Obnova Pekarne je "le" ena izmed 25 investicij v EPK, a po proračunu nič kaj nepomembna, saj s 7,3 milijona evrov kar dostojno konkurira Lutkovnemu gledališču in Minoritom, težkim 10 milijonov evrov. Po javni predstavitvi idejne zasnove, ki se je zgodila s številčno zasedbo vpletenih, a brez Odbora za Pekarno, pa čeprav jim je MOM v javnosti večkrat priznala status "partnerja v postopku", so stare rane iz vojne za svetlejšo prihodnost sodobnega centra kulture spet zakrvavele. Drži, da je zgodovina alternativne kulture zgodovina družbenih bojev za prisvajanje in oblikovanje simbolnih in socialno kulturnih pomenov javnih prostorov mesta.
Drži tudi, da so bili alternativna kultura, socialna in socializacijska gibanja s specifičnimi življenjskimi stili in estetskimi praksami vedno motnja za avtoritarno politično oblast. Njihov največji greh je prav avtonomija in "naraven" odpor zoper uniformiranje družbe. A vse bolj se zdi, da se pekarnarji, zaradi vztrajanja pri svojem do absurda, najraje ciklično vračajo po istih poteh v zgodovino. Tako te dni znova dokazujejo, da je svet nepopoln, razkrivajo "prikrita in zatajena ozadja zglednega odnosa" lokalnih oblasti in "uporabnikov, zainteresirane in strokovne javnosti v enem", kot se opisujejo sami, ter ure dolgo pred mediji luščijo ideološke kraste iz večne vojne med nevladniki in državnimi birokrati. Za začetek konca bi lahko jasno odgovorili vsaj, če si obnove sploh želijo.
Zaradi večnega zdraharstva pa se zdi, da so se iz zgodbe že izločili glavni "investicijski guruji" EPK, vodstvo projekta pa prepustili ekipi, ki najverjetneje ni postavila še niti enostavne nadstrešnice. Zato verjetno ni naključje, da ob prvem neprijetnem vprašanju prekine tiskovno konferenco in tako ponudi več kot preveč razlogov za razvijanje teorije zarot. Če k temu prištejemo še dejstvo, da mesto vodijo ljudje, po strankarski pripadnosti in srcu zvesti kleni slovenski kulturi in gradbenim lobijem, zaradi česar se jim zdi najbolj naravno javno discipliniranje neposlušnih z opominjanjem, da bi se obnove Pekarne lahko lotili tudi brez podpore in iskanja konsenza z nevladniki, postane slaba volja slednjih smiselna. Lahko bi se res, a bi s tem sledili logiki argumenta moči in ne moči argumenta, prav to pa je tudi eden izmed osrednjih razlogov za upor civilne družbe leta 1991 in vzrok, da je Pekarna sploh nastala! In - slepec še naprej vodi slepca, pri tem pa ne opazita, da čofotata po preteklosti, slepa za sedanjost in predvsem za prihodnost.
URŠKA KEREŽI
1 komentar:
jaz sem skoraj slep
Objavite komentar