"Nekaj je v štajerstvu" - Večer, 15.01.2009

Na pogovoru o prihodnosti Maribora in Gradca ter štajerski in evropski identiteti v Umetnostni galeriji Maribor

(Arhiv UGM)

Presenetljivo zanimanje za razpravo - večina gostov je bila iz Gradca.

Predsinoči se je v prepolni dvorani Umetnostne galerije Maribor (UGM) odvila prva razprava od napovedenih desetih med meščani, politiki, kulturnimi ustvarjalci in mestnimi načrtovalci Maribora in Gradca. Moderatorka Melita Forstnerič Hanjšek, novinarka Večera, je gostila direktorico UGM Bredo Kolar Sluga, Petra Pakescha, direktorja Kunsthaus Graz, župana Maribora in Gradca, Franca Kanglerja in Siegfrieda Nagla, ter arhitekt Klausa Kada.



Moderatorka je uvodoma ocenila, da udeležba priča o resnosti razprave, ki potemtakem ne bo le ena od kulturnih tribun, ampak bo predvsem zavezujuča. Večplastno sodelovanje med obema mestoma traja že 22 let in očitno je "nekaj v štajerstvu", je še menila. Da je štajerska identiteta radovednost, določena mera kritičnosti in želja po spreminjanju sveta, je dejal Siegfried Nagl. K razvoju avstrijskega mesta so pripomogli dolgoročni in vodilni cilji, korak za korakom pa jih uresničujejo. Da je bil leta 2003, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture (EPK), zanimiv in napet čas, je povedal župan, še več, zanj je bilo to najlepše leto, ki ga politik lahko doživi. A so že pred novimi izzivi ...



"Kultura je tista, ki združuje vse in sokreira prihodnost Maribora, regije, Slovenije, Evropske unije," pa je zbranim sporočil Franc Kangler. Prepričan je, da izkušnje Gradca iz leta 2003 pridejo še kako prav, zato si bo med drugim še naprej kot prvi v Sloveniji prizadeval, da bi mesto, ker mu ni vseeno, kakšna bo njegova podoba, dobilo mestnega arhitekta. Še enkrat pa je izpostavil znane besede, da bo v Mariboru in njegovih partnericah (Novem mestu, Velenju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti) naziv EPK 2012 povzročil "kulturno eksplozijo, ta pa naj povzroči kulturni razcvet, ki bi se širil preko meja EU pa tudi na Hrvaško". Peter Pakesch, ki je tudi glavni pobudnik desetih panelnih razprav z imenom Marburg-Gradec, je spomnil na velike odmeve po Evropi. Praktično jih je poznal vsakdo po letu 2003, kar le priča o tem, kaj pomeni EPK. Sicer pa mu tovrstne razprave pomenijo orodje, da bi učinkoviteje povezali obe regiji, ki jih je še nedolgo nazaj delila državna meja, predvsem pa, da bi ustvarili skupno zavest. Kaj to pomeni mnogim, pričajo številni obiskovalci, ki so v UGM med drugim opozarjali na svoje slovenske korenine.



Klaus Kada pa ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje moderatorke, kako ocenjuje mariborsko arhitekturo, ampak je dejal nekako takole: "Če je zastopana neka določena mera dinamike, kar v Sloveniji zagotovo je, obstaja neverjetna moč." Izpostavil je arhitekturo Pirana, za mariborsko pa dejal, da je dobra in slaba kot v veliko drugih mestih. Kakovost mesta je zanj torej v moči, ki jo moramo seveda čutiti, vse to pa je pomembno za identiteto. To pa ni naloga le za arhitekte, ampak tudi za politike, izobraževalne institucije... "Izobrazba se začne že v vrtcih in koliko generacij mladih smo že zapravili, ker kontakt z njimi ni bil pravi. Otroci morajo poznati svoje sosede in se pogovarjati, tako kot se pogovarjamo in družimo danes mi. In ko bodo otroci pozabili na meje, bo kulturna pokrajina, za katero si prizadevamo, jasna. Ko ne bo več meja v naših glavah, bo evropska vizija možna," je dejal in požel velik aplavz.



Spomeniki v duhu 21. stoletja

Govorniki niso mogli mimo skupne zgodovine in dveh junakov - nadvojvode Janeza in Wilhelma von Tegetthoffa, ki bi ulita v kovino le morala najti javni prostor in mesto v sodobni zgodovini. Ideje, da bi spomenike postavili tja, kjer so že bili, so s strani Mestne občine Maribor že bile, pravi Kangler, a velikokrat naletijo na druge ovire, ki jih postavlja spomeniško varstvo. Tradicija je pomembna, pravi Pakesch, a sam bi si želel nove spomenike, v duhu 21. stoletja. Osebam, ki so in razmišljajo evropsko. V Mariboru sta bila zanj pomembna dva momenta; prvi je bil srečanje z mlado francosko kulturno skupino La Vitrine, ki je kar dve leti ustvarjala v Pekarni, natančneje v Zavodu Pekarna Magdalenske mreže (mimogrede, MOM je letos prav njim zmanjšala sredstva), se pa letos po razstavi v Franciji vračajo spet nazaj. In drugi moment za Pakescha? Srečanje šolarjev iz Maribora in Gradca: združeni in čudoviti mladi ljudje, ki so se ukvarjali z evropsko identiteto.



Naslednja razprava bo v Gradcu, in sicer 10. februarja na temo mreženje mest v mednarodnem kontekstu. V Kunsthaus Graz bosta vse zainteresirane brezplačno odpeljala dva avtobusa. Morda še to, na vprašanje, kdaj nova galerija v Mariboru, župan Kangler odgovarja, da se zaveda resnosti položaja in da ima MOM velike načrte. Ko bo čas, bo uresničena tudi selitev v sodobne objekte.



EPK 2012 - iz Maribora do Ljubljane in celo Hrvaške?

Siegfried Nagl je prepričan, da je Maribor s kandidaturo naredil ogromno in zaradi skupne kandidature s toliko mesti presenetil Bruselj. Da so se morali kar presneto potruditi in prepričati Bruselj (šele nato pa so poželi aplavz), pa je dodal Franc Kangler. In še, da pri tem ne želijo izključiti niti Ljubljane niti nekaj hrvaških mest, s katerimi naj bi se dogovarjali v kratkem. Malce skeptičen pa je bil Klaus Kada z mnenjem, da so prizadevanja največja takrat, če jih uresničimo. "Veliko priznanje je, če povežemo cele regije. Vendar je to velika politična in družbena obveznost. Vsi skupaj, zavestno, moramo imeti ta cilj in zagotoviti vse, da bomo pričakovanja izpolnili. S tem ne mislim le na politike, vlagatelje, investitorje, tudi družba mora kritično razmišljati in preverjati, ali je vse skupaj sploh mogoče. Ne delamo za nas, ampak za naše otroke. Zato je na koncu koncev največje prizanje šele takrat, ko bo ta cilj, torej celotna regija kot EPK, dosežen."

PETRA ZEMLJIČ