Veganske večerje v Mariboru - Ecoguerilla, | 17. 01. 2011

Veganske večerje v Mariboru

Društvo Za živali! v sodelovanju z zavodom Pekarna - Magdalenske mreže organizira vsak tretji četrtek v mesecu ob 20. uri v kulturnem centru Pekarna (Ob železnici 8, Maribor) neprofitne veganske večerje. Namen veganskih večerij je promocija veganstva kot nepogrešljivega elementa gibanja za pravičnost.
Veganstvo je tudi velika zaščita za naravo in živali. Veganske večerje so pospremljene s predavanji, filmi in predstavitvijo literature s področja pravic živali in se sklepajo z debatami s temeljnim sporočilom, da ni moralnega opravičila, da uporabljamo eno zavedajoče se bitje kot dobrino za drugega.

Tokratna januarska večerja bo v četrtek, 20.1.2011, ob 20.00 uri z gostom Stankom Valpatičem, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v povezavi z Mednarodnim Gabrielinim skladom, ki ponuja rešitve za največje težave človeštva, in seveda degustacija proizvodov miroljubnega kmetijstva iz Nemčije in kmetij, ki se trudijo tako kmetovati v Sloveniji.

NINA BULATOVIX: Nina Bulatovix (Pekarna, 2011) - Radio Študent, 19.01.2011

Glasba> Tolpa bumov

NINA BULATOVIX: Nina Bulatovix (Pekarna, 2011)
Sreda, 19. 1. 2011 19:00
Peter Recer


Nina Bulatovix je glasbeni hibrid in odgovor na mačehovski odnos državnih institucij do tako imenovanih alternativnih praks. Skupina treh glasbenikov, Jureta Lavrina iz We Can't Sleep at Night, Marka Šireca iz Coma Stereo ter Gregorja Kosija, poeta ter aktivista mariborske Pekarne na istoimenskem ploščku postreže z dobro mero samosvojega ter žolčnega punkerskega izbruha. Glasbeni posnetek, zabeležen na nastopu v mariborskem Štuku v posluh v tokratni Tolpi bumov. (v celoti!)
* Danes v Tolpi bumov poslušamo ploščo, ki malenkostno izstopa iz ustaljenih stalnic te oddaje na Radiu Študent. Po navadi predstavljamo studijske plošče, a tokrat temu ne bo tako. Zavrtel se bo namreč album, ki je bil posnet lansko leto na koncertu na mariborskem Štuku v živo. Gre torej za koncertno ploščo, kar za Tolpo bumov ni v navadi. No, gre za domačo zasedbo, katere obstoj sega v bližnjo preteklost, in ta zvočni zapis je dovolj zanimiv, da se ga predstavi v današnji oddaji.

Nina Bulatovix je zasedba, ki se ji posveča tokratna Tolpa bumov. In kdo je ta Nina? Nino z zelo podobnim priimkom, Bulatović namreč, najdemo na mariborski mestni občini, kjer deluje na sila pomembni funkciji. Deli milost in nemilost ter določa kulturni razvoj mesta, iz katerega prihaja današnja zasedba Nina Bulatovix. To mlado mariborsko gospodično sestavljajo glasbeni člani, ki jih poznamo po sodelovanju v drugih domačih bendih. Bobnar Jure Lavrin prihaja iz zasedbe We Can't Sleep at Night, medtem ko Marko Širec igra bas tudi v mariborski zasedbi Coma Stereo. Vokalist Gregor Kosi pa je ime, ki je dobro poznano okoli mariborske Pekarne in Radia Marš. Obenem izdaja pesniške zbirke, kot sta Fragmenti odseka B: primer Stalker. in zbirka Mik Mik.

Nino Bulatovix torej sestavljajo člani benda, ki prihajajo iz raznolikih glasbenih zasedb. We Can't at Night se nagibajo k bolj indie zvočnem izročilu, ki mu ni oddaljena plesna estetika. Medtem pa Coma Stereo preizkušajo meje post rockerskega zvoka v večinoma instrumentalni obliki. Zmotili bi se, če bi sklepali, da se zvok Nine Bulatovix nahaja nekje na presečišču omenjenih zasedb. Zvočno se zasedba giba v bistveno bolj surovem, neposrednem, odločnem, vpijočem in samosvojem hard coru. Glasba na plošči je izredno surova, a obenem topla, kljub minimalistični zasedbi bobna, basa in vokala. Kljub temu da vokal Gregorja Kosija izredno zapolnjuje glasbeni prostor, bi težko izpostavili katerega koli člana kot vodilnega. Njihov delež je namreč, tako kot se za samosvoje hardkoraše spodobi, izredno uravnotežen in se napaja iz medsebojne energije, ki se sprošča na odrskih deskah. Kot tako gre tudi razumeti današnjo ploščo, ki je kratek tridesetminutni koncertni izbruh. Ob tem verjetno lahko sklepamo, da je koncertna surovost, ki je zabeležena, tudi neko estetsko vodilo benda.

Uvodna pesem Svetniki, mestni svetniki v par stavkih povzame odnos in delo teh mestnih veljakov. Čeprav pesem opisuje to zelo znano univerzalno samovšečnost pomembnežev, se verjetno napaja iz zelo osebnih izkušenj v povezavi z manjvrednostnim odnosom do alternativnih praks oziroma mariborske Pekarne. Gregor Kosec s pesmijo Boril se bom kot lev nadaljuje v slogu kratkih sporočilnih besedil, medtem ko se zvočnost preseli v hitrejšo in surovejšo ritmiko. 180% ponuja gibljivejšo glasbeno dinamiko, kjer se v pesem ob bobnu in basu na momente prikrade plesnost, obenem pa ohranja surovost, dokler ju ne razreže divji krik vokalista. V pesmi Duševne bolečine se nadaljuje dvojnost hard corovske hrupnosti in plesne ritmike. V zvok Nine Bulatovix se sicer na momente prikrade plesna ritmika, a ta nikakor ni prevladujoča v smislu, da bi pesmi slonele na njej. Nino Bulatovix krasi zmožnost, da z minimalizmom dosega močne efekte. Obenem ti kratki momenti sprememb ne zvenijo kot naštudirani prijemi, temveč nastajajo kot spontan dialog med člani zasedbe. Izpostavimo še pesem Šiki miki, skozi katero neusmiljeno reže Marko Širec s svojim basom, medtem ko se skozi hrupnost le za kratek moment uspe ponovno prikrasti bolj plesno podmazana podlaga.

S koncertno ploščo, ki jo je možno tudi legalno in zastonj prekopirati na osebni računalnik s spleta, Nina Bulatovix kažejo težnjo po angažiranem glasbenem igranju, ki se napaja iz energičnega navdiha. Zasedba je inštrumentalno okrnjena, a obenem ponudi dinamično in samosvojo glasbeno sliko. Kljub pomanjkljivemu zvočnem zapisu prepoznavna zvočna estetika kaže, da gre za zasedbo, ki jo bo še zanimivo spremljati in preveriti njihov koncertni nastop.

pripravil Peter Recer

V Pekarni o miroljubnem kmetijstvu - Večer, 18.01.2011

V Pekarni o miroljubnem kmetijstvu

Vsak tretji četrtek v mesecu organizirata Društvo Za živali! in zavod Pekarna - Magdalenske mreže veganske večerje v kulturnem centru Pekarna. S promocijo veganstva kot zaščite za naravo in živali ter s predavanji, filmi in debatami ob večerjah sporočajo, da je uporabljanje enega zavedajočega se bitja za dobrino drugega moralno nesprejemljivo. Gost veganske večerje ta četrtek, 20. januarja, ob 20. uri bo Stanko Valpatič, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v Nemčiji in Sloveniji, mogoče bo degustirati tudi njihove izdelke...

Cestno brezdomstvo je le vrh ledene gore - Večer, 18.01.2011

Cestno brezdomstvo je le vrh ledene gore

V okviru Urbanih brazd, enega izmed programskih sklopov EPK 2012, so v Mariboru pripravili prvo javno razpravo in jo namenili problemu brezdomstva

Sašo Bizjak

Javna diskusija o problemu brezdomstva se je v Kinu Udarnik končala z odrskim performansom brezdomcev.

Brezdomstvo postaja vedno bolj skrb vzbujajoče zaradi dejstva, da se na ulicah ne pojavljajo več le izključno stereotipizirani starejši moški, ampak tudi vedno več mladih in družin. Ravno zato so se Urbane brazde, programski sklop Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, odločile, da v okviru načrtnega odpiranja razprav in prostorov za artikuliranje tistih vprašanj, ki so potisnjena v družbeno ozadje, namenijo pozornost tudi brezdomstvu...

