Koprska pesniška prihodnost nastaja ...
Tako je spodbudno povedal vzhajajoči pesnik in vrhunski jadralec Karlo Hmeljak ter motor pesniškega festivala 3P, ki “bdi” nad prihodnostjo poezije in promovira poezijo prihodnosti v slovenskem prostoru. Od 8. do 12. februarja so se v Kopru tako predstavili uveljavljeni avtorji mlajše generacije, ki s svojim ustvarjanjem pomembno krojijo sodobno slovensko literarno sceno.
KOPER> Svoje stihe so v štirih večerih predstavili Veronika Dintinjana, Andrej Hočevar, Gregor Podlogar, Katja Perat, Tibor Hrs Pandur, Katja Plut in Uroš Prah.
Na sobotnem sklepnem večeru pa so za uvod poskrbele “mobilne” Mlade rime, ki enkrat mesečno v ljubljanski Menzi pri koritu nudijo možnost najbolj svežim pesnikom in pesnicam javno predstavitev njihovega ustvarjanja. V sklopu Mladih rim, ki so že tradicionalno dopolnilo festivalu 3P, so v soboto svojo poezijo predstavili Blaž Božič, Glorjana Veber, Marko Matičetov, Monika Vrečar in Tjaša Korelc. Zanimivost Mladih rim, ki sta jih zasnovala Veronika Dintinjana in Dejan Koban, je v tem, da je njihovo delovanje malce “anarhično”, saj ne poznajo pojma urednikovanja, temveč prav vsakemu ponudita možnost javne predstavitve svojega ustvarjanja.
Sobotni večer je ponudil tudi najbolj rock' n'roll pesniški večer daleč naokrog, saj je nastopil trio Nevem - konstrukt besede in zvoka, v katerem je Dejan Koban z nojzersko glasbeno spremljavo predstavil svoje pesniške stihe ter se s svojo poezijo tudi priključil napovedanima zasedbama; Yoko Ono in Nina Bulatovix. Ljubljanska zasedba Yoko Ono, ki se giblje med punkom in hardcorom, je postregla z izpiljeno, ostro in udarno godbo, toda z ne ravno posrečeno pojavo frontmanke, ki bi se nujno morala odpraviti na kakšen koncert zagrebške zasedbe Analena. Za pravcato presenečenje večera pa je poskrbela mariborska zasedba Nina Bulatovix, ki je, kot piše na njihovi myspace spletni strani, nastala kot zelo kritičen glasni odgovor stagnirajoči kulturni ponudbi Maribora, ki jo bo rešila (?) Evropska prestolnica kulture 2012. Nina Bulatovix zajema iz obsežnega glasbenega kotla post punka in bo v prihodnosti nedvomno opozorila nase.
Nekaterim pesnicam in pesnikom, ki smo jih uspeli ujeti, smo postavili vprašanje: Kakšen je pomen poezije danes? Je ta omejena na ožjo kulturno sfero ali ima možnost preboja v širše družbene pore? Prejeli smo pisano paleto odgovorov, kjer pa se je predvsem izkristaliziral pomen poezije kot sile, ki ima izrazito individualno prevratno moč.
Katja Plut: “Umetnost ima nasploh veliko možnost preboja - pri vsakem posamezniku, ki se ga ima priložnost dotakniti. Moj vtis je, da so si umetnost prisvojile elite, zaradi splošne nezmožnosti občutenja, ki vlada v tej 'kulturi', in jo imajo za prilogo k aperitivu - na ta način se je zmožnost umetnosti, da bi prinašala spremembe v družbo, kar se da zmanjšala. To je bil samo del splošne apatije vrhunca kapitalizma, ki pa se, upam vsaj, z zaostrovanjem gospodarskih razmer umika. Mlajši pisci, ki stopajo na pesniške odre, se mi zdijo bolj angažirani kot tisti, med katerimi sem začela. S tem niti ne mislim nujno neposredne družbene kritičnosti, temveč odločnost za prebijanje, kjerkoli se da kaj prebiti. Druga pojavnost, ki sem jo opazila, je volja po sodelovanju, v nasprotju s prejšnjim individualizmom. Po mojem mnenju bomo priča levitvam.”
Veronika Dintinjana: “Ne vem, ali je pomen poezije danes dosti drugačen, kot je bil nekoč. Odkar človek pomni zase, nosi poezijo s seboj, v časih krize je treba zbrati vse moči, in poezija je ena od skritih moči. Poezija vselej govori posamezniku in je po svoje elitna, ker govori izbranemu in nagovorjenemu bralcu. Toda teh posameznikov je mnogo in vrat, kako priti do poezije, je veliko. Pomembno je, da ljudje vstopajo v poezijo in da pustijo da poezija vstopa vanje.”
Dejan Koban: “Občutek imam, da se pomen poezije bistveno manjša in da se ga želi še zmanjšati. Žal se velikokrat pomen poezije in pogled nanjo manjša prav pri tistih, ki o njej pišejo in urednikujejo. To je seveda žalostno. Upam sicer, da se motim, čeprav sem skoraj prepričan, da se ne. A kakorkoli, poezija se prebija, je med nami, samo slišati jo je treba. Všeč mi je, da je poezija marginalna stvar in da nima jumbo plakatov. Razen ob svetovni prestolnici knjige v Ljubljani, ko so vsi naenkrat začeli pisati poezijo in jo brati, da bi bili ob koritu. Poezija živi, je živela in bo živela. Ni sol, ki bo vsak čas zažrla v družbo, ampak je začimba, ki bo družbo oplemenitila. Poezija je tudi popularna, je navadna stvar, ki jo počnemo lahko vsi, ni nekaj posvečenega in nad vsem.”
Karlo Hmeljak: “Najstrožja in največja odmaknjenost od družbe in vera v besedilo in besedo lahko sproži določene učinke na družbo in na življenje. S tem ko se pesniki najbolj odvrnejo od sveta, so mu dejansko najbliže. Edini potencial poezije je branje poezije, zato festival poskuša biti to in poezijo tako približati bralcem.”
BILJANA PAVLOVIĆ
Ni komentarjev:
Objavite komentar