Dvesto Dalijev za en avto - Dnevnik, 20.01.2010

Dvesto Dalijev za en avto

Pop/Kultura - sreda, 20.01.2010 Tekst: Tomaž Klipšteter

Sloveniji bosta v teh dneh na ogled kar dve razstavi grafičnih listov izjemno uglednih španskih likovnih umetnikov: dela Pabla Picassa bodo nocoj (za javnost pa od jutri zjutraj) razstavili v Mestnem muzeju Ljubljana, povsem prenovljeni mariborski Vetrinjski dvor (Naskov dvorec) pa že nekaj časa gosti razstavo grafik Salvadorja Dalija.

Laik bi domneval, da sta razstavljeni zbirki po pomembnosti in dragocenosti približno enakovredni, toda resničnost je drugačna. Skupna vrednost 200 mariborskih eksponatov namreč stane komaj toliko kot en citroen picasso.

Razstava 202 Dalijevih del, ki bo na ogled do 14. marca, je ozaljšala slovesno odprtje restavriranega Vetrinjskega dvora, v katerega se bo vselila organizatorska ekipa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Dogodka sta se udeležila kar dva predstavnika slovenske vlade, in sicer ministrica za kulturo Majda Širca ter minister za lokalno samoupravo Henrik Gyerkeš. Razstavljena likovna dela, ki si jih je bilo pred tem mogoče ogledati na Bledu v galeriji Deva Puri, pa so ogorčile mariborskega galerista Primoža Premzla. "V bistvu gre za zavajanje ljudi, saj v vabilu razstave piše, da je na ogled več kot 200 originalnih grafičnih del Salvadorja Dalija, kar pa ni res," je jezen Premzl. "Niti ena razstavljena grafika ni avtorsko podpisana in oštevilčena. Razstava pravzaprav temelji na dveh bibliofilskih izdajah Dalijevih ciklusov, ki sodijo na knjižno polico, ne pa na galerijsko razstavo."

Velike razlike v vrednosti

Vrednosti Dalijevih grafik se izjemno razlikujejo, saj je bilo tržišče z umetninami nekoč poplavljeno s cenenimi neavtoriziranimi in nepodpisanimi ponatisi. Tudi pri originalnih natisih so zelo velike vrednostne razlike. Opus Biblia Sacra, ki je na ogled v Mariboru, je bil leta 1967 natisnjen v treh vrednostnih razredih: verzija Ad Personam obsega 99 podpisanih biblij, ki so jih prejeli ugledni posamezniki, v seriji Magni Luxus je 199 izvodov, mariborske litografije pa so iz serije Luxus, ki je izšla v nakladi 1499 izvodov.

Še manjša pa je zbirateljska vrednost razstavljenih grafičnih listov iz Dalijevega opusa Božanska komedija. "To so zgolj reprodukcije njegovih akvarelov," opozarja Premzl. Ali povedano drugače: mapo Luxus Dalijevih biblijskih litografij in mapo reprodukcij ciklusa Božanska komedija (francoski izdajatelj je natisnil 5346 serij) je po svetovnem spletu možno kupiti za približno 13.000 evrov.

"Prvovrstni nateg"

Zanimiva je primerjava s tržno ceno redkejših serij reprodukcij iz Dalijevega opusa Biblia Sacra. Na spletni borzi Ebay je različica Magni Luxus decembra lani menjala lastnika za 35.000 ameriških dolarjev. Še zgovornejša pa je primerjava z ljubljansko razstavo Picassa. Po besedah Bernija Fetzerja, lastnika razstavljenih grafik, se vrednost posameznih del v njegovi zbirki giblje med 1000 in 50.000 evrov. "Vsaka resna zasebna galerija ima v stalni ponudbi vsaj nekaj slik, ki v materialnem smislu presegajo vrednost celotne tukajšnje Dalijeve razstave. Če pa upoštevamo še ceno vstopnine, je mariborska razstava prvovrstni nateg," še dodaja Premzl.

Za ogled Picassove razstave v ljubljanskem Mestnem muzeju bo treba odšteti šest evrov, obisk "mariborskega" Dalija pa stane še pol evra več. In za konec še ta primerjava: v dunajski Albertini je trenutno razstava 75 del najslovitejših impresionistov (Manet, Monet, Van Gogh, Renoir, Cezanne...); vstopnina je 9,5 evra.

Original ali reprodukcija?

To, da je neka grafika originalna, si je mogoče razlagati na več načinov. Nekateri likovni strokovnjaki trdijo, da v primeru, ko nekdo podobo, ki jo je avtor realiziral v sliki, reproducira z grafično tehniko, ni mogoče govoriti, da gre za original. Grafika je po njihovem mnenju original zgolj takrat, ko je ni mogoče ponoviti v drugem likovnem mediju. Salvador Dali se je temu vprašanju izognil tako, da je ustvarjal grafike, ki so jih zanj reproducirali tiskarji v visokih nakladah. "Razstavljena dela so originali ne glede na visoko naklado. Dali je imel poseben status, grafika je bila njegov korak k temu, da bi bil dostopnejši širši množici," je prepričana Ana Marija Kunstelj, ki je postavila mariborsko razstavo. "V tistem času še niso bile razvite sodobne tehnike reprodukcije, zdaj bi se mogoče lahko odločili za računalniški tisk. Zato so za razmnoževanje uporabili klasične grafične tehnike, v tem primeru litografijo in lesorez, kar je bil dolgotrajni postopek. Po mnenju Kunstljeve cena vstopnine ni sporna. "Moja izkušnja z Bleda je, da je vredno plačati 6,5 evra, če upoštevam, da človek veliko odnese od ogleda, ker je toliko del skupaj razstavljenih na enem mestu. Ni tako preprosto videti teh dveh ciklov skupaj, mislim, da je bilo to nazadnje možno v New Yorku," opozarja.