Kultura - prostor, kjer je v ospredju človek

Večer,30.Junij 2005(pdf)

Mednarodno sodelovanje združenj za duševno zdravje

Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki v sklopu projekta Splet tradicije, dela in umetnosti sodeluje v mednarodnem programu Phare (Slovenije in Avstrije), si z gledališkimi predstavami prizadeva preseči tabuje na področju duševnega zdravja. Svojo predstavo so že uprizorili v Kranju in mariborski Pekarni, včeraj so z njo gostovali v Celovcu."Področje kulture je prostor, kjer je v ospredju človek in ne bolezen, zato je mogoče ravno tukaj povezati socialno izključene skupine s skupnostjo. Namen našega projekta je čezmejno sodelovanje ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer se učijo novih veščin in vključevanja v skupnost. Sodobna družba je namreč vedno bolj storilnostno naravnana in izključuje vse, ki ne morejo slediti njenim zahtevam," pravi Tadeja Kapun, koordinatorica dnevnega centra ŠentLent. Glavna dejavnost projekta je uprizoritev gledališke igre z naslovom Naj bo luč, ki poleg igre vključuje še glasbo, poezijo in razstavo izdelkov ročnega tkanja.V projektu Splet tradicije, dela in umetnosti sodelujejo Centri za duševno zdravje v skupnosti Gorenjske (Kranj, Radovljica), Savinjske doline (Celje), Podravja (Maribor) ter Avstrije (Celovec in Gradec). Do zaključka projekta, 31. avgusta letos, načrtujejo poleg predstav še okroglo mizo, ki bo julija v Mariboru, avgusta piknik na Gorenjskem in zatem še izdajo zbornika.
Gabrijel Toplak

Boris Sovič - Urediti bo treba še Pekarno!

Večer, 29.Junij 2005 (pdf)

V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.


s

Odprto pismo Foruma za kulturno vizijo Maribora

Večer, 27. Junij 2005 (pdf)

V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.

Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.

Zvok štajerskega rock and rolla

Delo, 24.Junij 2005

Na festivalu Pri'i pa vi'i bodo nastopili Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, Malo Morgen, Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerski veteranski samorastniki CZD (Center za dehumanizacijo).

Današnji enodnevni festival Pri'i pa vi'i, ki v štajerščini izpušča črko d, je že peti po vrsti in pomeni vsakoletno, zdaj že tradicionalno pekarniško (v mariborski Pekarni, ki jo lahko imamo za mariborski tip ljubljanske Metelkove) druženje pripadnikov rokovske kulture s severovzhodnega konca Slovenije, ki je kljub dolgoletni trdoživosti in vitalnosti redno spregledano ter vse preveč omejeno zgolj na lokalne medije. Spomnimo se knjige Ste bili zraven? / Bili ste zraven! in plošče Držimo skupaj! / Držite skupaj?, ki zaznamujeta konec nekega razvojnega obdobja v tem okolju, vsakoletnega enodnevnega festivala Mladi na meji, letošnjega marca novorojenega festivala Garage Explosion kot internacionalizacije in razširitve lokalnih rokovskih prizadevanj ter stalnico dolgoletne zavzetosti, ki jo utelešajo skupina CZD (Center za dehumanizacijo), založba Front Rock in Dušan Hedl, ki sta za njimi.
Na ravni mesta Maribora pomeni tamkajšnja Pekarna neprimerljivo boljšo in dobro utečeno podobno rešitev kakor ljubljanska Metelkova. Pomemben prispevek k ohranjanju rokovske kulture je program dvorane Gustav in Čikota (po tem imenu ga vsi poznamo), ki skrbi zanjo, v zadnjem času pa vitalna aktivnost skupine Muškat Hamburg s pobudami in spodbujanjem povezovanja in samoorganiziranja, ki se kažejo kot možne rešitve preseganja medijske odsotnosti kulture rocka po vsej Sloveniji s samoorganiziranostjo akterjev, njihovo vztrajnostjo in počasno, a pomembno rastjo občinstva.
Po tej poti lahko sčasoma naraste kritična masa pripadnikov rokovske kulture toliko, da se začne spreminjati tudi medijska podoba te kulture, predvsem pa morda prisili nacionalno RTV, da ji bo končno odmerila tisto mesto v radijskih in televizijskih programih, ki bi ji ga tako ali tako morala nameniti kot osrednja medijska ustanova nacionalnega pomena tako zaradi nujnega preseganja zgolj komercialnih glasbenokulturnih vsebin kakor zaradi podpore nacionalnemu kulturnemu ustvarjanju, kar rock and roll na Slovenskem nedvomno je.
Za večino festivalov velja, da so vsebinske brkljarije »za vsakega nekaj«, ki se ne zavedajo, da so obenem »za vsakogar nič«, cilj pa je navadno (mladostniška) veselica. S tem ni nič narobe, ker vsaka stvar potrebuje temelj, zato so veselice, takšne in drugačne, tako ali tako temelj vsakega kulturnega dogajanja – tudi družbeno priznanega ali elitnega, le da tega nihče ne pove na glas. Toda na temelju stoji stavba kulturnih vsebin, izbora in ponudbe, ki so presežek veseličenja in lahko ponudijo tudi dobre ali bogate kulturne vsebine v takšni ali drugačni meri. Ravno to pa je pomembno za komunikacijo ustvarjalcev rokovske kulture na Štajerskem s širšim okoljem.
V okviru družabne funkcije polpikniškega ozračja se bo na dvorišču pred dvorano Gustav in v njej danes razvil niz rokovskih zvokov nastopajočih štajerskih skupin: Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, ramonesovskih Malo Morgen, punk rock and rollerskih Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerskih veteranskih samorastnikov CZD (Center za dehumanizacijo). Vsebinsko ne gre za presek ali pregled dogajanja, ampak za predstavitev široke palete pristnega domačega rokovskega prizadevanja, če je to podmazano s talentom in z vztrajnostjo, pa je lahko tudi kakovostno. Kaj je boljšega kot neobvezujoči družabni okvir določenih in prepoznavnih kulturnih vsebin, ki v okviru druženja ponuja kulturno izkušnjo in vsebine?
Zato je lahko obisk takšnega dogajanja, kakršno bo danes zvečer v mariborski Pekarni, zelo dobrodošla popestritev in obogatitev poletnega kulturnega živžava, za ljudi nasploh pa dober način seznanjanja z rockom domačega okolja in našo kulturo rocka. To v času medijskih prenapihnjenosti odtujenih in odtujevalnih množičnih dogodkov prinaša okus po pristnosti manjših kulturnih krogov, datumsko pa spominja na nekdanji dan mladosti in obilico prireditev, ki so na 25. maj in okrog njega slavili mladost in njen vitalizem. Oboje ima z ustvarjalnostjo nasploh zelo zelo veliko opraviti ne glede na biološko starost ustvarjalcev.
Marjan Ogrinc

