sreda, november 18, 2009

Danes svetovni dan boja proti nestrpnosti - Večer, 18.11.2009

Danes svetovni dan boja proti nestrpnosti

Ob tej priložnosti bo ZPM s podelitvijo nagrad zaključila že tretji natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti.


V mariborski dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna bodo danes obeležili mednarodni dan boja proti nestrpnosti.

Ob tej priložnosti bo Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor s podelitvijo nagrad zaključila že tretji natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, ki ga je zbirala v okviru projekta 100 ljudi 100 čudi. "Namen akcije ni samo zbiranje sloganov proti nestrpnosti in spodbujanje kreativnega pisanja. V praktičnem delu projekta namreč mlade tudi vabimo v družbo z drugačnimi, s pripadniki drugih kultur, navad, da tako na neposreden način izkusijo drugačnost in jo tako lažje sprejemajo," je dejala koordinatorica projekta Tadeja Dobaj. Letošnja tema je bila "Kulturna pestrost na domačem dvorišču". Tako so na štirih lokacijah v Mariboru skozi delavnice, kulinariko, glasbo, ples, in drugo, mladim predstavili srbsko, makedonsko in romsko kulturo ter jih hkrati spodbujali, da napišejo slogan.

Generalna skupščina Združenih narodov je pred trinajstimi leti sprejela deklaracijo o temeljih za strpnost in razglasila 16. november za mednarodni dan strpnosti. Kot poudarjajo v ZPM, je ta tudi eno temeljnih vodil njihovega vsakodnevnega delovanja, zato bodo s projektom 100 ljudi - 100 čudi nadaljevali tudi prihodnje leto. Najboljše lanske slogane so natisnili na majice in jih oblikovali v radijske oglase, tudi za letošnje pa bodo skušali poskrbeti, da v javnosti ne bodo ostali preslišani.



sta

četrtek, november 12, 2009

Gasilci spontano prevzeli vlogo Združenih narodov - 12.11.2009

Gasilci spontano prevzeli vlogo Združenih narodov

Francoski umetnik se je brez dovoljenja s splavom popeljal po Dravi

Gasilci so menili, da bodo reševali iz Drave, na koncu pa so sodelovali v vaji za umetniški dogodek.
(Daniel Belinger)
Gasilci so menili, da bodo reševali iz Drave, na koncu pa so sodelovali v vaji za umetniški dogodek.

Klic sprehajalca na številko 113, ki je minuli torek gasilcem panično sporočal, da v Dravi nekdo dela samomor, je francoskemu umetniškemu tandemu iz Marseilla, ki gostuje v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, preprečil priprave na včerajšnje zaključno umetniško dejanje. Šestčlanski gasilski intervenciji, v njej so bili tudi potapljači, je ob prihodu na desni breg Drave za trenutek zastal dih. Namesto paničnih klicev na pomoč so bili deležni navdušenega mahanja Gillesa Desplanquesa, ki se je v hiški na rekordno majhnem splavu s sloganom Združeni narodi rešujejo prevažal po reki Dravi. V času Večerove "intervencije" je gasilcem umetnika z vrvmi že uspelo potegniti na suho. Gasilcem se je sicer zahvalil, a preveč srečen zaradi reševalne akcije ni bil.

"Nisem hotel biti tako spontano rešen. Želel sem izpeljati vajo za umetniški performans, ki ga pripravljam jutri (v sredo, op. p,)," je razlagal začudenim gasilcem in jim naznanil, da namerava s splavom prepluti pot od starega do dvoetažnega mostu. Ko so na desni breg reke Drave prispeli tudi organi reda in miru, mu je postalo jasno, da vožnje s splavom morda ne bo smel ponoviti. "Tak dogodek boste morali prijaviti," mu je pojasnil policist, položnice zaradi ogrožanja varnosti pa mu ni napisal. "Umetniki," je nad našim dreganjem policistov, zakaj tolikšna prijaznost, zamahnil eden izmed njih. Disciplinirani Francoz je dogodek včeraj res prijavil. Ob 15. uri je startal pod rdečim mostom, v dvoetažnega pa se mu je, menda zaradi zelo šibkega toka, uspelo zaleteti šele po dveh urah veslanja. Do dokončnega uničenja mu je uro za tem v kilometer oddaljenem razstavišču Hladilnica z ogromnim in uničujočim zvočnim sunkom (194 decibelov), ki je spominjal na pravo eksplozijo, pomagala francoska kolegica Anne Valerie Gasc.


