojega predhodnika Borisa Soviča (SD), ki nobenega od teh projektov ni znal izpeljati, poleg tega pa mu je uspelo v osmih letih županovanja pridobiti zgolj 450.000 evrov evropskih sredstev. Poleg tega naj bi bil Sovič mestni upravi zapustil obilo dolgov, katerih skupni znesek naj bi znašal kar 23 milijonov evrov. Spor z družbo Aquasystems, ki upravlja mariborsko čistilno napravo, so razrešili, saj so dolg devet milijonov evrov zmanjšali z odpisom vseh obresti in z zmanjšanjem glavnice, pogovori s Snago in avtobusnim prevoznikom Veolio, katerima mesto dolguje štiri milijone evrov in kjer lahko podjetji na podlagi izvršbe kadar koli unovčita svoje terjatve, pa še potekajo.
Kangler je napovedal obnovo kulturnega centra Pekarna, saj so z rebalansom proračuna zagotovili 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Velik projekt je tudi obnova mariborskih trgov, še zlasti Rotovškega, za katerega se je pravkar iztekel arhitekturni natečaj, pri tem pa je pomembno vlogo odigral mestni arhitekt, s čimer se potrjuje pravilnost za uvedbo te funkcije. Sicer pa ima župan poslej novega svetovalca; to je Emanuel Čerček, dosedanji vodja investicij na ministrstvu za šolstvo in šport, ki bo podobne naloge opravljal v mariborski mestni upravi. Glede priprave oziroma financiranja Evropske prestolnice kulture in univerzijade je župan prepričan, da bo tudi premier Borut Pahor to obravnaval kot vseslovenski projekt in bo »branil ugled Maribora in Slovenije«.
Nekateri mestni svetniki so včeraj pozivali Kanglerja, naj razmisli in vendarle kandidira še za en mandat, on pa pravi, da trenutno o tem ne razmišlja, čeprav mu je uspelo v mestnem svetu zbrati široko koalicijo. V opoziciji, zlasti v SD, pa se očitno ne morejo sprijazniti z izgubo županskega položaja in predvsem s tempom dela, zato so po županovih besedah ves čas neupravičeno kritični.
Opozicija mu očita samohvalo
Pri socialnih demokratih so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja svetniške skupine Vinko Mandl, županova koalicija ni programska, temveč kadrovska, saj Kangler »sploh ne zna sestaviti programa«, kar se kaže tudi pri pripravi proračuna, ki je stalno predmet rebalansov. Po Mandlovem mnenju je bila večina projektov, s katerimi se zdaj hvali Kangler, začeta že v prejšnjih županskih mandatih, edini projekt, ki je res njegov, pa je kočija, ki vozi po mestu. Mandl tudi meni, da niso toliko pomembne obljube, ki jih je sedanji župan dal volivcem, temveč nekaterim podjetjem, ki zdaj po zelo nenavadnih poteh prihajajo do poslov. Ali je to klientelizem in korupcija, pa naj ugotovijo pristojni organi.
Podobno kritičen je tudi vodja svetniške skupine Lista za pravičnost in razvoj Stojan Auer. Kot pravi, je Slovenija v obdobju 2007–13 neto prejemnik evropskih sredstev, zato mestni upravi zdaj ni težko črpati sredstev, sicer pa bi lahko bila na tem področju tudi precej uspešnejša. Delo v mestnem svetu je po Auerjevem mnenju izključujoče, saj tako rekoč ni posvetov svetniških skupin oziroma se te praviloma sestanejo tik pred sejami mestnega sveta, edino vprašanje pa je, ali bodo podprli županove predloge ali ne. Kangler je očitno odpovedal pri nekaterih projektih, kot je denimo logistični center Oreh, spet za druge, kot je novi azil za živali, pripisuje zasluge zgolj sebi, čeprav so pri pripravi projekta sodelovale vse svetniške skupine. Posebno kritičen je Auer zaradi Kanglerjevega odnosa do prejšnje in nove vlade, saj ne skopari s kritikami na račun Janše in Pahorja, kar zagotovo ni dobro za uresničitev projektov, sicer pa so očitni njegovi populistični prijemi, kot je pečenje vola na mariborskih ulicah, kar pa na koncu plačajo davkoplačevalci.
Peter Rak
torek, november 25, 2008
NIKAKOR NI SIMPATIČNO; dnevnik, 25.11.2008
Nikakor ni simpatično
Nikakor ni simpatično, da Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki organizira festival Lent in Festival Maribor, sočasno vodi poseben sekretariat pri županu za Evropsko prestolnico kulture. In tako zdaj človek, ki vodi Narodni dom (kjer so se pokrivali z daljšo odejo, kot je v resnici sešita), skupaj z županom deli proračunski denar za EPK, kjer ima glavno besedo, je te dni povedal Tone Partljič, predsednik sveta Borštnikovega srečanja.
Foto: Jaka Adamič
Res je, kar se v Mariboru dogaja z EPK in kulturo nasploh, ni prav nič simpatično. In četudi se je po meni potem, ko sem na problem kolizije interesov Vladimirja Rukavine opozorila že avgusta, vsul plaz besnih obtožb, se problem lokalnega kulturnega veljaka v Mariboru vsak dan bolj zaostruje. Vladimir Rukavina je bil pred dobrim letom in pol član komisije ministrstva za kulturo, ki je odločala o kandidaturah različnih slovenskih mest za organizacijo enoletne prireditve, imenovane Evropska prestolnica kulture 2012. EPK je seveda predstavljal velik izziv za tekmujoče občine, saj je zmagovalki obetal močan kulturni preboj s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Sestava komisije je bila zato še posebno občutljiva reč, in dejstvo, da sta bila v njej dva kulturnika, Vladimir Rukavina in Mitja Rotovnik, ki sta imela kot direktorja največjih kulturnih ustanov v »svojih« mestih zelo močen interes za zmago le-teh, je že takrat upravičeno zmotilo Celjane, ki so se na to sestavo pritožili. Začasno sta oba zato odstopila, na koncu pa vendarle odločala.
