torek, januar 05, 2010

Ameriška drama, ki se bere v bosanščini in mariborščini

Ameriška drama, ki se bere v bosanščini in mariborščini

Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević prvi v Sloveniji uprizarjata račje variacije Davida Mameta

Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević kot Mirka Živka in Daki
(Sašo Bizjak)
Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević kot Mirka Živka in Daki

Da sta izbrali pravo besedilo, Mirjana Šajinović in Aleksandra Blagojević ne kažeta samo na odru, ko v gledališki predstavi Mirka Živka in Daki gledalce držita v nenehni pozornosti, temveč tudi v pogovoru, ki je sledil uprizoritvi. Vidno utrujeni, a z iskro v očeh sta sogovornici razkrivali kontekst avtorskega projekta, ki je nastajal po motivih Variacij na temo divjih rac (The Duck Variations, 1972) znanega ameriškega pisca gledaliških in filmskih scenarijev, igralca in režiserja Davida Mameta, in dogajanja iz ozadja. "To je predstava o odnosih, predvsem do sočloveka," tragikomedijo preprosto povzema Blagojevićeva.

Kdo bo zavzel čigavo mesto

Protagonistki na odru med drugim pripovedujeta metaforično zgodbo o Georgeu in Emilu, ko v parku opazujeta race, oziroma o racah, ki poskušajo vzleteti, oditi, pobegniti in zapustiti svoje (jugoslovanske) korenine. V furioznem ritmu preskakujeta med različnimi liki oziroma jugoslovanskimi jeziki, obarvanimi z lokalnimi narečji, hkrati pa v beckettovski interakciji dialoga, zvoka in giba poskušata prikazati tok odtujenosti in povezanosti. Vmes udarita po snobizmu in slonokoščeno zaprtem elitizmu v umetniških sferah in nasujeta nekaj aktualnih sporočil o ekologiji in življenjski filozofiji, ki med občinstvom odmevajo potem, ko je že davno padel zastor.

Celjanka Mirjana Šajinović - Mirka in Mariborčanka Aleksandra Blagojević - Živka, obe z balkanskimi (bosanskimi, srbskimi in črnogorskimi) koreninami, sta Mirko Živko in Dakija ustvarjali v produkciji Pekarne magdalenske mreže, glasbo je napisal Poljak Michal Litwiniec. V vlogi Dakija je bil sprva predviden še lik s plesalko Dašo Rashid, a je ime ostalo kot sinonim za raco in možnost nadgradnje.

Na slovenskih odrih dokaj neznan Mamet, v najstniških letih avtobusni sprevodnik, kasneje taksist, raznašalec hrane, nepremičninski agent in leta 1984 Pulitzerjev nagrajenec za dramo Glengarry Glen Ross, je bil obojestranska ultimativna izbira, četudi Variacije divjih rac še niso prevedene v slovenščino. "Prepričana sem, da bomo poslej dobili prevod Mametovih račjih variacij. Čeprav sva midve 'prvi polazili i učili put, neko drugi e zauzeti naše mesto'," pravi Blagojevićeva.

Spoštovanje narave in živali

Specifična retorika, mametovščina, kjer se v hitrem izmenjavanju replik visok jezik meša z vulgarizmi, navdušuje obe. Za tranfsormacije iz Bosanke v Črmogorko, Mariborčanko itd. "sta rojeni". Mameta občudujeta zato, ker je še vedno aktualen. Strinjata se, da "spada med inteligentne, moderne pisce, v kategorijo Williama Shakespeara, Tennesseeja Williamsa, Samuela Becketta..., med večne, absolutno in dokončno resnične avtorje. Je genialec, vedno na žarku, na katerega se zgolj priklopiš in te vodi. Vse mizanscene sva našli sproti, kot bi mignil. Tekst se je kar sam od sebe bral v različnih dialektih. Mametova besedila sodijo v abstraktni realizem. S prstom pokaže na problem, na primer pitne vode, ali na dejstvo. Če se račke potapljajo v nafti, se potapljajo. Ne dramatizira. To tako je. Je jasen. Hkrati pa dopušča številne interpretacije."

