13. decembra smo v dvorani Gustaf spremljali dva popotnika. Odvijalo se je gledališko potovanje z naslovom Kovček, ki je s svojim sporočilom dalo misliti prav vsem obiskovalcem.
V GustafTeatru se že nekaj časa trudijo, da bi v Mariboru ponudili dodaten prostor za spodbujanje gledališča. Obisk je sicer zaenkrat še majhen, vendar se povečuje. Letošnja sezona se počasi že približuje h koncu, in sicer jo bodo zaključili to nedeljo, 20. decembra, s predstavo Most na krvi, ki jo vsekakor ne smete zamuditi.
Posebnost Gustafteatra je tudi način pobiranja vstopnine, in sicer obiskovalci imamo na voljo plačilo določene vstopnine ali pa prostovoljni prispevek. Odločitev, kaj bomo izbrali, je prepuščena nam, s tem pa želijo dati možnost obiska predstav tudi tistim, ki morda ne morejo odšteti veliko denarja za vstopnino. Verjamejo, da vsak obiskovalec razume, da v pripravo predstave igralci vložijo veliko dela, in tako namenijo vsaj evro ali dva kot prostovoljni prispevek.
Gledališko potovanje Kovček je predstava, ki je nosila globoko sporočilo. Duša, samota, žalost, usoda, meja in podobne besede so povzročile, da je celotna dvorana ob zavedanju, da gre za današnje stanje v družbi, osupla. V vlogi popotnikov sta se nam predstavila Suzana Grau in Gašper Jarni, ki sta s svojo izrazitostjo in intimnostjo povzročila, da so dlake stale pokonci prav vsem v dvorani.
Gledališka predstava je nastala po literarni predlogi Atomski vek Mateja Bora, ki kljub temu, da je nastala že leta 1957, postaja vedno bolj aktualna. Nam so se še posebej vtisnile v spomin naslednje besede: »Vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj.«
Več o Gustafteatru in predstavi Kovček pa si oglejte v videu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar