Mariborske kulturne institucije so zgrožene nad obravnavo kulture v Strategiji razvoja turizma turističnega območja Štajerske 2010-2020
Zavod za turizem Maribor je naročnik projekta Strategije razvoja turizma turističnega območja Štajerske 2010-2020. Izvajalec projekta je Hosting svetovanje d. o. o. iz Ljubljane (direktor Peter Vesenjak). Z delovno verzijo pripravljene strategije je Zavod za turizem seznanil na delavnici za oblikovanje strategije 14. januarja letos tudi mariborske kulturne institucije (tiste, ki so se vabilu pač odzvale), do včeraj, 1. februarja, pa so lahko oddale pripombe na strategijo. Direktor Zavoda Milan Razdevšek nam je včeraj zagotovil, da bodo upoštevali tudi pripombe, ki bodo prišle pozneje, saj naj bi bil namen večstopenjska izboljšava delovnega materiala. Ko bodo dobili pripombe, jih bodo (če bodo smiselne, dodaja Razdevšek) vnesli v gradivo, poskušali doseči koncenz pri tistih, ki jih strategija nagovarja oziroma vključuje, potem pa gre predlog v javno obravnavo, ki bo trajala tri mesece. "Dvigovanje prahu" pred javno obravnavo se naročniku strategije ne zdi smiselno in potrebno. Že na omenjenem sestanku naj bi bili po njegovem mnenju nekateri kulturniki pokazali nerazumevanje problematike, saj naj ne bi bili doumeli, da je namen oziroma končni cilj strategije povečanje nočitev in da pač ni nujno, da bo kultura med faktorji, ki bodo k temu prispevali, na prvem mestu.
Ni videti, da kulturniki tega ne bi razumeli. Razumejo, se pa morda ne strinjajo povsem s takšno zastavitvijo cilja. Ljubitelji likovne umetnosti gredo, recimo, večkrat na kakšno razstavo za en dan na Dunaj, in potrošijo kak turistični evro, četudi ne prespijo. A to (vsaj v tej fazi) niti ni bistvo "spora" med Zavodom za turizem in kulturnimi institucijami - javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je Mestna občina Maribor. Pobudnik odprtega pisma je Umetnostna galerija Maribor, do včeraj se ji je pridružilo nekaj javnih zavodov na področju kulture: SNG Maribor, Muzej narodne osvoboditve, Kibla, Pekarna. Nad delovno verzijo strategije, ki so jo dobili v vpogled, so "dobesedno zgroženi", pravijo. Že ob hitrem preletu sicer obsežnega gradiva so obnemeli nad površnostjo pristopov, napotkov ter zaključkov, "bolj natančno branje pa je v nas vzbudilo utemeljen dvom o resničnem poznavanju mariborskih kulturnih ustanov, njihovem delu in pomenu. Osupnili smo ob spoznanju, da avtorji besedila ne ločijo med ljubiteljsko kulturo in delom profesionalnih institucij, ki se ukvarjajo s produkcijo in predstavljanjem priznanih ter preverjenih umetniških vsebin."
Relevantni galeriji: Petrina in Lent
Argumentov za utemeljitev tako ostre sodbe Umetnostni galeriji Maribor ni bilo treba posebej iskati, dovolj zgovorno je dejstvo, da galerije sploh ni v strategiji. Zato pa so vanjo zašle nekatere druge galerije. Pod poglavjem Muzeji, galerije, razstave, muzejske zbirke med drugim beremo: "V mestni občini Maribor je velikega pomena Hiša Stare trte. Tudi drugi večji muzeji imajo velik pomen za razvoj turizma v občini in širši destinaciji, opazno je pomanjkanje trženja muzejskih vsebin in prilagodljivost muzejev za turistične oglede. Galerij je v mestni občini Maribor veliko število in dajejo kulturnemu utripu mesta dodano vrednost (galerija Dlum, Petrina, Lent...)". Na drugem mestu avtorji študije svoje poznavalstvo še nadgradijo s sodbami in predlogi, recimo: "Večja težava je z muzejskimi zbirkami, katere mnogokrat niso ustrezno ovrednotene - na internetnih straneh namreč ni navedeno, ali so zbirke namenjene ogledom cel dan ali zgolj po predhodni najavi. Galerije in razstave ponavadi niso dovolj kvalitetno predstavljene, da bi privabljale obiskovalce - težko je razbrati, ali so galerije namenjene obiskovalcem ali so namenjene bolj bohemskim dušam." Neverjetno. Morda na internetnih straneh res niso primerno "ovrednotene" galerije ali zbirke, ki so jih izbrali avtorji strategije, o prezentaciji res relevantih ustanov in zbirk pa ne moremo dvomiti. (Prav radi bi dodali, da ne dvomimo niti o tem, da je internet očitno edini vir, ki ga je neznani strateški strokovnjak za področje kulture (selektovno) uporabil pri pripravi projekta. Vendar je problematika preveč resna in daljnosežna - vsaj do leta 2020 - za zabavne sodbe. Dovolj hudo je, da so si jih privoščili v strategiji.)
Zabavne prireditve: Festival Dokma
V Umetnostni galeriji Maribor so se seveda posebej poukvarjali s področjem "Muzeji, galerije, razstave, muzejske zbirke", vendar pa se približno enako godi vsem drugim področjem umetnosti in kulture. Avtorji strategije ne poznajo delovanja SNG Maribor, ne vedo za obnovo Naskovega dvorca ali Minoritov, prav tako jih ne zanima Lutkovno gledališče Maribor. Med naštetimi kulturnimi prireditvami ni tradicionalnega mednarodnega festivala Poletni lutkovni Pristan, začuda se je na njem znašlo Borštnikovo srečanje, vendar pa ne na vrhu. Zanimivo je, da ni na vrhu niti festival Lent, temveč so prva štiri mesta zasedli "Festival Stare trte, stalne razstave v Hiši Stare trte, Splavarski krst in Špas fest." Omenimo še, da se je na vrh seznama zabavnih prireditev, takoj za Pohorskim carjem na prvem mestu, uvrstila "Dokma, festival dokumentarnega filma".
Kdo bo plačal?
Podobnih nebuloz v strategiji ne manjka. Milan Razdevšek očitno nepoznavanje področja razlaga z "distanco". Strategijo so dali izdelati drugim, da bi pridobili "nevtralen pogled na problematiko", pravi, "da bi videli, kako nas vidijo drugi". Ob tem še enkrat poudari, da je kakršnakoli panika povsem nepotrebna, saj naj bi bile vse napake iz predloga pravočasno umaknjene. Umetnostna galerija pa se ob tem sprašuje, zakaj bi morali za tako očitne napake (davkoplačevalci) plačevati študijo in ali bo za to plačal tudi kdo od odgovornih. Natančneje, Umetnostna galerija s somišljeniki postavlja Zavodu za turizem naslednja javna vprašanja in pričakuje odgovore nanje:
1. Koliko stane Hostingova študija Strategije razvoja turizma na turističnem območju Štajerske od 2010 do leta 2020?
2. Kdo je svetoval podjetju Hosting d.o.o. pri strategiji za področje kulture oziroma kdo je bil zadolžen za predstavitev tega področja?
3. Kako je možno, da sodelavec Hostinga, ki je bil v raziskavi zadolžen za kulturno področje, ni omenil ustanov in organizacij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Maribor in ki so regionalnega pomena ter zasedajo vidno mesto v vseslovenskem ter mednarodnem prostoru?
Ni komentarjev:
Objavite komentar