Sogovornici pravita, da je bil večmesečni proces ustvarjanja eno samo veselje. "Nikoli nisva prišli v konflikt, kar se včasih med igralci in režiserjem rado zgodi. Skupaj vibrirava, dihava, premike čutiva v melodiji glasu. Za tako intenzivno preklapljanje med različnimi liki niso nadarjeni vsi igralci," ugotavlja Šajinovićeva. Sledili sta angažiranemu gledališču, ki živi še po predstavi in spodbuja k razmišljanju, čutenju, h katarzi. Stavili sta na iskrenost in razumljivost. Med sporočili predstave izpostavljata spoštovanje narave, sožitje z živalmi in rastlinami, individualizem skozi prizmo kolektivizma.

Umetnost za 900 evrov

Kar zadeva status neetabliranih gledališčnikov, je Blagojevićeva daleč od rožnatih pogledov. "Izobraženi umetniki se zelo težko prebijamo. Marsikatera vrata na festivale so nam zaprta. Ne gledajo potenciala, kvalitete, talenta, šole... Če nisi pri koritu, ne dobiš niti priložnosti. Najema se tiste, ki so pač kadri, namesto tistih, ki so res dobri. 'Zasedeni smo, vi ne,' odgovorijo. Prijateljici, ki že vse življenje pleše flamenco in ima prirojen temperament, so na kulturnem ministrstvu rekli, da folklore ne podpirajo," val ogorčenja veje iz Živke. A 900 evrov, kolikor sta umetnici dobili za celotno produkcijo predstave (umetniško ustvarjanje, kostume, maske, luč), ju ne bo ustavilo. "Ko si pri koritu, se namesto umetnosti vzdržuje korito in brani pozicija," dodaja Mirka in pogovor sklene z modrostjo o aplavzu: "Aplavz pomeni potrditev, pohvalo. Dober je zato, ker se z zvokom ob plosku dlani čisti prostor. Koristen je, tudi če komu ni všeč." Da bi čistil korita, je vendarle prešibak.

Pot (do) zvezd

Aleksandra Blagojević se rodi v Mariboru. Kot vse velike zvezde dela kot čistilka, ki jo zaradi razmišljanja z lastno glavo odpustijo, in kot telefonistka, kjer manj uspešno prodaja knjige. Bolj uspešno študira na dramaturgiji in gledališki režiji v Beogradu. Po končanem študiju, ki si ga plačuje z nočnim delom v tovarni, napiše radijsko dramo Plastika in dramsko besedilo Bilo kako bilo, ljudi so zaista čudna stvorenja. V Mariboru ustanovi gledališko šolo Moment in se usmeri v fizični teater in dramaturgijo plesa.

Celjanka Mirjana Šajinović kot najstnica dela na celjskem sejmu in jezdi konje. Ob vpisu na ljubljansko akademijo za gledališče, radio, film in televizijo zavrne štipendijo SLG Celje, ker je premajhna. Zato pristane na socialni štipendiji. Zaposli se v Drami SNG Maribor, izvede več samostojnih projektov - spiritualno pravljico Darilo za rojstni dan, avtorski projekt o svojem življenju T'ga za jug in absurdno monokomedijo Nea. S poljskim teatrom iz Wroclawa sodeluje v predstavi Macbeth, work in progress, s katero gostujejo v Shakespearovem rojstnem kraju in po festivalih. Vmes se usodno zaljubi in postane žena poljskega umetnika. Zavzema se za pravice živali in je aktivna pri ozaveščanju zelenega načina življenja.

Prognoza: Ko si 35. ponovitev Mariborčanke in Celjanke ogleda slavni ameriški dramatik David Mamet, pade na hrbet. Zaradi skokovite slave začne Šajinovićevo duplirati dvojnica Juliette Binoche, sicer velika francoska zvezda. Mamet Blagojevićevi polira čevlje in v imenu obeh sprejme najprej Borštnikovo nagrado...



NINA AMBROŽ

Ni komentarjev: