Zvok štajerskega rock and rolla

Delo, 24.Junij 2005

Na festivalu Pri'i pa vi'i bodo nastopili Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, Malo Morgen, Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerski veteranski samorastniki CZD (Center za dehumanizacijo).

Današnji enodnevni festival Pri'i pa vi'i, ki v štajerščini izpušča črko d, je že peti po vrsti in pomeni vsakoletno, zdaj že tradicionalno pekarniško (v mariborski Pekarni, ki jo lahko imamo za mariborski tip ljubljanske Metelkove) druženje pripadnikov rokovske kulture s severovzhodnega konca Slovenije, ki je kljub dolgoletni trdoživosti in vitalnosti redno spregledano ter vse preveč omejeno zgolj na lokalne medije. Spomnimo se knjige Ste bili zraven? / Bili ste zraven! in plošče Držimo skupaj! / Držite skupaj?, ki zaznamujeta konec nekega razvojnega obdobja v tem okolju, vsakoletnega enodnevnega festivala Mladi na meji, letošnjega marca novorojenega festivala Garage Explosion kot internacionalizacije in razširitve lokalnih rokovskih prizadevanj ter stalnico dolgoletne zavzetosti, ki jo utelešajo skupina CZD (Center za dehumanizacijo), založba Front Rock in Dušan Hedl, ki sta za njimi.
Na ravni mesta Maribora pomeni tamkajšnja Pekarna neprimerljivo boljšo in dobro utečeno podobno rešitev kakor ljubljanska Metelkova. Pomemben prispevek k ohranjanju rokovske kulture je program dvorane Gustav in Čikota (po tem imenu ga vsi poznamo), ki skrbi zanjo, v zadnjem času pa vitalna aktivnost skupine Muškat Hamburg s pobudami in spodbujanjem povezovanja in samoorganiziranja, ki se kažejo kot možne rešitve preseganja medijske odsotnosti kulture rocka po vsej Sloveniji s samoorganiziranostjo akterjev, njihovo vztrajnostjo in počasno, a pomembno rastjo občinstva.
Po tej poti lahko sčasoma naraste kritična masa pripadnikov rokovske kulture toliko, da se začne spreminjati tudi medijska podoba te kulture, predvsem pa morda prisili nacionalno RTV, da ji bo končno odmerila tisto mesto v radijskih in televizijskih programih, ki bi ji ga tako ali tako morala nameniti kot osrednja medijska ustanova nacionalnega pomena tako zaradi nujnega preseganja zgolj komercialnih glasbenokulturnih vsebin kakor zaradi podpore nacionalnemu kulturnemu ustvarjanju, kar rock and roll na Slovenskem nedvomno je.
Za večino festivalov velja, da so vsebinske brkljarije »za vsakega nekaj«, ki se ne zavedajo, da so obenem »za vsakogar nič«, cilj pa je navadno (mladostniška) veselica. S tem ni nič narobe, ker vsaka stvar potrebuje temelj, zato so veselice, takšne in drugačne, tako ali tako temelj vsakega kulturnega dogajanja – tudi družbeno priznanega ali elitnega, le da tega nihče ne pove na glas. Toda na temelju stoji stavba kulturnih vsebin, izbora in ponudbe, ki so presežek veseličenja in lahko ponudijo tudi dobre ali bogate kulturne vsebine v takšni ali drugačni meri. Ravno to pa je pomembno za komunikacijo ustvarjalcev rokovske kulture na Štajerskem s širšim okoljem.
V okviru družabne funkcije polpikniškega ozračja se bo na dvorišču pred dvorano Gustav in v njej danes razvil niz rokovskih zvokov nastopajočih štajerskih skupin: Blutwurst, Cosa nostra, Živi zid, ramonesovskih Malo Morgen, punk rock and rollerskih Dr. Zero, Muškat Hamburg in štajerskih veteranskih samorastnikov CZD (Center za dehumanizacijo). Vsebinsko ne gre za presek ali pregled dogajanja, ampak za predstavitev široke palete pristnega domačega rokovskega prizadevanja, če je to podmazano s talentom in z vztrajnostjo, pa je lahko tudi kakovostno. Kaj je boljšega kot neobvezujoči družabni okvir določenih in prepoznavnih kulturnih vsebin, ki v okviru druženja ponuja kulturno izkušnjo in vsebine?
Zato je lahko obisk takšnega dogajanja, kakršno bo danes zvečer v mariborski Pekarni, zelo dobrodošla popestritev in obogatitev poletnega kulturnega živžava, za ljudi nasploh pa dober način seznanjanja z rockom domačega okolja in našo kulturo rocka. To v času medijskih prenapihnjenosti odtujenih in odtujevalnih množičnih dogodkov prinaša okus po pristnosti manjših kulturnih krogov, datumsko pa spominja na nekdanji dan mladosti in obilico prireditev, ki so na 25. maj in okrog njega slavili mladost in njen vitalizem. Oboje ima z ustvarjalnostjo nasploh zelo zelo veliko opraviti ne glede na biološko starost ustvarjalcev.
Marjan Ogrinc