Zgodovinski rep se v trikotniku med uporabniki Pekarne, lastnico kompleksa Mestno občino Maribor (MOM) in javnim zavodom MKC vije že vsaj šestnajst let, od zasedbe kompleksa. V tem času se je bolj podajala kot resnično premislila ideja, da bi bilo treba strukturirati odnose med omenjenimi akterji in jih institucionalizirati tako, da ne bo trpela svoboda umetniškega ustvarjanja. Z upravljalskim modelom, ki ga je leto in pol oblikovala delovna skupina, sestavljena iz uporabnikov Pekarne in predstavnikov MOM in MKC kot bodočega upravitelja, in ki ga je že potrdil mestni svet, je ta korak storjen.
Predlagani upravljalski model predvideva dva nivoja uporabe prostorov: programskega in projektnega. "Odločitev za omenjeno delitev je sledila logiki dogodkov, ki se odvijajo v Pekarni. Tako smo želeli ohraniti kontinuiteto delovanja in živost novih pobud ter jim omogočiti delovanje," je na tiskovni konferenci ob predstavitvi modela povedal Borut Osonkar iz Zavoda PIP - regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja. Izvajalci programov bodo svoje vloge in prijave tako oddali na razpisih, o njih pa bo odločal programski svet, o sestavi katerega je delovna skupina razpravljala najdlje. Sedemčlanski programski svet bodo tako sestavljali: trije predstavniki, ki jih bodo preko občnega zbora predlagali uporabniki sami, trije predstavniki, predlagani od strokovne javnosti, ki jo oblikuje MKC, in en predstavnik, ki ga bo izbral programski koordinator. MKC je bilo predano administrativno-tehnično vzdrževanje kompleksa in je nosilec upravljalskih pravic za prvo zgradbo, sledile pa bodo tudi druge, ki so trenutno še v upravljanju občine. Upravitelj namreč zagotavlja, da center lahko administrativno-tehnično nemoteno izvaja svoje delovanje.
Do konca leta naj bi bile dorečene tudi podrobnosti, določena naj bi bila vsa razmerja in poslovniki. "Kot vse kaže, bomo imeli primer uspešnega javno-zasebnega partnerstva novega tipa, kjer nista na eni strani država in davkoplačevalski denar, na drugi pa gospodarski in profitni sektor. Na eni strani bo nekdo, ki mora biti servis javnosti, to je država, in na drugi javnost oziroma nevladne organizacije. To je tudi nova stopnja urejanja in strukturiranja odnosov med civilno družbo in državo. Če se bo naš primer izkazal kot dobra praksa, lahko služimo kot model še marsikje," je še povedal Osonkar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar