Z ulice v gledališče
Društvo Kraljev ulice so predstavili Špela Razpotnik, Primož Časl, Marta Štajduhar in Tomi Gruden. Društvo je v šestih letih aktivnega delovanja v delovno-prijateljski kolektiv združilo brezdomne, študente, profesorje in raziskovalce, ki so razvili svojevrstno metodologijo angažiranega terenskega dela, s katero vzpodbujajo aktivno udeleževanje brezdomnih v vrsti socialnih, izobraževalnih, umetniških in športnih aktivnosti. Kralje ulice vsi poznamo po njihovem mesečnem časopisu, a prodornost in inovativnost samega procesa, iz katerega je zrasla skupnost Kraljev, odražajo tudi Univerza pod zvezdami, gledališče zatiranih, programi ponovne nastanitve in zaposlovanja, dnevni center, trgovina rabljenih predmetov, ki so jo razvili prek socialnega podjetništva, mednarodni nogometni turnirji, gostovanja ter vrsta drugih aktivnosti, ki jih natančno in pregledno pojasnjujejo tudi na svojem spletnem mediju (http://www.kraljiulice.org/).
Javno diskusijo so poleg Kraljev obogatili tudi predstavniki treh organizacij iz Maribora (Nadškofijska Karitas Maribor, Zavetišče za brezdomce Maribor, ki deluje v okviru Centra za socialno delo in Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA), ki že vrsto let aktivno delujejo na področju socialne in karitativne pomoči. V predstavitvi so strnili svoje izkušnje in opozorili na ključne težave, s katerimi se soočajo iz dneva v dan.
Niko Šikman, strokovni delavec zavetišča za brezdomce Maribor je v predstavitvi bogatih aktivnosti poudaril, da jim krepko primanjkuje zlasti osebja, ki bi se lahko soočilo z vse pogostejšimi duševnimi stiskami brezdomnih, za kar bi potrebovali več psihologov in psihiatrov. Boštjan Cvetič iz Nadškofijske Karitas Maribor je spregovoril o brezplačni ambulanti, sprejemališču za brezdomne, ljudski kuhinji, o pomoči v hrani in obleki ter o novem, mobilnem nočnem servisu za brezdomne, ki je začel delovati pred nekaj meseci in prek katerega skrbijo, da v zimskem času ne bi prihajalo do podhladitev ali smrtnih žrtev med brezdomnimi v Mariboru. Izpostavil je tudi, da so doslej uspeli zaposliti sedem sodelavcev, ki so bili nekdaj brezdomni, brezposelni ali Romi ter da tako še hitreje vzpostavljajo komunikacijo z ljudmi, zapuščenimi na cestah. Urška Breznik iz MISC INFOPEKA – Pekarna-magdalenske mreže pa je opozorila zlasti na vse večji strah in z njim povezane stereotipe in diskriminacije, ki jih zapaža v Magdaleni, zlasti okrog Magdalenskega parka, kjer se nahajata obe zavetišči za brezdomne. Tako Cvetič kot Šikman sta izpostavila aktivno vlogo MOM pri aktivnostih z brezdomnimi. Vsi trije udeleženci diskusije iz Maribora pa so izpostavili tudi porast brezdomstva v Mariboru ter dejstvo, da se soočajo s pomanjkanjem strokovno dovolj usposobljenega in podpornega kadra (npr. psihologov, psihiatrov, pravnikov, zdravnikov idr.).
Ni komentarjev:
Objavite komentar