Ali recimo tako - imeli bi nov avto. Za polovičko imate, za drugo je zmanjkalo. Računate, da bi vam lahko vsaj nekaj denarja primaknila družina, pa vam ne dajo konkretnega zagotovila. Zato razmišljate, da boste denar morali od nekod vzeti sami. Najprej pregledate, ali bi lahko kaj pogrešali od stvari, ki jih že imate, in jih skušate prodati na eBayu? Bi najeli kredit? Ali naj kljub vsemu še malo pritisnete na družino? Dileme, natančno enake občinskim pri izpeljavi in realizaciji prostorske vizije mesta do leta 2012, vredne približno 120 milijonov evrov, ko naj bi Maribor postal Evropska kulturna prestolnica. Smo željo po mercedesu že zamenjali z dostopnejšo škodo? Kako daleč so včerajšnje vizije od današnje resničnosti?
Mali čudeži
Za obnovo Rotovškega trga in ureditev Mariborske knjižnice naj bi bile vse potrebne aktivnosti praktično že izvedene. Kar pomeni, da naj bi bila naslednje leto zgodaj spomladi prva faza priprave celotne projektne dokumentacije narejena. Ujeli naj bi tudi tempo za pripravo dokumentacije za novo Umetnostno galerijo, ureditev nabrežja in za izgradnjo pešbrvi nad Dravo. Javni mednarodni natečaj naj bi bil kmalu objavljen. "Tisti hip, ko bo končan, izdamo naročilo za projektiranje. Prej ne moremo naročiti ničesar. Ali je to komu všeč ali pa se mu zdi neresno - ne moremo pomagati," pove koordinator omenjenih investicij Emanuel Čerček.
V zelo kratkem času naj bi steklo tudi projektiranje Trga Leona Štuklja in z zmagovalcem arhitekturnega natečaja za ureditev Slomškovega trga Borisom Podrecco se dogovarjajo o sklenitvi pogodbe za njegovo dokončno izdelavo, upoštevajoč zadnjo varianto natečaja, ki ne umika dreves. Tudi natečaj za ureditev Koroške ceste in Glavnega trga je že objavljen. "V nekaj mesecih bomo imeli rešitev," zatrdi Čerček. Sledi priprava projektov in drugo leto naj bi dela stekla. Do zaključka idejnega projekta naj bi prišla tudi obnova Mariborskega otoka. Tukaj pa se zgodba investicij v EPK danes počasi končuje. In kaj potem? "Ne vem," odgovori Čerček. "Na špekulacije o tem, ali je MOM sposobna izvesti EPK ali ne, pa lahko odgovorim samo nekaj: pokazali bomo mali čudež. Četudi bodo urejeni samo trije trgi. A če bi rekel, da prostorsko vizijo EPK lahko speljemo brez sodelovanja države, bi bilo enako, kot da si omislimo vilo na Beverly Hillsu: znam jo kupiti. Vem celo, kje danes dobiti najboljšo ponudbo za pol cene! Denarja pa nimam, da bi jo plačali. Ali nas bo vlada drugo leto podprla? Sem prepričan, da nas bo. Prosim pa medije, da zelo skrbno pregledajo, kaj bo pisalo v državnem proračunu," še doda Čerček.
Priložnosti za evropski denar se počasi zapirajo
Za pripravo omenjene dokumentacije mesto v tem trenutku razpolaga le z 1,5 milijona evrov iz junijskega rebalansa občinskega proračuna. "Drugih virov za zdaj nimamo," prizna Čerček. Razpisi ministrstva za kulturo namreč predvidevajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. To pomeni, da se nanje lahko prijavljajo le investicije, zasnovane že pred kandidaturo Maribora za EPK. Na aktualni razpis kulturnega ministrstva v skupni višini 10 milijonov evrov so zato pravkar prijavljene investicije v Fotografski muzej, ki naj bi nastajal na Koroški cesti 19, v sodelovanju z Odborom za Pekarno sta prijavljeni tudi 2. in 3. faza investicije v Kulturni center Pekarna, objekta Lubadar in Hladilnica, ki naj bi postala pomembno središče številnih programskih dejavnosti s področja sodobne urbane mladinske kulture, Minoritska cerkev, v kateri načrtujejo izvajanje vrhunskih glasbenih in uprizoritvenih programov, kar je naslednji korak pri vzpostavitvi kulturnega kompleksa na zahodnem Lentu, katerega del je tudi prijavljen projekt Zunanji avditorij. Največji prijavljen investicijski projekt pa je vsekakor III. faza prenove Mariborskega gradu.
"Vemo, da naj bi bila kulturna prestolnica na ministrstvu prioriteta, kar pomeni, da projekti dobijo dodatno število točk. Res pa je, da je v EPK vključenih pet občin partneric, kar pomeni, da se tudi one prijavljajo na razpise. Zato nisem niti približno optimist, da smo omenjene projekte že uspeli rešit. Upam pa, da bomo s kakšnim vendarle uspešni."
Če sredstev tokrat ne bo, se predvidoma še vedno lahko prijavljajo na naslednje razpise, a okno priložnosti za evropski denar se počasi zapira in bo z zaključkom leta 2013 dokončno zaprto.
Kredit - velika in umna gesta države?
Dejstvo je torej, da bo drugo leto, če bo želela še naprej držati korak s projektantskimi in izvedbenimi fazami, občina morala zagotoviti med 5 in 10 milijonov evrov iz lastnega proračuna. Glede na nacionalno pomembnost projekta, na MOM seveda računajo na sredstva iz državnega proračuna. Če tega ne bo, bodo ponovno najemali kredit? "Predlagam, da se sprejme zakon, ki bi MOM dovolil povečati obseg zadolževanja. Po sedanji zakonodaji velike možnosti namreč nimamo več. Za dolg bi jamčila država, MOM pa bi pri črpanju omenjenih sredstev morala predložiti strokovne dokumente in analize, ki dokazujejo smotrnost porabe. To bi bila velika in umna gesta države. Saj bi imela popoln nadzor nad tem, kje bi vzeli, zakaj bi vzeli in zakaj bi porabili. Če bi prišlo do odstopanj, bi MOM nastalo škodo morala kriti iz lastnih sredstev. Postopek bi tako vključeval vse regulativne inštrumente," pove Čerček, ki naj bi omenjeni predlog že ponudil na seji poslancev državnega zbora, a se boji, da ga niso slišali.
Med možnostmi za nabiranje sredstev pa se vse pogosteje razmišlja tudi o dezinvestiranosti mesta. O analizi, ki bi pokazala, kaj je poslovno potrebno premoženje in kaj ne. Skoraj 60 odstotkov premoženja v starem mestnem jedru je namreč v lasti MOM, od lokalov do stanovanj, ob katerih je prihodek iz najemnin neredko nižji od amortizacijskih sredstev. Popis premoženja zato že nastaja, a problemov ne manjka: etažiranje, denacionalizacija, neurejena lastniška stanja ... "Globoko pa bi bilo treba pogledati tudi v nedrje takšnih in drugačnih zavodov in družb, katerih (so)ustanoviteljica je občina. Če želimo izpeljati projekte, moramo izterjati svoj denar!" poudarja Čerček.
Mesto bo prepleskano!
Kje je torej prostorska vizija EPK danes? Čerček pove: "Želel sem si, da bi v jeseni imel pred sabo že vse projekte. Vemo pa, kakšne težave smo imeli s proračunom MOM, ki je kazal primanjkljaj, ker so nam na službi vlade za lokalno samoupravo ukinili določena sredstva. Ta smo nato morali pokriti iz tekočega poslovanja, tudi iz projektov EPK. A v Mariboru se zavedamo resnosti problema, ki ga imamo ta trenutek. Projekt EPK bo treba postaviti kot prioriteto. Če tega na bo, bomo ostali na nivoju večjega festivala Lent. Zato bo treba razumeti, da se v naslednjem letu mogoče ne bo naredil neki vodovod ali zgradila cesta in da se ne bodo odkupovala zemljišča ..."
Začeti pa bi se morala obnova trgov, javne razsvetljave, ureditev pročelij v starem mestnem jedru ... Ob slednjem Čerček zagotovi: "Mesto bo prepleskano! Pa če bo stroške morala plačati občina sama in šele nato iskati poti, da bo denar izterjala nazaj, ali pa bodo to morali narediti lastniki. Ker tisti, ki mislijo, da mesto lahko ostane takšno, kot je, se motijo!" zaključi Čerček. In tovrstni lepotni popravki niso vezani na mega denar, mega investicije in mega probleme, ki so realno tukaj.
URŠKA KEREŽI
Ni komentarjev:
Objavite komentar