Za prenovo Pekarne

Žurnal, 24.Junij 2005

MOM je v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala natečaj za prenovo Pekarne Magdalenske mreže. Udeleženci natečaja za idejno arhitekturno rešitev prenove so bili k sodelovanju povabljeni. Projekte so oddale 4 skupine, žirija pa je predlagala podelitev dveh prvih nagrad. Projek ti so na ogled v Hladilnici v Pekarni.


Avtorji nagrajenega projekta

Pekarna: Težave v sedanjosti nasproti sanjskim načrtom za prihodnost

Večer, 22.Junij 2005 (pdf)

Kdaj bo obnovljena Pekarna vendarle ugledala luč sveta?

Alternativci so prostore nekdanje armade zasedli pred enajstimi leti

Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev

Borut Wenzel: "Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne"

Le malokdo je na odprtju razstave natečajnih del za obnovo Pekarne v razstavišču Hladilnica v Pekarni magdalenske mreže minuli četrtek vedel, da so alternativci na enak datum, 16. junija, vendar pred enajstimi leti, zasedli Pekarno. Enako prelomen trenutek, kot je za zgodovino objekta pomenil takrat, bi lahko rekli, da se je zgodil zdaj, ko so arhitekti predstavili svoje vizije, vendar, kot je na otvoritvi dejal predsednik komisije Andrej Šmid, upajmo, da ne bo potrebnih dodatnih enajst let, da bo Pekarna dejansko obnovljena. V času visokoletečih načrtov pa se Pekarna še vedno spopada z vrsto težavami, ki so povezane z dejstvom, da v tem trenutku še vedno nima urejenega statusa in posledično upravljavca.


Potem ko je decembra lani mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala arhitekturni natečaj, je komisija izbrala dva izmed štirih prispelih elaboratov, ki bosta pri obnovi Pekarne upoštevana kombinirano. Cilj je, da Pekarna postane sodobni kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Bojan Labović, predstojnik oddelka za kulturo v mestni občini Maribor, je po otvoritvi povedal, da bo obnova Pekarne financirana iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev. Po njegovem mnenju bi obnova v enem kosu pomenila prevelik finančni zalogaj, zato bo načrtovana fazno. "Najprej bi se morala obnoviti dvorana Gustaf, nadaljnji vrstni red pa bo odvisen od razpoložljivih sredstev in potreb," pojasnjuje Labović. Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za obnovo, zdaj še ni znano, pri izboru arhitekturnih rešitev pa so upoštevali, da so finančno sprejemljive. Kdaj bo obnovljena Pekarna dočakala luč sveta, je po besedah Labovića prehitro reči, seveda pa govorimo o obdobju več let. In kdo bo bodoči upravljavec kompleksa? "To bi morala biti produkcijsko-tehnična institucija, ki bi skrbela za sam objekt in na osnovi svojih izborov in razpisov iskala in umeščala programe v ta objekt. Upravljavec ne bi smel biti tisti, ki bi bil vsebinsko kompetenten za program, ker bi se verjetno tako zgodil programski monopol, kar pa tovrstni kulturni centri ne bi prenesli," meni Labović in na vprašanje, ali že imajo predlagane možne upravljavce, odgovarja, da je predlogov več, v ospredju pa je sicer že star predlog o možni združitvi Pekarne in Mladinskega kulturnega centra v enovit Mladinski kulturni center. Dodaja, da se ne sme pozabiti tudi na druge možne akterje, kot so Kibla in podobni.