Že ob izboru sem zapisala, da je bila mariborska kandidatura, ki jo je vložila Kibla, kvalitetna, a za tiste, ki poznajo situacijo, neuresničljiva, saj bi morala imeti za uresničitev popolno podporo ne le občine Maribor, ampak tudi vseh ostalih, ki jih je projekt zajel. Te podpore Kibla niti do takrat ni imela. Odtlej še manj.
Po razglasitvi Maribora za kandidata bi moralo namreč mesto promptno začeti s tistim delom priprav, ki jih projekt nalaga lokalni skupnosti, to pa je vzpostavitev organizacije in koordinacije, priprava dokumentov za gradnjo novih zmogljivosti itn. Župan Kangler ni naredil nič, nastopila je blokada, ki je trajala vse do letošnjega poletja. Po zamujenem letu in pol se je mesto končno zganilo, vendar ne v smeri Kible oziroma Petra Tomaža Dobrile, ki je projekt pripravil in ves čas opozarjal, da je treba začeti delati, ampak je iz rokava potegnilo – Rukavino. Istega Rukavino, ki je sedel v komisiji, je imenovalo za začasnega vodjo sekretariata EPK. Ker se Kangler požvižga na kolizijo interesov in je po njegovem Rukavina očitno edini kulturni menedžer v mestu. No, Rukavina ima veliko dela. Narodni dom, ki ga vodi, organizira dva največja festivala v mestu, Lent in Festival Maribor. Kar ni enostavno. Letos se mu je pri denarju zapletlo že pri Lentu, še bolj pa, kot se je pokazalo te dni, pri Festivalu Maribor. Enostavno je porabil več, kot je imel, menda zato, ker so mu nekje nekaj obljubili, pa ne dali. Toda rešitev je bila na dlani: njegovo izgubo, ki znaša kar 390 milijonov evrov, je občina včeraj brez zadržkov pokrila iz proračuna EPK. To je torej tista nesimpatična reč, o kateri govori Partljič. Rukavina je tako pri isti zadevi že drugič v navzkrižju interesov, tokrat je na položaju, ko ustvarjeno izgubo iz enih projektov pokriva z denarjem za druge. »Predloga dofinanciranja Festivala Maribor iz postavke EPK začasni sekretariat EPK ni nikoli obravnaval. (…) Poleg tega nismo nikoli obravnavali porabe že odobrenih sredstev za EPK za programe Festivala Lent v letu 2008,« pravi Dobrila.
Ups. Ne le Festival Maribor, tudi Lent je Rukavina brez vednosti vpletenih že podprl s tem novim, priročnim virom, ki ga je dobil v upravljanje. No, kot pravi sam: »Mestna občina je naša ustanoviteljica in mora poskrbeti za izvajanje naših programov. Nismo je prosili, da nam dofinancira Festival Maribor prek postavke EPK. Vendar se mi to ne zdi sporno, če bo to izpeljala tako. Pomembno je namreč, da imamo dogodek za najzahtevnejše goste.«Ob prvem stavku se gotovo srečno orosi oko vsakemu direktorju javnega zavoda v tej državi: juhuhu, nismo vedeli, da to, da te občina ustanovi, pomeni, da mora kriti vse tvoje izgube! Ob drugem stavku se oko orosi javnosti: kako lepo, še prosili jih niso, pa je rebalans občinskega proračuna že poskrbel za njih. Ob tretjem stavku, da takšno pretakanje ni sporno, pa v hud jok planejo tisti, ki v Mariboru skrbijo za tiste bolj ne-najzahtevnejše goste, ki jim je občina namenila manj ali celo nič, na primer Pekarni, Literi, Dialogom in drugim. Kajti to, da mesto z rebalansom preliva denar iz EPK v Rukavinove izgube, pač pomeni, da bo nekje nekomu vzel. Pardon, je že vzel. Manjšim, neodvisnim kulturnim producentom, ki že tako in tako životarijo. Strategija nekoliko spominja na Jankovićevo, tudi ta je ob zmanjšani državni podpori mestu najprej odvzel denar neodvisnim. In jim še vse do danes ni v celoti povrnil, kar jim je odvzel, četudi so se dovolj odločno uprli. Bodo mariborski akterji zmožni uspešnega protesta in ali ima Kangler vsaj toliko kulturne inteligence kot Janković?Kakšna je torej velika kulturna vizija gospoda Kanglerja? S čim misli očarati Evropo 2012? »Pripeljal bom Madonno,« je menda nekje izjavil. Madona, pomagaj, res, če je to kultura, ki jo misli ponuditi, naj tudi Jožef pride na pomoč! Človek ne loči industrije od kulture, človek ne razume bazičnih pojmov tega, zaradi česar je inštitut EPK sploh nastal, čemu je bil namenjen: spodbujanju sodobne umetnosti, povezovanju umetnosti in družbenih gibanj, medevropskemu sodelovanju, razvoju novih urbanih kulturnih struktur, trajnostno naravnanim kulturno-ekološkim projektom... Ne v prvi vrsti obstoječim velikim kulturnim dogodkom, ampak inovativnim raziskavam od »spodaj«, ne (ameriškim) zvezdam, ampak programom za pozabljene segmente prebivalstva in občinstva (otroci, mladostniki, hendikepirani, starostniki). Ne fraki in fotografiranje mestnih in kulturnih veljakov, ampak kultura za prebivalce mesta – končno.
