Konec minulega tedna je mariborski Štuk gostil tridnevni Festival Scena 2010, prvi festival mariborskih glasbenikov. Ob festivalu, na katerem je v treh dneh nastopilo skoraj trideset mariborskih glasbenih skupin iz metal, alt rock in punk žanra, je organizator, Kulturno društvo MC IndiJanez, organiziral tudi javno razpravo z naslovom Mariborska glasbena scena.
Razpravljavci so se osredotočili predvsem na pet tem: stanje glasbene scene v Mariboru, tehnične težave glasbenikov, vključitev lokalne scene v evropsko prestolnico kulture, podpora medijev in avtorske pravice. Organizatorji, ki so v Mariboru našteli kar 70 delujočih bandov, namreč ugotavljajo, da večina skupin še zmeraj vadi po garažah, v javnosti pa ne dosega želene odmevnosti. Razprava, razen ugotovitev, da je prostorov, v katerih lahko bandi danes koncertirajo, dovolj, in da bi zasedbe same morale bistveno več delati na lastni promociji, sicer ni dala skupnih ugotovitev. Je pa bila po besedah organizatorja razprave Ramiza Derliča dobrodošla predvsem zato, "ker kaže na prve pozitivne premike na sceni, predvsem v smislu povezovanja skupin, organizatorjev in drugih akterjev z željo doseganja sinergijskih učinkov."
Še najbolj je razpravo razburkal Smiljan Kreže, organizator koncertov, ki je današnje stanje primerjal s stanjem v osemdesetih: "Bandi so takrat imeli na razpolago eno, največ dve prizorišči, danes pa jih je, za mesto, kot je Maribor, skoraj preveč. Dogaja se ogromno. Predvsem bandi so tisti, ki se morajo vprašati, kaj je z njimi narobe, če na njihov koncert pride deset ljudi."
Ali je nekaj narobe z ljudmi ali pa z muziko
Da naj bi krivdo za premajhen obisk koncertov mariborskih skupin imeli mediji in organizatorji večjih dogodkov, ki naj jim ne bi bili dovolj naklonjeni, je menil Marko Širec iz skupine Coma Stereo, katerih koncerte naj bi v tujini obiskovalo več ljudi kot pri nas, medtem ko je Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, slabo obiskanost koncertov in nasploh premalo posluha za kulturo pripisal dejstvu, da Maribor nima humanistične fakultete. "Klubska scena ima problem tudi na sistemski ravni, ker se ne ve, kam sodi, ter kdo in od kod naj jo financira. Posledično je tudi brez primernega oglaševanja," je menil Novak.
Da neobstoj humanistične fakultete ne more biti razlog za premajhno odmevnost dogajanja na kulturni sceni, pa je menil Kreže: "Maribor je konec šestdesetih, v začetku osemdesetih ter sredi devetdesetih imel različne in zelo odmevne scene, pa fakultete takrat prav tako ni bilo. Ali je torej nekaj narobe z ljudmi ali pa z muziko, ki jo ti bendi ustvarjajo." Omenjeni sklop razprave je sicer lepo zaokrožila misel organizatorja koncertov Dušana Hedla, ki se razprave ni udeležil, je pa v pismu prisotnim zapisal: "Priča smo mcdonaldizaciji kulturne ponudbe."
Pogoj za uspeh proaktivnost
Nekateri razpravljavci so izrazili tudi razočaranje zaradi premajhne podpore medijev, predvsem nacionalke, ki naj bi ukinila večje število oddaj, v katerih so se nekomercialne skupine lahko predstavljale, kot tudi komercialnih radiev. "Bandom očitno manjka proaktivnosti. Kljub temu da je v Mariboru 70 skupin, so v zadnjih dveh letih na naša vrata potrkale le kakšne tri," je na to odgovoril Bor Greiner, odgovorni urednik Radia City.
Razpravljavci so odprli tudi debato o bližajoči se EPK, pri čemer je Derlič menil, da bi bilo treba lokalno glasbeno sceno sistemsko vključiti v dogajanje, toda tudi pri tem vprašanju se je potrdilo, da bo ključ prav v lastni promocijski aktivnosti skupin. "Sem eden tistih, ki si najbolj želijo mestne ustvarjalce vključiti v EPK. Toda glasbena scena bo v EPK vključena toliko, kolikor se bo znala sama organizirati," je menil Novak, med drugim tudi v. d. programskega direktorja EPK.
V želji, da bi se glasbena scena v Mariboru razvijala še naprej in pustila širši pečat v družbi, so si organizatorji zadali cilj, da Festival Scena organizirajo vsako leto. Ob tem bodo redno posodabljali tudi evidenco mariborskih glasbenih skupin.
IGOR SELAN
Ni komentarjev:
Objavite komentar