Mariborski poslanec Frangež je prepričan, da si projekt EPK zasluži poseben zakon, v katerega pa v vladi že dvomijo
Kot smo poročali, vse kaže, da bo šest mariborskih projektov, vključenih v Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012 - obnova Mariborskega gradu, dva objekta Pekarne, Fotografski muzej Maribor, minoritska cerkev in minoritski samostan (zunanji avditorij), skupaj vrednih okrog 12 milijonov evrov, ostalo brez sredstev iz javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki ga je razpisalo ministrstvo za kulturo. Čeprav se pritožbeni rok še ni iztekel, je upanja malo, trdijo v mariborski občini.
"Samo upam lahko, da ima ministrstvo za kulturo pisne argumente, s katerimi strokovna komisija pojasnjuje svojo odločitev," pa je raočaran dejal mariborski poslanec SD Matevž Frangež. Ministrico za kulturo Majdo Širca, ki jo je že pred odločitvijo komisije pozval naj s posebno pozornostjo obravnava investicijske ambicije Maribora, je včeraj javno pozval, da ministrstvu v Mariboru pripravi javno predstavitev rezultatov razpisa in jih pojasni.
Ker je pridobivanje sredstev iz najrazličnejših razpisov negotovo, naj bi Frangež mariborski občini svetoval pripravo posebnega zakona o EPK, ki naj bi vire financiranja in način organizacije jasneje zagotovil. "Projekt je takšnega nacionalnega pomena, da si zasluži zakon, podoben zakonu o Pomurju, s katerim je vlada pristopila h konkretnemu reševanju konkretnih problemov. In mislim, da si EPK tak zakon zasluži in da je treba sistemska sredstva zagotoviti tudi za ta projekt," še dodaja Frangež.
Čeprav naj bi o zakonu govorili na ponedeljkovem srečanju štajerskih poslancev z županom Maribora Francem Kanglerjem, na katerem naj bi slednji tudi najavil pristop k pripravi zakona, in je Frangež prepričan, da bo podpora zanj dovolj široka, pa v smisel priprave omenjenega zakona že sedaj dvomijo nekateri drugi poslanci iz koalicijskih vrst. "Če želite sredstva zagotoviti z zakonom, morate vedeti, kje jih boste vzeli. Zakon samo predlagati in upati, bi bilo enako, kot je bilo z zakonom o kulturnem tolarju. Ki ima sedaj zelo nizko realizacijo," je slišati neuradno. Ob tem ponavljajo tudi trditev ministrstva za kulturo, da so sredstva v proračunu zagotovljena, a morajo biti projekti dovolj dobro in dovolj daleč pripravljeni, da lahko konkurirajo.
URŠKA KEREŽI
Ni komentarjev:
Objavite komentar