Namesto tega pa – kako je že kolegica z Večera poročala iz Bruslja, kjer je Rukavina ubranil kandidaturo? »Dostojanstveno in avtoritarno.« Kje je v tej zgodbi dostojanstvo, ne vem, a z drugim terminom je vsekakor izvrstno zadela mariborska dogajanja.
Tanja Lesničar - Pučko
Nikakor ni simpatično, da Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki organizira festival Lent in Festival Maribor, sočasno vodi poseben sekretariat pri županu za Evropsko prestolnico kulture. In tako zdaj človek, ki vodi Narodni dom (kjer so se pokrivali z daljšo odejo, kot je v resnici sešita), skupaj z županom deli proračunski denar za EPK, kjer ima glavno besedo, je te dni povedal Tone Partljič, predsednik sveta Borštnikovega srečanja.
Foto: Jaka Adamič
Res je, kar se v Mariboru dogaja z EPK in kulturo nasploh, ni prav nič simpatično. In četudi se je po meni potem, ko sem na problem kolizije interesov Vladimirja Rukavine opozorila že avgusta, vsul plaz besnih obtožb, se problem lokalnega kulturnega veljaka v Mariboru vsak dan bolj zaostruje. Vladimir Rukavina je bil pred dobrim letom in pol član komisije ministrstva za kulturo, ki je odločala o kandidaturah različnih slovenskih mest za organizacijo enoletne prireditve, imenovane Evropska prestolnica kulture 2012. EPK je seveda predstavljal velik izziv za tekmujoče občine, saj je zmagovalki obetal močan kulturni preboj s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Sestava komisije je bila zato še posebno občutljiva reč, in dejstvo, da sta bila v njej dva kulturnika, Vladimir Rukavina in Mitja Rotovnik, ki sta imela kot direktorja največjih kulturnih ustanov v »svojih« mestih zelo močen interes za zmago le-teh, je že takrat upravičeno zmotilo Celjane, ki so se na to sestavo pritožili. Začasno sta oba zato odstopila, na koncu pa vendarle odločala.
Že ob izboru sem zapisala, da je bila mariborska kandidatura, ki jo je vložila Kibla, kvalitetna, a za tiste, ki poznajo situacijo, neuresničljiva, saj bi morala imeti za uresničitev popolno podporo ne le občine Maribor, ampak tudi vseh ostalih, ki jih je projekt zajel. Te podpore Kibla niti do takrat ni imela. Odtlej še manj.
Po razglasitvi Maribora za kandidata bi moralo namreč mesto promptno začeti s tistim delom priprav, ki jih projekt nalaga lokalni skupnosti, to pa je vzpostavitev organizacije in koordinacije, priprava dokumentov za gradnjo novih zmogljivosti itn. Župan Kangler ni naredil nič, nastopila je blokada, ki je trajala vse do letošnjega poletja. Po zamujenem letu in pol se je mesto končno zganilo, vendar ne v smeri Kible oziroma Petra Tomaža Dobrile, ki je projekt pripravil in ves čas opozarjal, da je treba začeti delati, ampak je iz rokava potegnilo – Rukavino. Istega Rukavino, ki je sedel v komisiji, je imenovalo za začasnega vodjo sekretariata EPK. Ker se Kangler požvižga na kolizijo interesov in je po njegovem Rukavina očitno edini kulturni menedžer v mestu. No, Rukavina ima veliko dela. Narodni dom, ki ga vodi, organizira dva največja festivala v mestu, Lent in Festival Maribor. Kar ni enostavno. Letos se mu je pri denarju zapletlo že pri Lentu, še bolj pa, kot se je pokazalo te dni, pri Festivalu Maribor. Enostavno je porabil več, kot je imel, menda zato, ker so mu nekje nekaj obljubili, pa ne dali. Toda rešitev je bila na dlani: njegovo izgubo, ki znaša kar 390 milijonov evrov, je občina včeraj brez zadržkov pokrila iz proračuna EPK. To je torej tista nesimpatična reč, o kateri govori Partljič. Rukavina je tako pri isti zadevi že drugič v navzkrižju interesov, tokrat je na položaju, ko ustvarjeno izgubo iz enih projektov pokriva z denarjem za druge. »Predloga dofinanciranja Festivala Maribor iz postavke EPK začasni sekretariat EPK ni nikoli obravnaval. (…) Poleg tega nismo nikoli obravnavali porabe že odobrenih sredstev za EPK za programe Festivala Lent v letu 2008,« pravi Dobrila.
Ups. Ne le Festival Maribor, tudi Lent je Rukavina brez vednosti vpletenih že podprl s tem novim, priročnim virom, ki ga je dobil v upravljanje. No, kot pravi sam: »Mestna občina je naša ustanoviteljica in mora poskrbeti za izvajanje naših programov. Nismo je prosili, da nam dofinancira Festival Maribor prek postavke EPK. Vendar se mi to ne zdi sporno, če bo to izpeljala tako. Pomembno je namreč, da imamo dogodek za najzahtevnejše goste.«Ob prvem stavku se gotovo srečno orosi oko vsakemu direktorju javnega zavoda v tej državi: juhuhu, nismo vedeli, da to, da te občina ustanovi, pomeni, da mora kriti vse tvoje izgube! Ob drugem stavku se oko orosi javnosti: kako lepo, še prosili jih niso, pa je rebalans občinskega proračuna že poskrbel za njih. Ob tretjem stavku, da takšno pretakanje ni sporno, pa v hud jok planejo tisti, ki v Mariboru skrbijo za tiste bolj ne-najzahtevnejše goste, ki jim je občina namenila manj ali celo nič, na primer Pekarni, Literi, Dialogom in drugim. Kajti to, da mesto z rebalansom preliva denar iz EPK v Rukavinove izgube, pač pomeni, da bo nekje nekomu vzel. Pardon, je že vzel. Manjšim, neodvisnim kulturnim producentom, ki že tako in tako životarijo. Strategija nekoliko spominja na Jankovićevo, tudi ta je ob zmanjšani državni podpori mestu najprej odvzel denar neodvisnim. In jim še vse do danes ni v celoti povrnil, kar jim je odvzel, četudi so se dovolj odločno uprli. Bodo mariborski akterji zmožni uspešnega protesta in ali ima Kangler vsaj toliko kulturne inteligence kot Janković?Kakšna je torej velika kulturna vizija gospoda Kanglerja? S čim misli očarati Evropo 2012? »Pripeljal bom Madonno,« je menda nekje izjavil. Madona, pomagaj, res, če je to kultura, ki jo misli ponuditi, naj tudi Jožef pride na pomoč! Človek ne loči industrije od kulture, človek ne razume bazičnih pojmov tega, zaradi česar je inštitut EPK sploh nastal, čemu je bil namenjen: spodbujanju sodobne umetnosti, povezovanju umetnosti in družbenih gibanj, medevropskemu sodelovanju, razvoju novih urbanih kulturnih struktur, trajnostno naravnanim kulturno-ekološkim projektom... Ne v prvi vrsti obstoječim velikim kulturnim dogodkom, ampak inovativnim raziskavam od »spodaj«, ne (ameriškim) zvezdam, ampak programom za pozabljene segmente prebivalstva in občinstva (otroci, mladostniki, hendikepirani, starostniki). Ne fraki in fotografiranje mestnih in kulturnih veljakov, ampak kultura za prebivalce mesta – končno.
Namesto tega pa – kako je že kolegica z Večera poročala iz Bruslja, kjer je Rukavina ubranil kandidaturo? »Dostojanstveno in avtoritarno.« Kje je v tej zgodbi dostojanstvo, ne vem, a z drugim terminom je vsekakor izvrstno zadela mariborska dogajanja.
Tanja Lesničar - Pučko
FANTAZIJSKE GLEDALIŠKE POKRAJINE S PERFORMO IN DRUGAJANJEM; večer, 25.11.2008
Fantazijske gledališke pokrajine s Performo in Drugajanjem
Oba festivala najsodobnejše scenske umetnosti za mlade že drugič z roko v roki
Drugo leto zapored sta svoje moči združila festivala najsodobnejše scenske umetnosti Drugajanje, ki ga že sedem let s pomočjo ljubljanskega zavoda Bunker pripravlja Druga gimnazija, in Performa, festival, ki tokrat trinajstič zapored poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC).
Festival Drugajanje, skozi katerega akteriji raziskujejo svet giba in abstrakcije, je namenjen mladi publiki, predvsem srednješolcem, ki "imajo v poplavi raznih oblik, velikokrat populistične kulture priložnost videti drugo zvrst gledališča, ki od njih zahteva koncentracijo in kritično presojanje," je Drugajanje orisal Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, ki presežno vrednost festivala vidi predvsem v vzgajanju mlade publike.Z odra Amfiteatra I. gimnazije se festivalsko dogajanje zaradi obnove šole letos seli v Pekarno in na I. gimnazijo. Od danes pa do 27. novembra pa bodo na ogled štiri gledališke predstave, dramska miniaturka Etiquette, predstava Branka Potočana Glej ga zlomka, plesni solo Janez v kreaciji in izvedbi Gorana Bogdanovskega ter ciklus plesnih predstav Zgodbe o telesu koreografinje Snježane Premuš. V okviru Drugajanja se bodo odvijale tudi štiri delavnice, skozi katere bodo mladi spoznavali veščine produkcije in osnove tehnike ter osvetljevanja v gledališču.Tudi novoodrski festival Performa je apriori namenjen mlajši publiki, vendar za razliko od Drugajanja, ki daje poudarek izobraževalnim vsebinam in gibalnim elementom, bolj posega v samo produkcijo in eksperimentiranje. "Gre za odrske pristope, ki so nekonvencionalni. Avtorji predstav imajo svoje suverene poetike in izraz, prepoznan v mednarodnem merilu," je skupno točko Performinih predstav izpostavil Nino Flisar, koordiator Performe. Na letošnji programski listi festivala, ki bo potekal od 2. do 6. decembra, so tako pristale predstave, kot je hrvaški plesni performans Ne boj se, tudi mene je strah, projekt Miha Ciglarja 3rd Pole, predstava mariborskega Inner World Theatra Medejin krik in gledališka predstava Irene Tomažin Kot kaplja dežja v usta molka. Med spremljevalnimi aktivnostmi festivala bo tekla tudi plesna delavnica japonskega butoh plesalca Ryuza Fukuhare. Zraven skupne promocije Drugajanje in Platformo sicer veže želja po večji zgoščenosti festivalskega dogajanja, letos pa si delita tudi intimno predstavo Etiquette britanskega gledališča Rotozaza, kjer "dva gledalca, ki sta hkrati tudi igralca predstave, sedeta za kavarniško mizo, si nadeneta slušalke in sledita navodilom, ki ju vodijo skozi fantazijske gledališke pokrajine," je eno zanimivejših interaktivnih predstav opisala Tamara Bračič, producentka Drugajanja.
JASMINA CEHNAR
Oba festivala najsodobnejše scenske umetnosti za mlade že drugič z roko v roki
Drugo leto zapored sta svoje moči združila festivala najsodobnejše scenske umetnosti Drugajanje, ki ga že sedem let s pomočjo ljubljanskega zavoda Bunker pripravlja Druga gimnazija, in Performa, festival, ki tokrat trinajstič zapored poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC).
Festival Drugajanje, skozi katerega akteriji raziskujejo svet giba in abstrakcije, je namenjen mladi publiki, predvsem srednješolcem, ki "imajo v poplavi raznih oblik, velikokrat populistične kulture priložnost videti drugo zvrst gledališča, ki od njih zahteva koncentracijo in kritično presojanje," je Drugajanje orisal Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, ki presežno vrednost festivala vidi predvsem v vzgajanju mlade publike.Z odra Amfiteatra I. gimnazije se festivalsko dogajanje zaradi obnove šole letos seli v Pekarno in na I. gimnazijo. Od danes pa do 27. novembra pa bodo na ogled štiri gledališke predstave, dramska miniaturka Etiquette, predstava Branka Potočana Glej ga zlomka, plesni solo Janez v kreaciji in izvedbi Gorana Bogdanovskega ter ciklus plesnih predstav Zgodbe o telesu koreografinje Snježane Premuš. V okviru Drugajanja se bodo odvijale tudi štiri delavnice, skozi katere bodo mladi spoznavali veščine produkcije in osnove tehnike ter osvetljevanja v gledališču.Tudi novoodrski festival Performa je apriori namenjen mlajši publiki, vendar za razliko od Drugajanja, ki daje poudarek izobraževalnim vsebinam in gibalnim elementom, bolj posega v samo produkcijo in eksperimentiranje. "Gre za odrske pristope, ki so nekonvencionalni. Avtorji predstav imajo svoje suverene poetike in izraz, prepoznan v mednarodnem merilu," je skupno točko Performinih predstav izpostavil Nino Flisar, koordiator Performe. Na letošnji programski listi festivala, ki bo potekal od 2. do 6. decembra, so tako pristale predstave, kot je hrvaški plesni performans Ne boj se, tudi mene je strah, projekt Miha Ciglarja 3rd Pole, predstava mariborskega Inner World Theatra Medejin krik in gledališka predstava Irene Tomažin Kot kaplja dežja v usta molka. Med spremljevalnimi aktivnostmi festivala bo tekla tudi plesna delavnica japonskega butoh plesalca Ryuza Fukuhare. Zraven skupne promocije Drugajanje in Platformo sicer veže želja po večji zgoščenosti festivalskega dogajanja, letos pa si delita tudi intimno predstavo Etiquette britanskega gledališča Rotozaza, kjer "dva gledalca, ki sta hkrati tudi igralca predstave, sedeta za kavarniško mizo, si nadeneta slušalke in sledita navodilom, ki ju vodijo skozi fantazijske gledališke pokrajine," je eno zanimivejših interaktivnih predstav opisala Tamara Bračič, producentka Drugajanja.
JASMINA CEHNAR
torek, november 18, 2008
Žongliranje - Vest.si, 16.11.2007
Žonglerski festival Urban Juggling v Mariboru je Pekarno oživel in dokazal, da se tam dogajajo prijetne prireditve, ki jih v mestu ne sme manjkati.
Maja Malus
KAKO BI SE PREPOZNALI, ČE BI BILI VSI ENAKI; večer, 18.11.2008
Kako bi se prepoznali, če bi bili vsi enaki
Janko Rath)
Nagrajenke iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s Tadejo Dobaj
((v sredini) iz Zveze prijateljev mladine. Od leve: Dolores Kosi, Metka Volmajer, Mateja Cvetko in Mateja Kous
Lani, ko so pri Zvezi prijateljev mladine Maribor v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus in v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom prvič organizirali natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, so mladi poslali 60 predlogov. Letos, ko so projekt 100 ljudi, 100 čudi pripravili drugič, in je bila tema medkulturna razlika, je bilo predlogov kar 169. Na sinočnji zaključni prireditvi v dvorani Gustaf v Pekarni so najboljše štiri slogane nagradili. Člani Mirovnega inštituta so za najboljši slogan razglasili misel Bojane Kodrič iz Srednje ekonomske šole Maribor: "Predstavljaj si, da bi bili vsi enaki. Kako bi se pa prepoznali?" Na drugo mesto se je uvrstil slogan Valentina Uranića: "Moj priimek se konča na -ić, a to ne pomeni, da sem zanič." Tretji slogan, ki je navdušil žirijo, pa se glasi: "Čeprav sem gej, sem čist' okej," ki so ga napisale štiri dijakinje ruške gimnazije.
"Mi pa smo tem trem dodali še enega," pravi Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti na terenu pri ZPM. Slogan je napisala Andreja Debelak, glasi pa se: Opaziš, da sem drugačna ... Te moti ali bi me raje bolje spoznal? "Lani smo vse nagrajene slogane natisnili na majice in z njimi posneli radijske spote. Upam, da nam bo to uspelo tudi letos. Razmišljamo tudi o tem, da bi kateri kot grafit krasil kakšno steno, o čemer se bomo pogovarjali tudi z mestnim arhitektom. Veseli pa smo, da je bilo letos za sodelovanje v akciji tako veliko zanimanje in zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z novo temo," je obljubila Dobajeva.O tem, zakaj med ljudmi oziroma narodi obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel, je zbranim na podelitvi spregovorila dr. Vesna Vuk Godina.
Asja Matjaž
Janko Rath)
Nagrajenke iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s Tadejo Dobaj
((v sredini) iz Zveze prijateljev mladine. Od leve: Dolores Kosi, Metka Volmajer, Mateja Cvetko in Mateja Kous
Lani, ko so pri Zvezi prijateljev mladine Maribor v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus in v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom prvič organizirali natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, so mladi poslali 60 predlogov. Letos, ko so projekt 100 ljudi, 100 čudi pripravili drugič, in je bila tema medkulturna razlika, je bilo predlogov kar 169. Na sinočnji zaključni prireditvi v dvorani Gustaf v Pekarni so najboljše štiri slogane nagradili. Člani Mirovnega inštituta so za najboljši slogan razglasili misel Bojane Kodrič iz Srednje ekonomske šole Maribor: "Predstavljaj si, da bi bili vsi enaki. Kako bi se pa prepoznali?" Na drugo mesto se je uvrstil slogan Valentina Uranića: "Moj priimek se konča na -ić, a to ne pomeni, da sem zanič." Tretji slogan, ki je navdušil žirijo, pa se glasi: "Čeprav sem gej, sem čist' okej," ki so ga napisale štiri dijakinje ruške gimnazije.
"Mi pa smo tem trem dodali še enega," pravi Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti na terenu pri ZPM. Slogan je napisala Andreja Debelak, glasi pa se: Opaziš, da sem drugačna ... Te moti ali bi me raje bolje spoznal? "Lani smo vse nagrajene slogane natisnili na majice in z njimi posneli radijske spote. Upam, da nam bo to uspelo tudi letos. Razmišljamo tudi o tem, da bi kateri kot grafit krasil kakšno steno, o čemer se bomo pogovarjali tudi z mestnim arhitektom. Veseli pa smo, da je bilo letos za sodelovanje v akciji tako veliko zanimanje in zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z novo temo," je obljubila Dobajeva.O tem, zakaj med ljudmi oziroma narodi obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel, je zbranim na podelitvi spregovorila dr. Vesna Vuk Godina.
Asja Matjaž
ponedeljek, november 17, 2008
sobota, november 15, 2008
Vsi drugačni, vsi varni; večer, 15.11.2008
Vsi drugačni, vsi varni
Razvpiti incidenti v preteklosti so dodobra omajali vero v splošno varnost v gostinskih lokalih ob poznih nočnih urah; kakšno je trenutno stanje, smo preverili na najbolj obiskanih mariborskih nočnih lokacijah
Razvpiti incidenti v preteklosti so dodobra omajali vero v splošno varnost v gostinskih lokalih ob poznih nočnih urah; kakšno je trenutno stanje, smo preverili na najbolj obiskanih mariborskih nočnih lokacijah
(Foto: Marko Vanovšek)
Varnost v nočnih lokalih je odvisna predvsem od tipa obiskovalcev, ki tja zahajajo.
Varnost udeležencev nočnega življenja je bila dolga leta bolj ali manj prepuščena interpretaciji posameznih nočnih lokalov, kjer so lastniki po potrebi najemali raznovrstne redarje, varnostnike in druge oblike varovanja, ki niso imele nobene zveze z zakonskimi določili. In nihče ni povzročal večjega vika in krika, medtem ko so pred vrati množično obiskanih krajev stali posamezniki, ki niso bili kos marsikateri situaciji. Začeli so se vrstiti incidenti - Lipa, Global, T-Club -, ki so zaradi grozovitosti povzročili val ogorčenja javnosti nad odnosom lastnikov lokalov, države in inšpekcijskih služb.
Kot odziv na te dogodke sta se vidno zaostrila zakonodaja na področju zasebne varnosti ter sam nadzor inšpekcijskih služb v smislu zakonskih določil. Začele so se pojavljati številne nepravilnosti in prekrški, ki so vse to sicer spremljali že od uvedbe prejšnje zakonodaje, a so zdaj nenadoma postali ključen argument za številne globe in nekatera zapiranja popularnih nočnih lokalov. Hkrati je javnost bolje seznanjena s pristojnostmi, nalogami in pravicami varnostnega osebja, kar je povzročilo tudi pravno ozaveščenost tistih obiskovalcev, ki so sami veljali za nemirne goste.
Število izgredov ostaja nespremenjeno
Čeprav bi glede na prikaze medijev lahko sklepali, da število z nočno zabavo povezanih incidentov narašča, večina podatkov kaže, da ni tako. "Ocenjujemo, da je stanje javne varnosti na območju mesta Maribor stabilno, po statističnih podatkih pa tudi boljše kot leta 2007," zatrjuje Franc Virtič, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor. Po statističnih podatkih je na območju mesta Maribor v prvih devetih mesecih tega leta bilo 2534 (2496 v enakem obdobju leta 2007) ali za 2 odstotka več kršitev javne varnosti kot v lanskem letu. Od tega je bilo v gostinskih lokalih storjenih 239 prekrškov, kar je za 20 odstotkov manj skupnih kršitev. Največ je bilo kršitev javnega reda in miru (180), sledijo kršitve omejevanja porabe alkohola (40).
Same kršitve, povezane z nočnim življenjem, so bolj ali manj pričakovane - najpogostejša oblika je izzivanje k pretepu (38), pretepanje (38), sledijo prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje (32). "Vse te kršitve so v tesni povezavi s čezmernim uživanjem alkohola, kar potrjuje tudi zgornja statistika, saj so te kršitve na drugem mestu med najpogostejšimi," pojasnjuje Virtič in dodaja, da je alkohol nasploh (so)kriv za večino takšnih prekrškov v nočnih urah.
Različni pristopi z enakim ciljem
Podobno sliko so nam prikazali tudi lastniki bolj obiskanih mariborskih nočnih lokalov, v katerih v zadnjih letih niso zaznali večjega porasta nasilja med nočnimi iskalci zabave. "Z izgredi se prej ali slej sreča vsak upravljavec nočnega lokala in to se v preteklih letih ni bistveno spremenilo. Drugačen je zgolj odnos javnosti in medijev, saj se sedaj ob vsakem izgredu, tudi če ta ni na območju samega gostinskega lokala, takoj poroča, kje so se storilci pred tem zadrževali," argumentira Bojan Belna, lastnik kluba Samsara. Ta je, tudi po statističnih podatkih policije, postal točka najštevilčnejših izgredov in kršitev zakona, zaradi katerih so se vzdrževanja varnosti lotili na bolj profesionalen način.
"V Samsari za varnost skrbi varnostna služba z licenco, ob tem pa imamo nameščene številne varnostne kamere, detektor kovin in pred kratkim vzpostavljeni sistem včlanjevanja, ki nam omogoča, da v vsakem trenutku poleg točnega števila obiskovalcev ob neprimernem obnašanju takšno osebo lahko spremljamo, jo tudi zlahka identificiramo in ji prepovemo nadaljnji vstop. Od trenutka, ko smo ta sistem uvedli, se je ekscesno obnašanje bistveno zmanjšalo," zatrjuje Belna.
Pekarna se ne sooča z nasiljem
Povsem drugačen pristop k varovanju so ubrali v mladinskem kulturnem centru Pekarna. "Varnost je pri nas popolnoma nerelevanten problem, saj kljub odsotnosti klasičnih ukrepov do izgredov ne prihaja," zatrjuje vodja kluba MC Pekarna Ramiz Derlič, ki razloge za to vidi predvsem v profilu obiskovalcev. "Obiskovalci so tukaj predvsem zaradi kulturnega programa in zato je v njihovem interesu, da ni nekih nesporazumov, zaradi katerih ne bi mogli v njem uživati. To je tako, kot da bi govorili o varnostnih problemih v kakšni umetnosti galeriji," nadaljuje in dodaja, da je v primeru Pekarne preventiva tako uspešna, da imajo s samimi izgredi izredno redko opravka.
Kako pomemben element varnosti je ciljna skupina, ki obiskuje nočni lokal, je poudarila tudi Janja Korez, predstavnica študentskega prireditvenega centra Štuk: "Študentske zabave so načeloma brez problemov in izgredov, zato je največji problem trenutno prevelika glasnost udeležencev med potjo domov, medtem ko smo dijaške večere prav zaradi problema varnosti prenehali organizirati, saj so ti neprimerno bolj problematični." Po njenih besedah v Štuku prisotnost varnostnikov in nadzornih kamer ter primerno nekonfliktna obravnava zadoščata za zagotavljanje varnosti gostov, v izrednih primerih pa na pomoč pokličejo policijo. "V pristopu, kot ga je ubrala Samsara, sicer vidim smisel in verjamem, da je varnostno situacijo močno izboljšal, vendar menim, da mora vsakdo najti najprimernejši način zase, kako poskrbeti za varnost gostov, saj je mnogo odvisno od profila obiskovalcev," argumentira Korezova.
Omejene pristojnosti varnostnikov
Med najbolj problematične vidike varovanja nočnih lokalov sodi trenutna zakonodaja. "Problemov zakonodaje je več, vsekakor pa sta največja sistem dodeljevanja licenc posameznim podjetjem ter pravic varnostnikov - večina obiskovalcev je zelo dobro poučena o omejenih pristojnostih varnostnikov, zato se slednji mnogokrat zaradi strahu pred pravnimi posledicami ne morejo ustrezno odzvati," nam je razložil predstavnik podjetja Vpliv, ki upravlja Extreme Bar, "večina razgrajaških gostov varnostnikom takoj prične groziti z zasebnimi tožbami, zato se nemalokrat zgodi, da jih varnostnik ne more ustrezno obvladati in odstraniti iz lokala. Po eni strani je to razumno - lokal ni njegov in za povprečno plačo nastavljati glavo za tujo lastnino brez pravice preventivnega ukrepanja ni posebno hvaležno delo.
"Podobne pomisleke je bilo mogoče slišati tudi pri drugih upravljavcih nočnih lokalov. Ti rešitev povečini vidijo v povečanju prisotnosti policije, ki pooblastila za primerno ukrepanje ima. "Če že pride do nemira, ga varnostniki sicer lahko obvladajo, a nimajo niti dovoljenja, da bi storilce pridržali do prihoda policije. Ta ima v petkih in sobotah ponoči večinoma toliko prijav, da včasih za odziv potrebuje tudi do eno uro. V tem času večina storilcev že zdavnaj izgine," nam je povedal Brane Celinger, namestnik direktorja Ribičije, kjer se zaradi oddaljene lokacije ves problem še potencira.
Več policijskih patrulj, boljši nadzor inšpekcij
"Odlična rešitev za mnoge probleme bi bila stalna ali pa vsaj periodična kontrola policije, ki bi lahko patruljirala pred večjimi gostinskimi lokali in tako že preventivno povečala občutek varnosti, hkrati pa bi bili blizu, če bi se kaj zgodilo," je težnje vseh dobro izrazil Belna. "Hkrati bi bilo treba zakonodajo uskladiti in točno določiti, za katere ukrepe mora biti poskrbljeno v določenem lokalu, klubu, diskoteki. Obenem je potreben boljši nadzor inšpekcij in dosledno kaznovanje odgovornih v lokalih in varnostnih služb, ki zakonskih določil ne spoštujejo, pa tudi samih razgrajačev, ki so trenutno celo v privilegiranem položaju," dodaja Belna.
Krvavi incidenti so nedvoumno pokazali, da je na področju zasebnega varovanja še zmeraj mnogo nedorečenega, in zgolj sodelovanje upravljavcev lokalov, varnostnih služb, zakonodajnih in policijskih organov lahko pripelje do primernih rešitev, ki bodo zagotovile varnost obiskovalcev nočnih lokalov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so prav obiskovalci tisti, zaradi katerih se pojavljajo izgredi, zato bi ti morali prvi spremeniti svoj odnos do zabave, na katero se odpravljajo v nočnem času.
ŽAN LEBE
petek, november 14, 2008
Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili; delo, 08.11.2008
Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili
Po protestih dosežen dogovor kulturnikov z mariborskim županom – Imenovali so delovno skupino
Maribor – Odločen protest proti selitvi in zbiranje podpisov sta očitno pripomogla, da bo mariborski kulturni center Pekarna ostal na sedanji lokaciji. Župan Franc Kangler in predstavniki odbora za Pekarno so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala rešiti zaplet, zagotoviti obnovo sesutega kompleksa in urediti avtonomno upravljanje centra.
Peticijo Pekarno kulturi in kulturo mestu je doslej podpisalo skoraj pet tisoč posameznikov, poleg tega jo je podprlo še okrog 200 domačih in tujih kulturnih institucij. V Pekarni so zadovoljni, da je župan prisluhnil njihovim zahtevam za ohranitev vsebin in poslanstva tega alternativnega kulturnega središča, ki bo imelo pomembno vlogo pri projektu Evropske prestolnice kulture leta 2012.
V delovni skupini so predstavniki avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja za obnovo Pekarne, mariborske občine in odbora za Pekarno, usklajeval jo bo mestni arhitekt Stojan Skalicky. Že na prvem delovnem sestanku v ponedeljek se bodo pogovarjali o izdelavi projektne dokumentacije; po besedah Marka Brumna, člana odbora za Pekarno, bo treba najprej zagotoviti denar, saj je bilo 160.000 evrov iz letošnjega občinskega proračuna ob koncu oktobra preusmerjenih v druge projekte. Po zagotovilih županstva bodo ta denar z rebalansom proračuna znova vrnili Pekarni. To bo podlaga za vse nadaljnje postopke, saj brez projektne dokumentacije in finančnega načrta obnove ne morejo zaprositi za evropski denar, ki bi bil osnovni vir financiranja.
Delovna skupina si je že ogledala kompleks in vsaj okvirno določila program obnove posameznih stavb, saj naj bi Pekarna med postopno prenovo delovala skoraj nemoteno.
Peter Rak
Po protestih dosežen dogovor kulturnikov z mariborskim županom – Imenovali so delovno skupino
Maribor – Odločen protest proti selitvi in zbiranje podpisov sta očitno pripomogla, da bo mariborski kulturni center Pekarna ostal na sedanji lokaciji. Župan Franc Kangler in predstavniki odbora za Pekarno so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala rešiti zaplet, zagotoviti obnovo sesutega kompleksa in urediti avtonomno upravljanje centra.
Peticijo Pekarno kulturi in kulturo mestu je doslej podpisalo skoraj pet tisoč posameznikov, poleg tega jo je podprlo še okrog 200 domačih in tujih kulturnih institucij. V Pekarni so zadovoljni, da je župan prisluhnil njihovim zahtevam za ohranitev vsebin in poslanstva tega alternativnega kulturnega središča, ki bo imelo pomembno vlogo pri projektu Evropske prestolnice kulture leta 2012.
V delovni skupini so predstavniki avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja za obnovo Pekarne, mariborske občine in odbora za Pekarno, usklajeval jo bo mestni arhitekt Stojan Skalicky. Že na prvem delovnem sestanku v ponedeljek se bodo pogovarjali o izdelavi projektne dokumentacije; po besedah Marka Brumna, člana odbora za Pekarno, bo treba najprej zagotoviti denar, saj je bilo 160.000 evrov iz letošnjega občinskega proračuna ob koncu oktobra preusmerjenih v druge projekte. Po zagotovilih županstva bodo ta denar z rebalansom proračuna znova vrnili Pekarni. To bo podlaga za vse nadaljnje postopke, saj brez projektne dokumentacije in finančnega načrta obnove ne morejo zaprositi za evropski denar, ki bi bil osnovni vir financiranja.
Delovna skupina si je že ogledala kompleks in vsaj okvirno določila program obnove posameznih stavb, saj naj bi Pekarna med postopno prenovo delovala skoraj nemoteno.
Peter Rak
Naročite se na:
Objave (Atom)