Vesna Lovrec

Zid poljubov v Odprtem ateljeju - Večer, 12.11.2009

Zid poljubov v Odprtem ateljeju

V Odprtem ateljeju na Koroški cesti 6 v Mariboru bodo v petek, 13. novembra, ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Zid poljubov. Razstava je dokumentacija performansa Poljubi, ki se je med 25. in 30. junijem letos zgodil v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Piranu in Novi Gorici. Avtorja performansa in razstave v produkciji Pekarne magdalenske mreže in koprodukciji Plesne izbe Maribor sta Vlasta Veselko in Alessandro Ruzzier. Razstava bo na ogled še od 16. do 20 novembra med 9. in 17. uro.

torek, november 03, 2009

Večer dveh francoskih glasbenikov - Vest.si, 31.10.2009

Večer dveh francoskih glasbenikov

Solar Pulse Music v Pekarni.

Koncertni cikel Solar Pulse Music postaja pomemben del napredne glasbene scene znotraj Maribora. V soboto sta za prijetno glasbeno izkušnjo v dvorani Gustaf, v Pekarni, poskrbela Tamagawa in Raymonde Howard.

Tamagawa je glasbenik, ki prisotne popelje v svet dolgih, repetetivnih kompozicij; kitara in efekti, melodije in šum, otožnost in svetloba. V videu pravi, da njegovo glasbo ljudje velikokrat dojemajo kot žalostno, a so njegovi vzgibi pri ustvarjanju drugačni; psihadelija, kakopak.

V bolj energično nadaljevanje koncerta nas je zapeljala Raymonde Howard, francoska glasbenica, ki deluje znotraj izraznega trikotnika električna kitara, preprosta ritem mašina in vokal, ki ga nemalokrat nasnemava ter s tem ustvarja suverene večglasne izvedbe svojih pesmi. Čutno, igrivo, intimno.


Tamagawa, Raymonde Howard (SOLAR PULSE MUSIC) from Zavod Pekarna on Vimeo.

Solar Pulse Music že v tem tednu pripravlja nov koncert - v Pekarni, v dvorani Gustaf bodo v sredo, 28. oktobra nastopili švedski Pg. Lost, o naslednjih koncertih pa lahko več preberete na spletni izpostavi www.myspace.com/solarpulsemusic.

Jure Lavrin

sreda, oktober 28, 2009

ROCK'N'ROLL FESTIVAL GARAGE EXPLOSION 2009 - Terapija.net, 26.10.2009

ROCK'N'ROLL FESTIVAL GARAGE EXPLOSION 2009, 23.10.2009 @ Pekarna, Maribor (SLO)

Završio je već peti po redu GARAGE EXPLOSION festival, koji nam je i ove godine ponudio hrpu zanimljivih bendova, ovog puta ''samo'' sa ex-Yu scene. Mjesto događaja je i ovaj put bila Pekarna, simpatičan klub Gustaf.
[ The Corrosion ]

The Corrosion © Saša Huzjak

Zbog tehničkih poteškoća (na granici sa policijom, a kasnije i sa autom) stigli smo taman kad su svoju svirku počeli THE CORROSION iliti nekadašnja Korozija iz Novog Sada, otprašivši svoj uigrani ''High Energy Rock and Roll'' mjesto su ustupili zvjezdama večeri BAMBI MOLESTERSIMA koje sam gledao stvarno puno puta, i mogu reći da mi ovaj put nisu nekako legli, sve u svemu standardno i profesionalno odrađen koncert i ništa više.
[ Bambi Molesters ]

Bambi Molesters © Saša Huzjak

(Ja pak moram priznati da već jako dugo nisam vidio Bambi Molesterse i da su me tu večer u potpunosti oduševili! Podsjetili su me koliko instrumentalna glazba može biti uzbudljiva, zabavljalo me, a bome i okupljenu publiku, kako su se oni zabavljali gore na pozornici, što se najviše vidjelo na gitaristu Daliboru ili kroz par Ladinih smiješaka. Nije naodmet ni reći da su u maniri pravog kul benda na kraju svirke i pozvali par ljudi na stage, što je ispao pravi dernek dok neki od njih to nisu iskoristili za vlastitu prezentaciju, niti da su i Dinko i Lada dali svoje instrumente u publiku, na minut dvije. Sve u svemu, mene su i više nego rasturili! op. Sale)
[ dernek @ Bambi Molesters ]