Stanje ostaja nespremenjeno

V Pekarni pa v tem času še vedno ni prisotnega prevelikega optimizma. Do obnovljene Pekarne je očitno še daleč, v tem času pa Pekarna še vedno deluje brez urejenega statusa in posledično upravljavca oziroma je skrb za vprašanja o upravljanju kompleksa v "vmesni" fazi še vedno v pristojnosti materialno-tehnične službe mestne občine Maribor. Na vprašanje, kaj se je premaknilo od takrat, ko smo decembra pisali o težavah v Pekarni, Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, odgovarja: "Obnovitvena dela se premikajo z značilnim mariborskim tempom. Glede na nedavno sprejetje proračuna je čudež, da v tem mestu še sploh kaj deluje na področju nevladne kulturne produkcije," je povedal. Pravi, da z mestno občino, ki je lastnik kompleksa, formalno še ni bilo ustreznega dialoga o upravljavcu. Po njegovem mnenju mestna občina tudi še ni resneje pristopila k problemu začasne ureditve razmerja do uporabnikov in omogočila pogoje za normalno vzdrževanje kompleksa ter možnost porazdelitve in plačevanja povzročenih stroškov v kompleksu. "Kljub našemu prizadevanju je od leta 2002 stanje nespremenjeno. Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne. Nedavno ustanovljena Skupnost uporabnikov Pekarne, ki je poslala pisno opozorilo pristojnim na mestno občino o nevzdržni situaciji in neupravičenih ter verjetno neizterljivih stroških za občino, po več kot dveh mesecih ni sprejela niti odgovora," poudarja Wenzel. Na vprašanje, na kakšen način pa je ovirano njihovo delo zaradi počasnega postopka obnovitvenih del, pa Wenzel pravi: "S tehničnega vidika glavni problem predstavljajo posodobitev sanitarij, ogrevanje in razsvetljava. V preteklih letih bi lahko večino navedenega uporabniki začasno uredili sami, vendar le, če bi prejeli potrebno soglasje lastnika."

Nataša Rižnar

Falter 24/05

Pekarna vabi amaterske izvajalce

Večer, 16.Junij 2005

V poletnih mesecih v mariborskem multikulturnem centru Pekarna ne bo zatišja, ampak bodo namenjeni predstavitvam skupin in posameznikov, ki se ljubiteljsko in nepoklicno ukvarjajo z glasbo ali odrsko umetnostjo. Na Gustafovem malem odru bodo lahko nastopili vsi, ki se želijo predstaviti širši javnosti, ne glede na zvrst. Edini pogoj je, da se predstavljajo kot popolni amaterji.Sodelovanje je dovoljeno sicer tudi profesionalnim izvajalcem, a le na področjih, s katerimi se sicer ne ukvarjajo poklicno. Program vsakega izvajalca naj traja okrog 30 minut, zaradi majhnosti odra pa sta lahko na njem le dva hkrati. Najbolj uspešne predstave bodo ponovili na posebnem večeru. Nastopi se bodo začeli v petek, 1. julija, ob 21.30, na improviziranem odru pred dvorano Gustaf, in jih bodo prirejali vse do konca avgusta. Izvajalci za nastope ne prejmejo honorarja, drznost in smisel nastopajočih za humor sta obvezna, pobiranje prostovoljnih prispevkov pa ni izrecno prepovedano. Prijaviti se je mogoče na elektronska naslova natasa@pekarna.org ali marjan@pekarna.org, ob prijavi je treba na kratko opisati zvrst nastopa (če se jo sploh da opredeliti), tehnične zahteve (te naj bodo minimalne) in osebne podatke nastopajočih (ime, priimek, telefon, elektronski naslov...).
Darinko Kores Jacks

Rezultati in razstava vabljenega arhitekturnega natečaja

Zmagovalna rešitev avtorjev: Kaja Pogačar, Robert Veselko in Andrej Žižek
- Pogled na preureditev kompleksa hladilnice in dvorane Gustaf z vstopnim obmocjem

Predlog Passeggiata, avtorja Stojan Skalicky in Črt Čuček - prikaz celotnega območja