Z ulice v gledališče - Maribor2012.info

Z ulice v gledališče

17.1.2011 V četrtek popoldne so raziskovalci Urbanih brazd skupaj s Kralji ulice – Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev v kinu Udarnik organizirali javno diskusijo »Brezdomstvo – med negotovostjo obrobja in aktivnim ustvarjanjem sobivanja«, dogodek pa začinili s kratkim filmom »Marko« ter gledališko-vizualno predstavo skupine OdPisani: »CIRKUS NeGOTOVOSTI« iz režije Kraljev ulice.

Društvo Kraljev ulice so predstavili Špela Razpotnik, Primož Časl, Marta Štajduhar in Tomi Gruden. Društvo je v šestih letih aktivnega delovanja v delovno-prijateljski kolektiv združilo brezdomne, študente, profesorje in raziskovalce, ki so razvili svojevrstno metodologijo angažiranega terenskega dela, s katero vzpodbujajo aktivno udeleževanje brezdomnih v vrsti socialnih, izobraževalnih, umetniških in športnih aktivnosti. Kralje ulice vsi poznamo po njihovem mesečnem časopisu, a prodornost in inovativnost samega procesa, iz katerega je zrasla skupnost Kraljev, odražajo tudi Univerza pod zvezdami, gledališče zatiranih, programi ponovne nastanitve in zaposlovanja, dnevni center, trgovina rabljenih predmetov, ki so jo razvili prek socialnega podjetništva, mednarodni nogometni turnirji, gostovanja ter vrsta drugih aktivnosti, ki jih natančno in pregledno pojasnjujejo tudi na svojem spletnem mediju (http://www.kraljiulice.org/).

Javno diskusijo so poleg Kraljev obogatili tudi predstavniki treh organizacij iz Maribora (Nadškofijska Karitas Maribor, Zavetišče za brezdomce Maribor, ki deluje v okviru Centra za socialno delo in Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA), ki že vrsto let aktivno delujejo na področju socialne in karitativne pomoči. V predstavitvi so strnili svoje izkušnje in opozorili na ključne težave, s katerimi se soočajo iz dneva v dan.

Niko Šikman, strokovni delavec zavetišča za brezdomce Maribor je v predstavitvi bogatih aktivnosti poudaril, da jim krepko primanjkuje zlasti osebja, ki bi se lahko soočilo z vse pogostejšimi duševnimi stiskami brezdomnih, za kar bi potrebovali več psihologov in psihiatrov. Boštjan Cvetič iz Nadškofijske Karitas Maribor je spregovoril o brezplačni ambulanti, sprejemališču za brezdomne, ljudski kuhinji, o pomoči v hrani in obleki ter o novem, mobilnem nočnem servisu za brezdomne, ki je začel delovati pred nekaj meseci in prek katerega skrbijo, da v zimskem času ne bi prihajalo do podhladitev ali smrtnih žrtev med brezdomnimi v Mariboru. Izpostavil je tudi, da so doslej uspeli zaposliti sedem sodelavcev, ki so bili nekdaj brezdomni, brezposelni ali Romi ter da tako še hitreje vzpostavljajo komunikacijo z ljudmi, zapuščenimi na cestah. Urška Breznik iz MISC INFOPEKA – Pekarna-magdalenske mreže pa je opozorila zlasti na vse večji strah in z njim povezane stereotipe in diskriminacije, ki jih zapaža v Magdaleni, zlasti okrog Magdalenskega parka, kjer se nahajata obe zavetišči za brezdomne. Tako Cvetič kot Šikman sta izpostavila aktivno vlogo MOM pri aktivnostih z brezdomnimi. Vsi trije udeleženci diskusije iz Maribora pa so izpostavili tudi porast brezdomstva v Mariboru ter dejstvo, da se soočajo s pomanjkanjem strokovno dovolj usposobljenega in podpornega kadra (npr. psihologov, psihiatrov, pravnikov, zdravnikov idr.).

