O EPK samo na drugi strani meje
Na diskusiji Gradec-Marburg je v graškem Kunsthausu beseda tekla predvsem o problematiki mariborske kulturne politikeMinuli torek se je odvila že šesta od desetih panelnih diskusij Gradec-Marburg, ki jih kot platformo za izmenjavo izkušenj in vzpostavitev stičišča avstrijsko-slovenskega kulturnega sodelovanja pripravljata Umetnostna galerija Maribor in graški Kunsthaus. Tokrat je kulturna karavana romala v Gradec, kjer so Daniel Erlacher, direktor glasbenega festivala Elevate, Veronica Kaup-Hasler, direktorica Steirischer Herbsta, Nina Mūller, novinarka Kleine Zeitunga, Brigita Pavlič, direktorica Festivala Maribor, in direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže Gregor Kosi uvodoma govorili o krepljenju kulturne osi Maribor-Gradec, nato pa se je rdeča nit razprave vrtela okoli dinamike med institucionalizirano in neodvisno kulturo.
Glavni govorci in ostali udeleženci debate so, tako kot že njihovi predhodniki na tovrstnih diskusijah, ugotovili, da obstaja potreba in interes po medkulturnem povezovanju obeh mest, kar bi se dalo doseči z intenzivnejšim oglaševanjem prireditev, nekakšnim vozliščem, kjer bi lahko umetniki pridobivali in izmenjavali informacije, obojestranskim medijskim poročanjem določenih kulturnih prireditev, boljšim režimom javnega transporta in med drugim tudi z večjo pripravljenostjo Avstrijcev na učenje slovenskega jezika.
Pokazalo se je, da sodelujoči mariborski sogovorniki dobro poznajo graško kulturno sceno, medtem ko imajo kulturniki iz Gradca tesnejše vezi z Ljubljano in Zagrebom. Kosi pa je ob tem poudaril, da skupni prostor neodvisne kulture na relaciji Maribor-Gradec že obstaja, je pa, kot je povedal Erlacher, sodelovanje odvisno od tega za katero kulturno sceno gre. Povezanost med ustvarjalci elektronske glasbe je bila tako na primer pred leti izrazito močna, s selitvijo glavnih akterjev na tem področju iz Maribora v Ljubljano, pa so se ti kontakti porazgubili.
Vsi vlaki so odpeljali
V drugem delu se je iskanje skupnih točk prelevilo v iskanje (nepremostljivih) nasprotij med institucionalizirano in alternativno kulturo. Bolj kot je Kaup-Heslerjeva pozivala k solidarnostnemu boju za večji kulturni proračun, kulturnemu uveljavljanju zoper državne prestolnice in se sklicevala na preživetost delitve institucionalno-neodvisno, bolj je Kosi poudarjal nesorazmernost (finančne) obravnave enih in drugih. Izpostavil je občinsko kritje 390 tisočih evrov, kolikor je nanesla izguba štiridnevnega Festivala Maribor in ga primerjal s celoletnim proračunom Pekarne - 28 tisoči evrov, pri čemer Erlacher ni mogel verjeti, da lahko kdo s takim denarjem sploh preživi (proračun njegovega štiri dnevnega festivala je 300 tisočakov). Nasploh je Kosi dano besedo dodobra izkoristil in publiki nazorno predstavil problematiko Pekarne in mestne kulturne politike. "EPK je zelo problematična. Vsi vlaki so odpeljali, občina dela za zaprtimi vrati, javne debate v Mariboru še ni. Smešno, da mora to nekdo narediti na drugi strani meje," je direktor Pekarne večkrat poudaril, da je to njegova prva možnost povedati, kako se Pekarna vidi v kontekstu EPK, pri čemer je izrazil dvom o priključitvi k projektu.
Kljub ne najbolj produktivni razpravi so sicer kulturniki iz Graza ob koncu torkovega večera zagotovili, da bodo imeli odslej Maribor bolj v glavi.
JASMINA CEHNAR
Ni komentarjev:
Objavite komentar