dernek @ Bambi Molesters © Saša Huzjak

A da razbiju monotoniju i festivalu daju poseban štih pobrinuli su se EICHMANN FAMILY novi bend predvođen Goranom Lautarom (ex Babies, Welcomin' Committee In Flames) koji su mjesto za svirku izabrali podij umjesto stejdža, i napravili raspašoj.
Kao što sami kažu : ''Iako imaju kontrabas, a bome, neki od njih i lijepe frizure i znaju se obuć, NISU psychobilly, još manje rockabilly, a ni garaža. Htjeli su zvučat kao Sting Rays, al nije im uspjelo. Šta su smislili, najbolje je da provjerite uživo''.
[ Eichmann family ]

Eichmann family © Saša Huzjak

Nakon njih još jedni povratnici na scenu, nekada meni najbolji garažni bend na ovim prostorima a bome i šire DICKY B.HARDY iz Ljubljane nastavili su svirati dalje ali bez divljeg, karizmatičnog i njihovog zaštitnog znaka, pjevača Nika Novaka. Na njegovo mjesto došao je Bruno Subiotto iz Hic Et Nunc, a tako su mi i zvučali kao Hic Et Nunc, a ne Dicky B.Hardy...
[ Dicky B. Hardy ]

Dicky B. Hardy © Saša Huzjak

Na kraju sve pohvale i čestitke na odlično organiziranom festivalu koji preporučam svim ljubiteljima pravog rock'n'rolla.

faic // 26/10/2009

---> vidi sve fotke

torek, oktober 27, 2009

Garage Explosion 2009 - Dostop.si 24.10.2009

Garage Explosion 2009
Maribor je v soboto, 23.10.2009 utripal v duhu rock'n'roll festivala. V dvorani Gustaf se je namreč s pričetkom ob 20h odvil Garage Explosion 2009. Nastopilo je sedem skupin iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Zvezde večera: The Bambi Molesters!


V mariborski Pekarni se je odvil že tradicionalni, 5. Garage Explosion, mednarodni festival garažnega rock'n'rolla. Na samem začetku še maloštevilno publiko so ogreli Celjani God Damn It Boys, ki so po mnenju organizatorja eni izmed upov slovenske rock scene. Nadaljevali so Hare Krišna Hippie Groovies iz Ljubljane. Skupina, ki jo njihov vokalist tudi zaradi svojega glasu, še bolj pa zaradi same pojavnosti nekoliko zasenči. Poseben stas v kombinaciji s samozavestnim nastopom, to je vokalist, ki zaznamuje ljubljansko zasedbo. Naslednji so ob že polni zasedenosti dvorane nastopili prvi gostje iz tujine, bivša kultna zasedba Korozija, zdaj The Corrosion, so se po mirovanju zopet prikazali. Nekje v zlati sredini so koncertirali The Bambi Molesters, zvezde festivala. Zasedba velja za eno najbolj uveljavljenih skupin instrumentalnega surfa. Ob poslušanju The Bambi Molesters se ti pred oči prikrade slika, film, pod katerega je obvezno podpisan eden in edini Quentin Tarantino. The Bambi Molesters in Tarantino gresta z roko v roki. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je njihova glasba takšna, ki… enostavno paše in te smo se lahko nadejali kar slabo uro. Pravo nasprotje pa je bil zagrebški trio Eichmann Family. Vokalist-kitarist, kontrabasist in bobnar sicer slovijo po divjih rock'n'roll izbruhih, kar so nam prikazali/dokazali tudi v Gustafu. Posebnost njihovega koncertiranja je bila že v tem, da niso igrali na odru, kot vsi ostali, ampak kar med občinstvom. Dobra, energična glasba in še bolj energičen nastop. Kontrabasist je prav »mučil« svoje veličastno glasbilo in v določenem delu nastopa celo sestopil nanj. Zanimivo. Presenetili so tudi Slovenci Dicky B. Hardy, poznani iz devetdesetih, ki se vračajo na sceno. Kot zadnji so se zvrstili novosadski Ragman, a z njihovim nastopom festivala še ni bilo konec, saj se je ta preselil v Ilirsko Bistrico, v tamkajšnji MKNŽ, najprimernejši kraj za Garage Afterparty.