100 decibelov - Radio Študent, 18.01.2011

100 decibelov
Torek, 18. 1. 2011 12:00
Uroš Badovinac


V tokratni oddaji intervju z Gregorjem Kosijem iz mariborskih Nina Bulatovix, ki so pred kratkim izdali svoj prvenec, dosegljiv na tem naslovu. Poleg tega pa se ob izidu 7. zbirke domače elektronske glasbe Chilli Space pogovarjamo z idejnima pobudnikoma, cenjenima producentoma Octexom in Dojajo. Z njima se bo pogovarjal Goran Kompoš. Na koncu oddaje pa ne izostane niti napoved koncertnega dogajanja.

Maribor: Vabilo na neprofitne veganske večerje - Ekomagazin.si

Maribor: Vabilo na neprofitne veganske večerje

(Foto: Photos.com)

Društvo Za živali! iz Maribora v sodelovanju z zavodom Pekarna - Magdalenske mreže organizira vsak tretji četrtek v mesecu ob 20. uri v kulturnem centru Pekarna (Ob železnici 8, Maribor) neprofitne veganske večerje. Namen veganskih večerij je promocija veganstva kot nepogrešljivega elementa gibanja za pravičnost. Veganstvo pomeni tudi pomembno zaščito za naravo in živali. Veganske večerje so pospremljene s predavanji, filmi in predstavitvijo literature s področja pravic živali, sklenejo pa jih debate s temeljnim sporočilom, da ni moralnega opravičila, da uporabljamo eno zavedajoče se bitje kot dobrino drugega.

Tokratna januarska večerja bo v četrtek, 20. januarja ob 20.00 uri z gostom Stankom Valpatičem, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v povezavi z Mednarodnim Gabrielinim skladom. Ta ponuja konceptualne rešitve za največje težave človeštva. Seveda bo večer pospremila degustacija proizvodov miroljubnega kmetijstva iz Nemčije in kmetij, ki se tako trudijo kmetovati v Sloveniji.

3 desetletja idijotov - 7Dni, 12.01.2011

3 desetletja idijotov

Na punkerski glasbeni sceni so že trideset let in veljajo za enega najboljših koncertnih bendov z območja bivše Jugoslavije. Še vedno so energični, dinamični. Tempo po vseh teh letih ne popušča. Koncerti se zaradi številnih hitov celo podaljšujejo. In v načrtu je izid novega albuma. Za 7 dni govori kitarist Sale.

Kud Idijoti igrajo melodični punk z zanimivimi besedili.

Svojih stališč ne spreminjajo, bili so proti Tudjmanu. V Italiji so jim karabinerji prekinili izvajanje pesmi Bandiera Rosa, doma so doživljali cenzure in prepovedi. Leta 2000 so bili prvi bend iz Hrvaške, ki je igral v razprodanih dvoranah v Beogradu, Novem Sadu in Skopju. Nedavno so nastopili v mariborski Pekarni na pobudo peščice entuziastov.

- Kje najdete motivacijo za nove pesmi, besedila, nastope?

"Kar delamo, delamo radi in ko imaš nekaj rad, ti ni težko. Se pravi, tudi kadar je težko, narediš to z večjim entuziazmom in več volje, pa je bolje, ha ha ha. Večina nastopov je zelo dobrih in tudi odličnih po nekaterih naših kriterijih, zato v njih uživamo. Nihče nas ne sili v to, kar delamo. Pazi zdaj: pridem v moj najdražji lokal, natakar Darko mi prinese kavo in mi reče: "Veš, Sale, sem vedno prihajajo glasbeniki na jutranjo kavo. Večina jih tedaj izgleda slabše kot na koncu nastopa prejšnji večer. Edino ti vedno izgledaš bolje." Jaz mu odgovorim: "Darko, to je zato, ker me po dobrem koncertu še tri dni drži evforija, kot po dobrem seksu, ha ha." In je nekaj resnice v tem ..."

- Po vseh teh letih na glasbeni sceni bi si zaslužili, da bi vas država nagradila ali vam vsaj zagotovila pokojnino.

"Na Hrvaškem niti "resni" delavci ne morejo z gotovostjo računati na delovno mesto niti na penzijo, kaj šele mi".

- Kaj se je vse spremenilo v punku v tridesetih letih?

"Raje bom povedal kaj je ostalo enako. Punk je še vedno oblika upora. V glasbenem smislu pa je ostal, nasploh rečeno, enostavna forma. Kar mi je všeč."

- Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

"Na odpor Tudjmanovemu režimu iz začetka devetdesetih let. Eden od najljubših dogodkov pa je nastop pred Ramonesi v Tivoliju leta 1994."

- V dolgih letih, kar obstajate, se je zgodilo veliko zanimivosti. Česa se spominjate?

"Na avtocesti smo ostali brez bencina, ker kazalec goriva ni kazal točnega nivoja. Vozili smo več sto kilometrov in vsi so me opozarjali, da bi se morali ustaviti in natočiti gorivo. Jaz pa sem rekel, da ga je še dovolj. Kar naenkrat pa kh, kh, kh, štek, štek, kh, krak in ... avto je obstal. Vsi so se brez besed obrnili k meni, eden mi je porinil kantico v roke, in s prstom so kazali proti vratom. Naprej si lahko predstavljate. Štopal sem do prve bencinske črpalke, natočil gorivo in podobno nazaj. Ni me bilo par ur. Skoraj bi zamudili na koncert. To je le ena od milijon situacij, ki so se zgodile."

- Kaj pa vam pomeni Maribor?

"Radi pridemo v Maribor. Alpi in ekipa, ki organizira naš koncert, so super ekipa. Alpi je eden redkih, ki so nas videli v živo več kot tridesetkrat. To so rekorderji. Ni jih dosti in vsakega posameznika poznam po imenu."

- Pulj in Maribor že od nekdaj dobro sodelujeta.

"Kjer so dobri ljudje, je dobro sodelovanje. Tusta je tudi družinsko povezan z Mariborom."

- Pripravljate kaj posebnega za tridesetletnico dela skupine?

"Drugega februarja je rojstni dan skupine. Ta dan ne bo nič posebnega, imam pa občutek, da bo pa letošnje leto v nekem jubilejnem tonu."

- Bi kaj spremenili v vaši glasbeni karieri?

"Želim si, da bi imeli boljši, svetovni zvok na albumih. Vendar skromni proračuni vedno prinesejo neke polovične rezultate."

- Mnogi nestrpno čakajo novi album, kdaj ga bodo dobili?

"Upam, da v tem letu. Pomembneje pa je, da bo dober in ne kdaj bo izšel. Bolje nikoli, kot pa da je slab."

- Sporočilo za konec?

"Pazite na zdravje. Klasično sporočilo starejših ljudi, ha ha ha. Pa hvala in bodite dobro."

Karno Bozi

Kitarist Sale: Punk je še vedno oblika upora. V glasbenem smislu pa je ostal, nasploh rečeno, enostavna formula. Kar mi je všeč.

Pekarna vse bolj v Maksovi senci - Dnevnik, 15.01.2011

Pekarna vse bolj v Maksovi senci

Odprtje upravne stavbe mariborskega centra urbane kulture se je zamaknilo v junij, kdaj bodo prenovili druga poslopja Pekarne, še ni znano

Slovenija - sobota, 15.01.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Mariborsko kulturno središče - Maks, ki si ga je izmislil režiser Tomaž Pandur, je v mestni politiki ekspresno zasedel primat med naložbami v kulturno infrastrukturo. Le nekaj sto metrov vzhodno od predvidene lokacije te razvpite 40-milijonske naložbe pa se zaradi finančne stiske zatika nadaljnja prenova Pekarne, s katero naj bi se revitaliziralo to najpomembnejše mariborsko središče urbane kulture.

Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže (z leve), in Borut Wenzel se pritožujeta, da občina ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala zavodu. (Foto: Tomaž Klipšteter)

S štirimi najemninami bi plačali celotno prenovo

Župan Franc Kangler torej ne bo izpolnil obljube, da bo Pekarna dočakala leto 2012 v celovito prenovljeni podobi. "Izgovarjanje na pomanjkanje denarja se mi zdi skrajno neodgovorno," je ogorčen Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže. "Še posebej če upoštevamo, da je celovita prenova Pekarne ocenjena na približno osem milijonov evrov, kar so komaj štiri letne najemnine za prihodnji Maks, Pekarna ob novem velikem "bratu" Maksu izpade kot nezaželen pastorek. Maribor je pač mesto, kjer vsi "tripajo" na nove zgodbe, potem se na vse prejšnje takoj pozabi," se pritožuje Kosi.

