V torek zvečer je počitniški premor v Umetnostni galeriji Maribor prelomila že sedma panelna diskusija Gradec-Marburg. Številni obiskovalci so bili v kulturno inspirativnem prostoru priča dvojezični razpravi z naslovom Velike kulturne ustanove in alternativna kultura, ki jo je povezoval urednik mariborske redakcije Dela, Peter Rak. Debata, pri kateri so imeli vsi udeleženi organizirano simultano prevajanje, je trajala dobri dve uri. Iz vsakega mesta sta bila povabljena dva gosta. Tako sta v imenu Maribora gostovala Danilo Rošker, direktor mariborskega SNG in Mojca Kasjak, predsednica Plesne izbe Maribor. Graško predstavništvo pa sta sestavljali Ursula Gigler-Gausterer, predsednica IG Tanz in Eveline Koberg, direktorica Kulturzentrum Minoriten.
Gostje so spregovorili o tem, kje različne institucije v mestu najdejo stično točko, kako se njihova dejavnost prepleta in kaj lahko ponudijo druga drugi za boljšo komunikacijo s publiko. Rdeča nit razprave je bilo dejstvo, da tako velike nacionalne institucije kot manjše in neodvisne skupine ustvarjalcev pomembno bogatijo mesto z umetniškim programom ter vzpodbujajo razvoj kulturnega kapitala. Pri tem ima vsaka svojo specifično vlogo. Prve se posvečajo predvsem produkciji večjih projektov na nacionalni, tudi mednarodni ravni, druge - manjše, pa so zaslužne za kontinuirano izobraževanje in možnosti eksperimentiranja mladih avtorjev.
Med razpravo je svoje težave prostorske in finančne narave prezentirala predsednica Plesne izbe Maribor, ki sicer za predstave svojih plesalcev uporablja oder mariborskega SNG, vendar ji zasedenost slednjega ne dopušča možnosti zadovoljevanja celotnih plesnih potreb. Diskusija zaide že na znani tir - Maribor potrebuje infrastrukturo. Graški sogovornici, ki živita v nedavno arhitekturno preurejenem kulturno-infrastrukturno-prijaznem mestu, replicirata: "Sama struktura ni dovolj. Problem je v kvaliteti. Slednja je ključna. Kljub temu da imamo pri nas ustrezno infrastrukturo, opažamo, da so plesni ustvarjalci idejno izmučeni." Prav tako pa Avstrijki opažata, da je interes po kulturnem ustvarjanju, zaradi skromnejših finančnih kapacitet manjši. Tudi Mojca Kasjak ima težave s financiranjem: "Odvisni smo od razpisov. Od sponzorjev dobimo plakate in kruh. Težava je v pridobivanju denarja."
Sogovorniki se strinjajo, da je problem tudi vrednotna razporeditev kulturnih zvrsti. Tako naj bi v Mariboru bila gledališčna kultura na prvem mestu, sodobni ples pa bistveno nižje. Graški sogovornici predlagata rešitev v sodelovanju različnih kulturnih ustanov, tudi v obliki abonmajev. Diskusija se zaključi s harmoničnim predlogom o kulturnem sodelovanju med obema mestoma. Naslednja razprava bo 13. oktobra na temo Kunsthaus - Evropska prestolnica kulture.
Ni komentarjev:
Objavite komentar