Garage Explosion sicer dobiva vedno več sorodnih festivalov, ki se mu postavljajo ob bok. Tako se istoimenski festival odvija v Splitu, v Zagrebu je to Garage Spring Roll, v Beogradu Garage Fire, v Sloveniji pa je ob mariborskem še ljubljanski, z imenom Outta Control.


Tanja ZDOLŠEK Tanja ZDOLŠEK Gregor VERDOVŠEK

petek, oktober 23, 2009

Explozija garaže v Pekarni - TV Večer, 23.10.2009

Muzika
Eksplozija garaže v Pekarni


Danes se bo v mariborski Pekarni zgodil tradicionalni, 5. festival garažnega rock"n"rolla, imenovan Garage Explosion. Festival po besedah organizatorjev ohranja stik z realnim rockovskim izrazom, ki stremi po užitku, akciji, neposredni udeležbi, ustvarjalnem izbruhu in se odpoveduje neposrednemu lagodju, ugodju, malodušju ter naivni multimedijski iztrošenosti in izpraznjenosti plitvega sodobnega sveta.

Od 20. ure naprej bodo obiskovalce z odra v dvorani Gustaf ogrevali God Damn It Boys iz Celja, Hare Krishna Hippie Groovies iz Ljubljane in The Corrosion iz Novega Sada.

Nato jih čaka prva poslastica večera, saj se po daljši odsotnosti na oder vračajo Ljubljančani Dicky B. Hardy. Za mikrofonom tokrat ne bo pevca Nika Novaka, zamenjal ga bo Bruno Subiotto, ki je na festivalu že nastopil s skupino Hic et Nunc.

Sledila bo ena najkvalitetnejših skupin garažnega rock"n"rolla iz bivše Jugoslavije, skupina Ragman iz Novega Sada, festival pa bodo zaključili The Bambi Molesters iz Siska.

Hrvati so ena najbolj uveljavljenih skupin v svetu instrumentalne surf glasbe nasploh. Po skoraj dveletnem nenastopanju so nedavno navdušili na sorodnem festivalu FV v Ljubljani, zdaj pa v sodelovanju s Chrisom Eckmanom (The Walkabouts) pripravljajo novo ploščo. The Bambi Molesters, ki bodo petnajstletnico delovanja zaznamovali z izdajo kompletne diskografije na vinilnih ploščah, se odlikujejo z energičnimi in kvalitetnimi nastopi v živo, to so že večkrat dokazali tudi na mariborskih nastopih

Vasja Košti

četrtek, oktober 22, 2009

Garage Explosion 2009 Garažni rock festival - Delo, 22.10.2009

Garage Explosion 2009
Garažni rock festival

V petek, 23. oktobra, bo ob 20. uri v Pekarni v Mariboru potekal rock'n'roll festival, kjer bodo nastopali The Bambi Molesters (Hr), Dicky B. Hardy (Slo), Ragman (Sr), Corrosion (Sr), Eichmann Familly (Hr) in drugi.

Anna Omarczyk, sre, 21.10.2009

The Bambi Molesters

foto: PromoFoto


Ponovno se vrača festival garažnega rock'n'rolla - Garage Explosion, ki bo potekal v petek, 23. oktobra v Mariboru. Nastopalo bo sedem skupin iz Srbije, Hrvaške in Slovenije.

The Bambi Molesters veljajo za eno najbolj uveljavljenih skupin instrumentalnega surfa. V pripravi je nova plošča, ki nastaja v sodelovanju s Chrisom Eckmanom, bližajočo se petnajstletnico delovanja pa bodo obeležili tudi z izdajo celotne diskografije na vinilnih ploščah. Rogman, novosadska skupina, si privošči nekaj več izletov v svetove garažnega rock'n'rolla. Trojica kot iz stripa pobeglih glasbenikov kljub opevanemu ponočevanju nadaljuje z delom v hiperaktivnem ritmu, saj v zadnjem času ni bilo leta brez izdaje njihove nove, vsakič tudi vse bolj prepričljive plošč.

The Corrosion so ena iz najbolj kakovostnih, a žal tudi najbolj spregledanih skupin garažnega rock'n'rolla na tleh nekdanje skupne države, ki je nastala v začetku devetdesetih letih. Dicky B. Hardy bodo imeli na vokalu namesto karizmatičnega Nika Novaka Bruna Subiotta, ki je na festivalu že nastopil s skupino Hic et Nunc. Prav s slednjo in z Res Nullius so Dicky B. Hardy v devetdesetih tvorili jedro ustvarjalnega rock'n'rolla na Slovenskem. V pripravi je nova plošča, zaradi številnih neznank pa njihov nastop sigurno sodi med enega najbolj pričakovanih letos.

