Alternativci so prostore nekdanje armade zasedli pred enajstimi leti
Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev
Obnova bo načrtovana fazno, financirana pa bo najverjetneje iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev
Borut Wenzel: "Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne"
Le malokdo je na odprtju razstave natečajnih del za obnovo Pekarne v razstavišču Hladilnica v Pekarni magdalenske mreže minuli četrtek vedel, da so alternativci na enak datum, 16. junija, vendar pred enajstimi leti, zasedli Pekarno. Enako prelomen trenutek, kot je za zgodovino objekta pomenil takrat, bi lahko rekli, da se je zgodil zdaj, ko so arhitekti predstavili svoje vizije, vendar, kot je na otvoritvi dejal predsednik komisije Andrej Šmid, upajmo, da ne bo potrebnih dodatnih enajst let, da bo Pekarna dejansko obnovljena. V času visokoletečih načrtov pa se Pekarna še vedno spopada z vrsto težavami, ki so povezane z dejstvom, da v tem trenutku še vedno nima urejenega statusa in posledično upravljavca.
Potem ko je decembra lani mestna občina Maribor v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor razpisala arhitekturni natečaj, je komisija izbrala dva izmed štirih prispelih elaboratov, ki bosta pri obnovi Pekarne upoštevana kombinirano. Cilj je, da Pekarna postane sodobni kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo. Bojan Labović, predstojnik oddelka za kulturo v mestni občini Maribor, je po otvoritvi povedal, da bo obnova Pekarne financirana iz občinskih ter tudi državnih in mednarodnih sredstev. Po njegovem mnenju bi obnova v enem kosu pomenila prevelik finančni zalogaj, zato bo načrtovana fazno. "Najprej bi se morala obnoviti dvorana Gustaf, nadaljnji vrstni red pa bo odvisen od razpoložljivih sredstev in potreb," pojasnjuje Labović. Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za obnovo, zdaj še ni znano, pri izboru arhitekturnih rešitev pa so upoštevali, da so finančno sprejemljive. Kdaj bo obnovljena Pekarna dočakala luč sveta, je po besedah Labovića prehitro reči, seveda pa govorimo o obdobju več let. In kdo bo bodoči upravljavec kompleksa? "To bi morala biti produkcijsko-tehnična institucija, ki bi skrbela za sam objekt in na osnovi svojih izborov in razpisov iskala in umeščala programe v ta objekt. Upravljavec ne bi smel biti tisti, ki bi bil vsebinsko kompetenten za program, ker bi se verjetno tako zgodil programski monopol, kar pa tovrstni kulturni centri ne bi prenesli," meni Labović in na vprašanje, ali že imajo predlagane možne upravljavce, odgovarja, da je predlogov več, v ospredju pa je sicer že star predlog o možni združitvi Pekarne in Mladinskega kulturnega centra v enovit Mladinski kulturni center. Dodaja, da se ne sme pozabiti tudi na druge možne akterje, kot so Kibla in podobni.
Stanje ostaja nespremenjeno
V Pekarni pa v tem času še vedno ni prisotnega prevelikega optimizma. Do obnovljene Pekarne je očitno še daleč, v tem času pa Pekarna še vedno deluje brez urejenega statusa in posledično upravljavca oziroma je skrb za vprašanja o upravljanju kompleksa v "vmesni" fazi še vedno v pristojnosti materialno-tehnične službe mestne občine Maribor. Na vprašanje, kaj se je premaknilo od takrat, ko smo decembra pisali o težavah v Pekarni, Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, odgovarja: "Obnovitvena dela se premikajo z značilnim mariborskim tempom. Glede na nedavno sprejetje proračuna je čudež, da v tem mestu še sploh kaj deluje na področju nevladne kulturne produkcije," je povedal. Pravi, da z mestno občino, ki je lastnik kompleksa, formalno še ni bilo ustreznega dialoga o upravljavcu. Po njegovem mnenju mestna občina tudi še ni resneje pristopila k problemu začasne ureditve razmerja do uporabnikov in omogočila pogoje za normalno vzdrževanje kompleksa ter možnost porazdelitve in plačevanja povzročenih stroškov v kompleksu. "Kljub našemu prizadevanju je od leta 2002 stanje nespremenjeno. Mestna občina zgolj prelaga ureditev situacije, verjetno z namenom oslabitve delovanja današnje Pekarne. Nedavno ustanovljena Skupnost uporabnikov Pekarne, ki je poslala pisno opozorilo pristojnim na mestno občino o nevzdržni situaciji in neupravičenih ter verjetno neizterljivih stroških za občino, po več kot dveh mesecih ni sprejela niti odgovora," poudarja Wenzel. Na vprašanje, na kakšen način pa je ovirano njihovo delo zaradi počasnega postopka obnovitvenih del, pa Wenzel pravi: "S tehničnega vidika glavni problem predstavljajo posodobitev sanitarij, ogrevanje in razsvetljava. V preteklih letih bi lahko večino navedenega uporabniki začasno uredili sami, vendar le, če bi prejeli potrebno soglasje lastnika."
Nataša Rižnar
Ni komentarjev:
Objavite komentar