Za pokritje izgube Festivala Maribor je šlo 390 tisoč evrov, za Pekarno pa je občina odštela 28 tisoč evrov
Marko Vanovšek
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.
"22. oktobra je na javni tribuni župan izrekel preroške besede, da bo potrebno zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retočnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mestni občini Maribor. Ves čas smo preverjali situacijo in strokovne službe na občini so nam odgovorjale, da bo denarja manj. Postavlja se mi vprašanje njihovih funkcij, kajti prepričanje, da bo za kulturo manj denarja, postaja nekaj samoumevnega," se je včeraj spraševal Kosi.
Spomnimo, da je MOM (ta Pekarno financira v 35 odstotkih, 60 odstotvkov da država, ostalo so lastna sredstva) javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ter javni razpis za izbor programov v javnem interesu na področju kulture objavila šele junija letos. To pomeni, da je zavod Pekarna (in seveda druge kulturne inštitucije v mestu) na nek način kreditiral občino in izvajal programe, ki jih zagotovo ne bi, če bi vedel, da bo denarja manj. Mimogrede, junija je bil razpis, denar za letos pa so v Pekarni prejeli šele 8. decembra (ostali zavodi, ki niso javni, pa šele danes), torej konec leta, medtem ko ljubljanska občina objavi razpis konec leta za prihodnje leto.
Na vprašanje, zakaj javnost niso opozorili že prej, Gregor Kosi odgovarja, da zato, ker so bili prepričani, da bodo vložili tožbo na Upravno sodišče, a jim zaradi pomanjkanja časa (beri: zakonski roki) žal tega ni uspelo. "Pogodbo o financiranju programov v javnem interesu na področju kulture za leto 2008 sem nato podpisal 11. novembra, župan pa šele 27. novembra. 16 dni je pogodba romala iz ene pisarne v drugo. To se dogaja ob dejstvu, da se politika zaveda kulturne podhranjenosti," pravi Kosi, ki je z občinskim denarjem poplačal premostitvene kredite, ki so jim omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Gregor Kosi in njegovi sodelavci so prepričani, da zavod Pekarna v javnem interesu spodbuja in izvaja celovite projekte in posreduje deficitarne prakse ter prispeva k promociji mesta, zaradi dinamike in načina financiranja pa jim je popolnoma onemogočeno načrtovanje, razvijanje, zagotavljanje in omogočanje pogojev za trajno delovanje. Kar je še huje, tako Kosi, v času intezivnih dogovarjanj glede prenove, da bi ta čim manj prizadela produkcijo, MOM prepolovi sredstva - kot da ostali pritiski niso dovolj. "Na fenomen Pekarna, s katerim se občinarji hvalijo, ko prihajajo gosti, opozarjajo mediji in zainteresirana javnost, strokovne službe na mestni občini pa, kot da se občutljivosti in pomembnosti takšnega organizma sploh ne zavedajo. Prepolovitev sredstev in enoletno financiranje se sumljivo pokrivata z namerami župana, da preseli Pekarno," so iz dvorane Gustav sporočili javnosti.
Pomanjkanje strategije
Tamkajšnji ustvarjalci in organizatorji se niso izognili niti novemberskemu rebalansu, znotraj katerega postavka za pokritje izgube Festivala Maribor (v produkciji Narodnega doma) znaša 390 tisoč evrov. Letošnje nakazilo Pekarni za celoletno delovanje pa 28 tisoč! S tem je mestni svet, pravi Gregor Kosi, le pokazal, kako kreira politiko, aktualna politika pa je jasno pokazala, kako vrednoti nevladne producente. "EPK in Univerzijada? Ne se hecat, same floskule. Komu je EPK namenjena? Kaj sploh pomeni? Alternativa bo preživela, ampak zakaj so potrebni vsakokratni rezi in čakanje nadaljnih 50 let, da se neka razmerja ponovno vzpostavijo?" se je še včeraj spraševal Gregor Kosi, njegov sodelavec Marko Brumen pa, kam bomo prišli, če bo vse odvisno od tega, kdo se bo s kom zmenil. Brez kakšnih jasnih in zapisanih strategij. Če bodo dovolj le ustna zagotovila, ne potrebujemo nobenih razpisov več.
PETRA ZEMLJIČ
Ni komentarjev:
Objavite komentar