Na petem festivalu Garage Explosion bodo tudi nastopali Eichmann Family. Zagrebški trio v zasedbi vokalist-kitarist, kontrabasist in bobnar slovi predvsem po divjih, brezkompromisnih in nemalokrat tudi destruktivnih rock'n'roll izbruhih. God Damn It Boys so en največjih upov slovenske rockovske scene. Očarljivo nepredvidljivi, ko v trenutku delujejo kot prvič iz hleva izpuščeni bikci, takoj zatem pa šokirajo z zavidanja zrelim in artikuliranim zvočnim izrazom. Skupina Hare Krišna Hippie Groovies je sestavljena iz dveh nekdanjih članov The Real Things, basovskega kitarista ter vokalista odličnega glasu in stasa.

Garage explosion v Gustafu - 22,10,2009

Garage explosion v Gustafu

V dvorani Gustaf v Pekarni bodo v petek, 23. oktobra, od 20. ure ponovno pele kitare. Garage explosion festival ohranja stik z realnim rokovskim izrazom, ki stremi po užitku, akciji, neposredni udeležbi, ustvarjalnem izbruhu in se odpoveduje neposrednemu lagodju, ugodju, malodušju ter naivni multimedijski iztrošenosti in izpraznjenosti plitvega sodobnega sveta. Na že petem festivalu bodo na odru eksplodirali The Bambi Molesters (Sisak), Ragman (Novi Sad), Dicky B. Hardy (Ljubljana), Corrosion (Novi Sad), Eichmann family (Zagreb), Hare Krišna Hippie Groovies (Ljubljana) in God damn it, boys (Celje).

četrtek, oktober 15, 2009

Beda urbane radikalnosti - Večer, 15.10.2009

Beda urbane radikalnost

BOJAN RADEJ,  ALVATOR
BOJAN RADEJ, ALVATOR

Da politična ureditev in družbene razmere danes v Sloveniji niso niti blizu tistemu, "za kar smo se borili" v osemdesetih in devetdesetih, je jasno vsakomur, razen nekaj stotim privilegiranim koritnikom, skledarjem in kar je še takih, ki so si v igri z ljudstvom tako lepo opomogli. O tem iz dneva v dan berete na ostalih straneh tega časopisa, zato si sam zadajam drugačno nalogo, ki pa je precej bolj nespodobna kot le zmerjanje oblasti.

Kadar je oblast slaba, se najboljše po navadi skriva tam, od koder delujejo silnice proti njej. Ker imamo danes domnevno neke vrste demokracijo ali resneje rečeno, vsaj grobi približek temu, kar je njen minimum, in se nasprotnikom vladajočega režima ni več treba skrivati po pisateljskih klubih, založenih z buteljkami odličnih vin in spodobno jedačo, ampak jih najdemo ob belem dnevu s piksnami piva in s špineli med prsti v avtonomnih conah kot novodobnih centrih urbane radikalnosti. Kakšne so torej v tej sistemski retardaciji domovine razmere v slovenskih protisistemskih gibanjih, kot ta nova žarišča družbenega radikalizma poimenuje levičarski sociolog Wallerstein?

Do tega preizpraševanja me je nazadnje privedlo vabilo urednika letošnje 7.-8. številke Dialogov. Vodilna tema je bila osvetliti pot, ki jo je v petnajstih letih prehodila mariborska avtonomna cona Pekarna oziroma s tem projektom povezana skupina aktivistk in aktivistov, še posebej v luči idej mestnih veljakov, da bi Pekarno na sedanji lokaciji zaprli in preselili kam drugam. Po mojem sicer dislociranem mnenju je vzpon Pekarne zaslužen za marsikaj, med drugim za to, da Maribor danes ne živi več kot veliko predmestje livadam, ki ga obdajajo, brez lastnega urbanega presežka.

Prispevek v nadaljevanju vendarle ni napisan kot kritika mestne oblasti, čeprav ta Pekarni še naprej streže po življenju. Ponujena priložnost je raje zlorabljena kot neobjektivno zgražanje nad pomanjkanjem radikalnih vsebin avtonomnih con v Sloveniji, ki bi bile lahko neprecenljiva protirežimska silnica, pa je to, kar se je iz njih izcimilo, prej legitimizacija samooklicanega kozmopolitizma provincialnih oblastniških kopitarjev.