Prenova upravne stavbe Pekarne se je z enoletno zamudo zagnala julija lani. Odsihmal so uporabniki poslopja razseljeni na štiri lokacije po mestu, nekateri pa vztrajajo v gradbenih zabojnikih poleg gradbišča. Na njem so Konstruktorjevi delavci v minulih mesecih gradili v pospešenem ritmu, kljub temu pa ne bodo mogli ujeti predvidenega roka dokončanja, po katerem bi bila vselitev marca letos. "Zdaj je realno, da se bo to zgodilo šele junija," pravi Borut Wenzel iz omenjenega zavoda.

V prijavi pozabili na opremo

Bolj negotova je prihodnost prenove preostalih objektov na območju Pekarne. "Na občini niso dorasli svojim nalogam, ki bi jih morali imeti v malem prstu," je kritičen Wenzel. Iz njegovih besed je mogoče razbrati, da je zamujanje posledica malomarnosti pristojnih občinskih mož. Občina je sicer lani uspela pridobiti evropskih 700.000 evrov za prenovo Hladilnice. A se je zapletlo zato, ker se je prijavila na razpis s predinvesticijsko zasnovo, v kateri ni bil naveden strošek notranje opreme.

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa zahteva, da so projekti, ki jih sofinancirajo, takoj uporabni in torej morajo vključevati opremo. Zato se je sofinančni delež občine povečal za pol milijona evrov, ki jih mora zdaj nekje najti. Ali pa krčiti obseg opreme. "Če se bo to zgodilo, se nam bo ponovila zgodba Karantene, ki so jo uporabniki vselili več kot leto po uradnem dokončanju prenove," opozarja Wenzel.

Novega Gustava pred letom 2013 ne bo

Po najbolj optimističnem scenariju se utegne prenova Hladilnice in Lubadarja zagnati spomladi, s čimer bi bila objekta vseljiva maja 2012. Še bolj nedoločljiv pa je začetek gradnje nove večnamenske dvorane Gustav, ker jo ovira sosed, katerega služnostna pot vodi čez zemljišče dvorane. Če bi občina zmogla doseči dogovor s pritožnikom, bodo pekarnarji predlagali, naj se gradnja premakne v leto 2013, ker sicer ne bi mogli izvajati programov, predvidenih v letu evropske prestolnice kulture.

Kot da težav še ni dovolj, je zavod Pekarne Magdalenske mreže zdaj prizadelo še množično državno krčenje programa javnih del. Začetek leta so izgubili kar pet sodelavcev. "Prvič v naši zgodovini se nam je zgodilo, da imamo preveč računalnikov," razmere slikovito opisuje Wenzel.

Zgodovina Pekarne: od zasedbe do prenove

Junij 1994: skupina aktivistov zasede kompleks nekdanjega vojaškega oskrbnega skladišča s pekarno Jugoslovanske ljudske armade in ga začne preurejati v center urbane kulture.

2002: notranje ministrstvo prenese lastništvo kompleksa Pekarne na Mestno občino Maribor.

2005: občina izvede arhitekturni natečaj za projekt celovite prenove Pekarne

Oktober 2008: na občini pričnejo preverjati možnost, ali bi bilo možno preseliti Pekarno v nekdanjo kaznilnico poleg Europarka. Uporabniki Pekarne se uprejo selitvi in v petih dneh zberejo več kot 5000 podpisov podpore.

22. oktober 2008: Župan Franc Kangler na javni tribuni oktobra 2008 obljubi, da Pekarne ne bo izselil in da jo bodo celovito prenovili do leta 2012.

Julij 2010: Z 11-mesečno zamudo začenjajo prenovo upravne stavbe Pekarne, v katero se bo umestil tudi mladinski hotel. Uporabniki sklenejo z občino dogovor o modelu upravljanja nove Pekarne.

Dober odziv na akcijo After taxi - Večer, 13.01.2011

Dober odziv na akcijo After taxi

Natanko mesec dni je preteklo, odkar je tudi v Mariboru zaživela akcija After taxi, katere poglavitni cilj je zmanjšati število nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Kot smo že poročali, je program, ki ga izvaja Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Združenjem DrogArt, namenjen mladim med 16. in 30. letom, ki si lahko priskrbijo brezplačne kupone za vožnjo s taksiji v vrednosti 15 evrov...

Tadeja Škerjanc