Mesto zaživelo s filmskim festivalom

Večer, 24.03.2006 (pdf)

Navdušili predvsem dokumentarni filmi, medtem ko najboljše igrane dosežke predstavljata koprodukciji v francoščini in bosanščini

Gradec vsako leto zaživi s festivalom Diagonale, ki za en teden okupira njegovo središče. Letos nekoliko bolj komercializirano, saj festival v večji meri naznanjajo zastave in veliki plakati, kot pa s plakati in drugimi propagandnimi materiali okrašene izložbe trgovin v centru mesta, kar je bil sicer običaj. Nov je tudi sistem rezervacij in nakupa kart, ki je zaradi večjega števila dvoran precej zapleten in dokaj neučinkovit, vendar pa zaradi (nepotrebno) daljših vrst dvorane niso nič manj prazne.Prvi vtisi o novi avstrijski produkciji po dveh dneh festivala kažejo, da v njihovi kinematografiji, podobno kot v slovenski, dokumentarni film bistveno prednjači pred igranim. Tako po kakovosti produkcije, kot po aktualnosti in dodelanosti. Že na otvoritvi je navdušil film No Name City Floriana Flickerja. Film je dokumentiral spore med upravnikom in zaposlenimi, ki so nastajali zaradi vse manjšega obiska in slabega vodenja, avtor pa je film začinil z "obiskom" kultnega avstrijskega "evergreen" dua Waterloo and Robinson (evrovizijski Little World iz sedemdesetih), pri čemer se je Hans "Waterloo" Kreuzmeyer pojavil kot Winetou, ki bo mesto odrešil vseh težav. Povsem utopično in neuspešno. No Name City je izvrstno dodelan film, ki je kljub tragiki situacije prepojen s humorjem, a ta zaradi svoje lokalne obarvanosti vžge predvsem pri Avstrijcih.Ponovno navdušujoč je bil lani na Diagonalah nagrajeni dokumentarec We Feed The World Erwina Wagenhoferja, ki si je letos prislužil ponovno prikazovanje. Film razkrije sodobne trende pridelovanja in oskrbe s hrano; neznanski razkorak med količino pridelane hrane in lakoto po svetu ter oddaljevanje človeka od stika z naravo preko hibridnih in gensko spremenjenih rastlin ter tovarniško proizvedenih piščancev. Film lepo zaobjame celoten problem in ga predstavi postopoma, iz celega sveta.Na festivalu bo ponovno prikazan še en film, Artikel 7 - Unser Recht! / Člen 7 - naša pravica! o težavah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki je bil prikazan tudi na lanskem festivalu DokMa, reprizo na Diagonalah pa si je prislužil predvsem zaradi političnega škandala, ki se je spletel okrog njega. Čeprav ga je ÖRF sofinanciral in je tudi prejel nekaj nagrad po festivalih, ga niso hoteli predvajati na televiziji, ker naj bi bil "neobjektiven". Kot je povedala avtorica Eva Simmerl, gre za precendens v poslovanju ÖRF, za katerega se boji, da bo prinesel s seboj še več tovrstne cenzure politično nezaželene produkcije v Avstriji. Kot naslednji bo najverjetneje na tapeti film Operation Spring, ki naj bi ga ÖRF predvajala še letos, problematičen pa je zaradi ostre kritike policije in sodišč. Prav tej problematiki je posvečena tudi današnja okrogla miza, druga v sklopu debat o prihodnosti avstrijskega filma.Nekoliko manj navdušenja je prinesel sicer obetajoč film STADTUTOPIEN, ki prikazuje skupino nemških arhitektov, ki v okolici Šanghaja načrtuje milijonsko mesto, primerno za širitev industrije in prebivalstva vse večje Kitajske. Film sicer začne s prikazom načrtov za gradnjo in potekom priprav, nato pa se preveč osredotoči na pogajanje in pripadajoče obvezne "zabave" arhitektov z investitorji, ki sicer prinesejo nekaj vpogleda v kitajsko poslovno kulturo, a so precej dolgočasne. Danes zjutraj bo prikazan tudi slovenski dokumentarec Filipa Robarja Dorina Aven Čhavora - pridite otroci s katerim se že drugič predstavlja festival Dokumentarci v Mariboru - DokMa.Čeprav v prvem dnevu prikazani igrani filmi niso prinesli nobenih presežkov, pa je bila zgodba drugačna včeraj in danes, saj sta prikazana dva najuspešnejša (delno) avstrijska filma zadnjih let. Včeraj zvečer so prikazali zmagovalni film Berlinala Grbavica, ki je v bistvu bosanski film, narejen v koprodukciji z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško, danes pa še evropski film leta Skrito (Cache), avstrijsko-francosko-italijansko-nemško sodelovanje pod taktirko avstrijskega mojstra Michaela Hanekeja. (Igor Harb)