Z manjšimi lepotnimi popravki gre torej rojstnodnevna voščilnica Pekarni takole: "Pekarne, Metelkove, art centri, mladinski centri, kudi in kar je še svetinj slovenske urbane antiscene, se bolj malo zanimajo za mnenje tako neeminentnega osebka, kot sem sam. Kadar se to vendar zgodi, pa se vedno iz enakega razloga. Dotični nepogrešljivi del antiscene je v škripcih, bodisi ker mu hoče kdo kaj vzeti - po navadi kaj, kar je sicer javna ali skupna dobrina, ali pa, ker mu kdo česa noče dati - po navadi česa, kar je sicer javna ali skupna dobrina. Ampak to zdaj ni pomembno. Gre za klice v sili, ki neeminentnim osebkom nalagajo razumevati črno-belo iztočnico, ki jo zastavi vsakični nepogrešljivi, in svoj gnev usmeri v neki drug eminentni osebek, ki ima kaj za bregom v zvezi s prvo eminenco. Tako rekoč bi moral biti vesel, da se včasih - pa četudi kot pešak z navadnimi vilami - lahko udeležim pohoda za svetle cilje ob boku zamaskiranih tovarišev (ki se razkrijejo le za izjavo za dnevnik na komercialni televiziji), ki se, kot pravijo, razdajajo za cel svet.

V resnici pa je urbana radikalnost razvrednotena. Najava spomladanske manifestacije v Ljubljani proti nasprotnikom graditve džamije s hujskaško produkcijo neonacizma (Andrej Kurnik iz avtonomne cone Rog) je samo pika na i v rutinskih praksah teh skupin in njihovih protagonistov, da si rišejo monstruozne nasprotnike, zle (in po možnosti zraven še pijane) župane, naciste, kapitaliste, elitiste, G20, Nato, WTO, Svetovno banko.. Ti so tako veliki, močni, do ljudstva tako brezbrižni... in tako nesporni simboli naših vsakdanjih neravnovesij, da sami po sebi docela prikrijejo majhnost, praznost in izgubljenost tega nasproti jim razšopirjenega in spakujočega se obvezno zamaskiranega urbanega radikalizma.

Med tistimi, ki se imajo za najbolj čisto radikalno nasprotje enoumju globalnega kapitalizma, je v resnici še vedno v ospredju boj za priznanje njihove pravice do družbene infantilnosti: da si prisvajaš javno in skupno, podpisuješ pogodbe, ki jih ne spoštuješ, jemlješ kredite, ki jih ne vračaš, da pridigaš humanizem in živiš kot trgovinski posrednik v dampinški prodaji piva na drobno. Kaj lahko še kdo naredi antisceni, česar si ni že sama? Urbani radikalizem je sprevrženo dvoličen, motiv te dvoličnosti pa je izsiljevanje posebnih ugodnosti zase pri oblasti - ne za visoke cilje, ki so v njihovih teorijah itak neuresničljivi (kot piše njih vzornik, Antonio Negri), ampak le, da bi na tuj račun vztrajali v bratstvu enoumne sistemske, režimske negacije. Nedvomno trajni proizvod avtonomnih con po desetletju in pol njihovega obstoja so notranje strukture, na novo nastale upravne, uredniške, menedžerske elite industrializiranih prodajalcev marginalnih subkultur ter povezave z javnimi in političnimi etabliranci, ki jim omogočajo materialno in strukturno preživetje.

Ker imam torej na voljo samo vile, bodo najprej usmerjene v strukture urbanega radikalizma; prej vanje kot v kakega provincialnega povzpetnega prenapeteža, ki si misli, da je v njegovem mestu oblast najpomembnejše orodje vladanja. Moč vladajočih je umišljena in se lahko uresniči samo, dokler ljudje, ki so dovolj svobodni, da prevzamejo odgovornost zase, tega zaradi svoje oportunosti, ki jo hranijo javne subvencije in institucionalnost domnevno avtonomnega prostora, niso zmožni doseči in se namesto tega in v čisto zadovoljstvo oblastnikov raje gredo urbani teater radikalizma. Beda.



(Marko Vanovšek)
BOJAN RADEJ